Izhaja vsak «. petek. Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. ♦ Naročnina znaša: celoletna ■ . K 3’— poluletna . . „ 1'50 ?etrtletna . . „ 0-75 Posam. štev. „ 0’10 ^iQioroioioiQ^QIQIOI°AQIQ::CTrTc 0 C5LR5IL0 SlOVmSKKR -QxOIo:oiQIQlQI^^^^IO i^* DLLFw5TVF\" B B H S) aiBRRlI n ■ n n 0 n ■ n v n Blagoslovljenje zastave katol. delavske družbe v Idriji Štev. 31. ^ ^ V LJUBLJANI, dne 5. julija 1907. ^ ^ ^ Leto II. Tržič — Št. Janž. Dne 29. in 30. m. in. sta bila velepomembna dneva naše organizacije. Delavstvo naše je pokazalo, kako da je že močna zavest skupnosti med njim. Ne moremo objaviti v našem listu natančnega poročila o tržiški slavnosti, kakor tudi ne o lepo uspelem shodu koroškega delavstva v St. Janžu. Natančna poročila objavlja itak »Slovenec«. V Tržiču se je lepo pokazala sloga kranjskega gorenjskega delavstva. Prav vsa delavska društva so bila zastopana. Zadovoljni so bili Tržičani, zadovoljni i gostje. In dne 30. m. m. v St. Janžu. Prav pošteno se je tu postavilo koroško delavstvo iz Celovca, Bistrice, Podljubelja. Veseli smo bili i kmetov, ki so pohiteli med nas. Tudi koroško zborovanje dne 30. m. m. bo brez dvombe rodilo obilo sadu! Naprej z Bogom za ljudstvo ! Blagoslovljenje zastave katoliške delavske družbe v Idriji se vrši v nedeljo, 14. julija t. 1. s sledečim sporedom: Dne 13. julija: Ob 9. uri zvečer: Podoknica kumici blagorodni gospe Albini Trevnovi. Dne 14. julija: 1. Ob pol 11. uri dopoldne: Sprejem gostov. 2. Ob 11. uri: a) Skupen odhod društev v župno cerkev sv. Barbare; b) tiha sv. maša; c) blagoslovljenje zastave; č( obhod po mestu. 3. Ob pol 1. uri popoldne: Skupni obed pri gospodu Fr. Didiču. 4 Ob 2. uri: Ogledovanje mesta. 5. Ob 4. uri popoldne: Vrtna veselica pri g. Fr. Didiču. 1. * * * Svoji k svojim! Koračnica. Godba. — 2. J. Aljaž: Domovini. Mešani zbor. — 3. Con-radi: Wien, wie es weint und lacht. Uvertura. Godba. — 4. P. A. Hanel: Delo nam je slast. Koračnica. Moški zbor. — 5. Absenger: Kohl-rosel. Pesem. Godba. — 6. H. Volarič: Slovan na dan. Mešani zbor s sopran in alt-solo. — 7. Uajdrih: Jadransko morje. Godba. — 8. A. Sabec: Prolog. Deklamacija. — 9. P. H. Satt-ner: Opomin k petju. Mešani zbor s spremljevalnem godbe. —.10. C. M. Sichrer: Dunajska dekleta. Valček. Godba. — 11. Fr. Gerbič: Slovanski brod. Moški zbor. — 12. Jos. Gleisner: Za srce in čut. Valček. Godba. — 13. J. Aljaž: Oj z Bogom ti planinski svet! Mešan zbor s tenor-solo. — 14. I. pl. Zajc: V boj! Godba. — 15. N. N.: Na straži. Moški zbor z bariton-solo. 16. F. Emeršič: Brdki polkovni trobentač. Koncertna polka. Godba. — 17. J. Aljaž: Ujetega ptiča tožba. Mešani zbor. — Vstopnina prosta. — Za slovesno blagoslovljenje zastave so se vabila razposlala. Prosi se, če se je kako društvo pomotoma pregledalo, da to naznani društvenemu tajniku Josipu Novaku, c. kr. učitelju. Društva, katera se udeleže slavnosti z zastavami, naj ne pozabijo do časa to naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Društva, ki se udeleže naše slavnosti, najvljudneje prosimo, da nam blagovole vsaj do 7. julija t. 1. naznaniti: 1. Število udeležnikov. 2. S katerim vlakom pridejo v Logatec, oziroma k Sv. Luciji? Za vozove po primerni ceni se bo skrbelo. 3. S katerim vlakom želijo odhajati? Za ude-ležnike, ki bi hoteli v Idriji prenočevati, se bodo preskrbela prenočišča, ako se zanje zglasijo vsaj do 7. julija t. 1. Za vse vnanje udelež-nike bo pripravljen obed pri g. Didiču po zmernih cenah. Vse tozadevne oglase in vprašanja je nasloviti na društvenega tajnika c. kr. učitelja Jos. Novaka v Idriji. — Odbor »Katoliške delavske družbe« v Idriji. Interpelaciji drž. poslanca Gostinčarja. Državni poslanec Gostinčar je vložil interpelaciji, na kateri opozarjamo. Interpelaciji umestni. Opozarjamo nanje osobito delavstvo v Idriji, Celju in ljubljanski tobačni tvornici. Interpelacija posl. Gostinčarja in tovarišev na vlado. Nekateri časopisi so poročali, da je »Bund der Industriellen« stopil pred vlado z resolucijo, v kateri se vlada prosi in poživlja, pri službenem zboljševanju plač v državnih podjetjih stoječih delavcev, stopiti z industrijci v zaslišanje. Ta nesramni sklep ima namen, kako zboljšanje plač pri državnih podjetjih za-braniti. Ako premišljujemo raznovrstne pomanjkljivosti v državnih podjetjih, vidimo prav kmalu, da delavcev ni zavidati in da je od strani države v interesu njenega delavstva v vseh ozirih še mnogo storiti. Podajemo le nekaj zgledov iz slovenskih pokrajin. Rudarji v Idriji živijo v zelo slabih razmerah, istotako drvarji v eraričnih gozdih pri Idriji in na Gorenjskem. Tu je zboljšanje plač in starostne oskrbe potreba. Posebno predočujemo nevzdržljive razmere, v katerih se nahajajo delavci smodniš-nice v Kamniku. Cinkarski delavci v Celju so pravi sužnji, njihove pritožbe ne dobe posluha. Enako, drugim kategorijam, se morajo tudi v c. kr. tobačnih tvornicah odločno splošno zbolj- Al. D. Judovske pijavke. Kot delavski list se ne brigamo mnogo za kmetska vprašanja, a danes prinesemo o tej stvari par podatkov iz Rumunije, ker stanje ondotnih kmetov je še slabše, kakor pri nas delavcev. Sicer pa to niso pravi kmetje, ampak poljedelski delavci judovskih najemnikov. Pred par meseci je izbruhnil tam kar naenkrat upor kmetov, najemnikov in kmečkih delavcev .Da se kmet in delavec upreta in gresta proti vojaščini, se jima mora že silovito slabo goditi. Poglejmo si položaj rumunskih najemnikov. Na Rumunskem je večina zemlje v veleposestniških rokah. Zemlja je rodovitna, saj je že od nekdaj znana rodovitna Moldava. Industrija §e "i nič razvita, ljudje ne morejo zato drugod živeti in ničesar drugače zaslužiti, kakor s kmetijo. Veleposestnikom se pa ne ljubi, da sami obdelujejo svoja posestva in zato jih oddajajo v najem. Seveda jim je prenerodno, da bi dali zemljo v najem naravnost ubogim kajžarjem ali pa delavcem, ampak ta »kšeft« jim oskrbe judje. Ti se pa zvežejo med seboj in potem najamejo cele ravnine in jih dajejo dalje delavcem v najem. Po uradnih poizvedbah je imelo tako zvezo pet bratov Fischer ki so imeli leta 1904/05 v najemu 270 tisoč hektarov (hektar je lu tisoč kvadratnih metrov) in so zato plačali 3 milijone 342 tisoč frankov (frank je 80 vinarjev). Kar je gozdov, so dobili bolj poceni v najem, za obdelano zemljo so pa dali po 21 frankov na leto veleposestnikom. Delavcem in bajtarjem so pa dajali obdelano zemljo v najem po 40 do 60 frankov. V enem letu so na ta način imeli 5 milijonov frankov čistega dobička, ali z drugimi besedami, vsak izmed peterih bratov je na leto spravil en milijon v žep. Da jim vlada ni oporekala pri takem oderuštvu, so podkupili odposlance liberalne stranke v parlamentu. Na poliu, ki so ga imeli bratje Fischer v najemu, je delalo 62 tisoč delavcev in kajžar-jev. ali z družinami vred 230 tisoč ljudi. Toraj za dobiček peterih ljudi je trpelo 230 tisoč ljudi, ki imajo isto pravico do življenja, ki so prišli nagi na svet kakor oni, — lakoto. Drugo judovsko velepodjetje Juster je bilo mnogo manjše. V letu 1906 je podjetje Juster imelo v najemu »samo« 30 tisoč 152 hektarov za 525 tisoč 506 frankov. Najemniki so podjetju plačevali letno poldrug milijon frankov. Podjetje Juster sta vodila dva brata in vsak izmed teh je profitiral letno pol milijona frankov. Tudi Juster je imel poslance podkupljene. Pri takih razmerah se ni popolnoma nič čuditi, da delavcu zavre kri. Vzdignili so se in požgali nekatera veleposestva. Tudi vojaštva se niso bali, saj si je marsikdo mislil: Bolje takoj na mestu umreti, kakor pa počasi lakote umirati. Take dobrote nam prinaša kapitalizem. Seveda svoboda in ljubezen in bratstvo vpijejo vsi liberalni kapitalistični listi, ko pa so hoteli delavci sami dobiti si pravico in se osvoboditi oderuhov, so pa klicali vojaštvo in kričali o surovosti in nezavednosti delavcev in najemnikov. O, so nezavedni, ti ljudje, toda le zato ker se ne otresejo kapitalističnega jarma. In taka vlada in tak parlament, ki to podpira, naj ga —. Raje ne govorimo več o tem, ker o hijenah ni mogoče lepo govoriti. šujoče razmere ustvariti. Vedno večja draginja živil in stanovanj ne stoji v nikakem razmerju z malim zboljšanjem plač. Ali bode pa to mogoče, ako stopijo vmes zasebni podjetniki s svojim oderuškim načinom in od vlade zahtevajo, da ne da delavcem več in boljšega? Ali bi bil taki dogovor vlade z industrijci za vlado častna stvar? Iz teh vzrokov vprašuje podpisani : Je-li vlada voljna, da poda odkrito izjavo, v kateri na vse dvome razpršujoči način insi-umacije pritisk industrielcev zavrne. X X X Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na g. finančnega ministra: Silvester Bezlaj (rojen leta 1867) je vstopil 4. novembra 1890 v ljubljansko c. kr. tobačno tvornico in je svoje delavsko mesto na popolno zadovoljnost predstojnikov pošteno in pridno izvrševal. Dne 26. decembra 1906 je bil obsojen pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani po § 152. k. z. na šest tednov zapora. Kakor je razvidno iz obsodbe, se gre le za neke besede, ki jih je Bezlaj govoril svoji hčeri, in s katerimi jo je baje pozival k težki telesni poškodbi moža, ki se je proti njej vedel usiljevalno. Opozarjamo, da je bila ob času dejanja stara 14 let, poškodovanec pa je odrašen, močan mož. Ne da bi obsodbo narekali, kažemo vendar na to, da bi bilo težko dobiti v besedah očeta, ki od daleč zakliče svoji hčeri, ko vidi vsiljivost odrašenega moža »vdari ga!«, zločinski namen. Častivredni Silvester Bezlaj ima radi te obsodbe najgrenkeje posledice; nepremišljen, v položaju lahko umljivi klic, vzel mu je kruh v c. kr. tobačni tovarni, na veliko žalost njegovih tovarišev delavcev in kakor se čuje, tudi predstojnikov. Po § 5., delavnega reda, se od dela v e. kr. tobačni tovarni izključijo oni, ki so radi hudodelstva pravomočno obsojeni. Princip je pravi. Imenovani slučaj pa jasno kaže, da se lahko zgodi, da provzroči izvršitev veliko trpkost. Vprašamo gospoda finančnega ministra: 1. Ali ga je volja sestavo § 5., delavnega reda tobačnih tovarn tako naročiti, da bi v uvaževanja vrednih slučajih obsodba ne imela posledice odpusta iz službe. 2. Ali je voljen v slučaju Bezlaj ukreniti zopetni sprejem v delo. Glede na slučaj Bezlaj omenimo, da bo poslanec Gostinčar razsvetlil še mnogo slučajev, v katerih so sodili ljubljanski sodniki prav po salomonsko delavstvo. Poslanec Gostinčar posveti še z bakljo v liberalno gadjo zalego ljubljanskih liberalnih sodnijskih težakov. Prometna zveza. Umrli so meseca junija sledeče člani »Prometne zveze: 1. Anton Hufnagl, Dunaj; 2. Marija Rotter, Karlsthal; 3. Anton Pečar, Ljubljana, drž. železnica; 4. Jožef SchvvAiger, Taxen-bach; 5. Edvard Schmidt, Stadlau; 6. Martin Gary, Purbach; 7. Jožef Reichart, Bregenc; 8. Franc pl. Genzinger, Dunaj; 9. Anton Pan-čir, Dunaj; 10. Janez Danik, Zenica; 11. Klara Eihel, Gmund: 12. Anton Koli, Roppen. Člani morajo torej prispevati 60 vinarjev. Železničarji ! V sedanjih bojevnih časih proti kapitalu imate dovolj povoda, da se združujete. Posameznik pa v boju proti izkoriščevalcem ne po-menja prav nič. Le v zvezi kaj pomenja. V Avstriji vas je 300.000 železničarjev. A izmed te velike armade vas je združenih komaj 25 odstotkov, drugi se pa ne zanimajo za nič in niso organizirani. To se mora izprerneniti. Hudodelstvo izvrši oni na sebi, na rodbini in na svojem stanu, ki se ne pridruži organizaciji. Nujno je zato potrebno, da se železničarji organiziramo. Vsi moramo nastopiti skupno proti skupnemu nasprotniku, kapitalu, ki nas vse iz-žema. Ne smemo pa pomagati tisti socialni demokraciji. ki uči, da ni Boga, in ki hoče, da se odnravi vsaka vera in ki hoče uvesti socialno republiko. Kaj vam da socialno-demdkraška organizacija? Za veliko denarja le malo blaga. Na Pruskem in na Bavarskem, kjer ni pomembnih socialno-demokraških železniških organizacij, pač pa delujejo krščanske že več let, je za delavce državnih železnic uveden že deveturni delavnik. In pri nas? Petnajst let že obstaja socialno-demokra-ška železničarska organizacija. Baje imajo zdaj 50.000 članov. Če se računa povprečno vsako leto 20.000 članov, bi morali znašati dosedanji prispevki že .3 milijone kron. Kaj so pa napravili? Dva draga shoda, malone brez uspeha. In kako se gospodari? Lani so imeli dohodkov 305.178 kron, na podporah so pa izdali vsoto 25.5S6 kron. Naša »Prometna zveza« je pa imela dohodkov le 76.956 K 43 vin., a je izdala na podporah 26.922 K. dasi ima manj članov in dasi plačujejo manj kakor železničarji socialni demokrati. Že te dve številki lahko vsakemu odpro oči! To za danes! Prihodnjič več! Penzije je zboljšala družba avstrijskih železnic svojim uslužbencem. Krščansko - socialna tobačna organizacija. Opozarjamo na velevažni interpelaciji, ki ju je vložil naš urednik državni poslanec Jožef Gostinčar, in ki sta velevažni za delavstvo. Čitajte ju na drugem mestu. Glede na penzije tobačnega delavstva je vložil državni poslanec Kunschak na prošnjo naše zveze sledeče vprašanje: Dne 1. januarja 1907 so se uredile začasno nanovo pokojnine tobačnega delastva. Pokojnine znašajo danes v na nižji kategoriji po desetletni službeni dobi 15 kron, po 40-letni pa mesečno 30 kron. Ker v sedanjih razmerah ni mogoče, da se izhaja s to vsoto tudi skromno, nadalje z ozirom na to, da dobe uslužbenci po drugih državnih podjetjih popolno plačo kot penzijo po dovršeni 40- oziroma 35-letni službi, vprašamo: Namerava h finančni minister prej ko ko mogoče potrebno ukreniti, da se uveljavijo nova penzijska pravila, po katerih se zdatno zvišajo pokojnine tobačnega delavstva in sicer po sledečih načelih: Po desetem letu ima pravico do pokojnine vsak delavec tobačne režije in sicer 40 odstotkov plače, ki jo je imel zadnje službeno leto. Pokojnina se zviša vsako nadpolovico leta za 2 odstotka, tako da znaša po 40 letih popolno plačo v zadnjem službenem letu. Primerna odpravnina se določi svojcem umrlega tobačnega delavca ali delavke. Zvišali so plače rezalkam v pripravnici za 10 vinarjev na dan. Iz celega srca privoščimo rezalkam to zasluženo zvišanje, saj so revice dolgo čakale nanj. Želimo pa in opozarjamo, da naj se zvišajo plače tudi trcbljovkam. To je nujno potrebno. Živimo v dragi Ljubljani in delavke težko izhajamo v naših razmerah. Omenjam še sledeče: Pri nas v pripravljavniei se je skrbelo prav po mačehovsko za nas delavke. Stare delavke se še spominjamo, ko smo zaslužile dolgo vrsto let le po tri goldinarje na teden. Pomislite, kakšne revice da smo bile takrat. Zdaj se je že veliko zboljšalo, a seveda vse pa le še ni v redu. Zato naj se nam ne zameri, da opozorimo tudi na zvišanja potrebne trebljovke. Pazniku Breskvarju na uho! Nismo še delavke imele te časti, da bi se pečale z vašo malenkostno osebico. Sicer bi bile imele dovolj prilike, da bi povedale kaj, kar bi vam najbrže ne bilo všeč. Nas deklet prav nič ne zanima, kaj da ste vi. Prav nič nam ni tudi mar, v kateri šoli ste se učili olike. Mislimo, da v nobeni ne. Veste vi, paznik Breskvar, najbolj pri-prosta delavka pozna veliko več olike, kolikor je poznate vi, c. kr. paznik. Prav dostojno c. kr. paznika je bilo pač vaše obnašanje, ko ste upili na nas delavke, že veste kdaj, češ, da smo »farške«. To ni lepo, pa ni. Je celo grdo. Vi, neolikani c. kr. paznik, trdite o sebi, da ste socialni demokrat. Sram vas bodi, da se upate tako nesramno psovati delavke. Plače. Finančno ministrstvo je predložilo državni zbornici proračun tobačne režije za 1. 1907. Iz proračuna je razvidno, da bodo plače tobačnih uslužbencev znašale 23,302.000 kron, torej za 647.000 kron več kot lansko leto. Za tuberkulozne delavce je finančno ministrstvo določilo za leto 1907. 20.000 kron. Ta denar naj se porabi v to, da se pošljejo na pljučih bolni delavci v zdravišča in toplice. Za dozidave in poprave tovaren je določena svota 200-000 kron. Radovedni smo, ako se bo zidala v Ljubljani s tem denarjem čakalnica in obednica. Ogromen dobiček tobačne režije. Dohodkov bo imela tobačna režija v letu 1907. 236,259.000 kron, stroškov 89,164.600 kron; čistega dobička torej 147,094.400 kron. Letos bo torej za 5,018.400 kron več dobička kot lansko leto. Med brati in sestrami. Sv. Jakob v Slov. Goricah. Dva možakarja iz naše občine, katerih imena ne priobčujemo danes radi sorodnikov, čeprav silno hujskata proti prireditvam našega izobraževalnega društva, se zdaj grozita nad tem, da bi imeli svojo knjižnico pod občinsko streho. Na svojo roko sta že večkrat govorila, da vržeta omaro vun iz hodnika — občinske hiše, ki je bila do polovice prepuščena cerkvi kot mežnarija, kolikor ne služi šoli in občinski pisarni. Glejta, da ne bodea tudi sama zletela iz odbora. Cez dve leti le pridita agitirat za glasove, mi jih ne damo, Stajercijanci se pa ne odmaknejo. Povejta nam vendar, kaj smo vam na poti, kaj strahujeta vse svoje odvisne ljudi, kakor Cileca, zastavonošo. Dobro je le to, da se ostali odborniki ne zmenijo za neumnosti teh dveh rogovi-ležev, ki bi rada kar na svojo roko po občini komandirala. Veš, M., sam kapital, ki ti ga ubogi delavci za 20 vinarjev dnine zbirajo, ti ne prinese pri nas nobene veljave. Kotnik ti je čisto pamet zmešal, ko leta za tabo ko psiček; ne poslušaj ga več! Saj vidiš, da ti naredi le jezo, če njega poslušaš, ne boš župan in on ne pisar. Mi vama ne prizanesemo, če nam tudi vse knjige razmečeta in raztrgata. Časniki vama pridejo do živega, zato pa pamet nucajta in mirna bodita! Drugod so knjižnice v šoli, pri nas pa še v kakem kotičku zunaj šole nimajo prostora. Pri deželnem šolskem svetu obstoji fond za podporo izobraževalnih društev, pri nas ni za to smisla. Le »Štajerc« in »Narodni List« sta v milosti pri teh nadutežih a la Tone S., ki se vlači po Santlovem vinogradu. Ubogaj mater, Tonček! Zvedel sem, da si je nekdo, ki silno črti farovški dimnik, pej,e brusil okoli duhovnikov, da bi mu ne strgali krinke z obraza, zato sem jaz vso stvar »Naši Moči« sporočil. In če bo treba, pa pride še več od našega vrlega junaka, kateri bo od zdaj naprej tudi pridno deloval za naše izobraževalno društvo in se potegoval za našega neustrašljivega in vrlega predsednika veleč. g. kaplana. Za danes dovolj, če bo treba, prihodnjič več od Peklarjeve kro-faste muzike, s katero se trošta, ko bere članke o sebi. — Napredni fant. Iz Celja. Šem vas slišal,kako ste bili budi gospod reprezentant kemične tovarne, nad svojimi »schneidig« petolizniki — in lifrali — lifrali ste celo enega našega hudičol-kompanjona. Pa zakaj ste bili tako razpaljeni, gospodine, vsaj je vendar znano, da je »vaše podjeFe« »naro-bemuster« vestnega gospodarstva. Kot zasebnik ste tudi ugleden »finanzmann« — vsako kronco, vsak vinar žulite in ožemljete tedne in mesece, predno vam zdrkne v žuljavo dlan ubogega delavca trpina. Pride sobota, nič cvenka, premine mesec, in še več, toli zaželjenih novcev pač ni dočakati!! Bože pomagaj! — puf-nike — pardort: upnike sem hotel reči, ni več za potroštati! Ja, in te proklete mlekarice, te mlade, vročekrvne dekleta, te nas šele prijemajo, šimfajo in zabavljajo čez nas in čez vas in vašo finančno upravo. Pravijo, da imate od delavcev zaslužene denarje na masten činš naložene. Groze vam, gospod representant, da vas zato v Voglajno štrbunknile, kjer boste imeli prijetno družbo s sorodnimi karpi, ki sto-lujejo v vaši, nalašč zato pripravljeni skrinji na dnu Voglajne. — Stare ženice pa ugibajo, da imajo gospod representant strgan »aržet«. Sklenile so, začeti tržiti z rdečimi nageljni. Če pa teh nihče kupil ne bo, vam bodo pa »pešte-lale« na »rajtengo« Salzpctersaufabrike od sve-tovnoznane trgovske hiše en moderu »Hand-kassatascherl«, takozvani »Hauptmann von Kopenick-Portemonai«. Iz Celja. Na shodu cinkarskih delavcev je v nedeljo, dne 30. m. m., gospod državni poslanec Gostinčar nad eno uro trajajočem govoru razmotrival navzočim delavcem o dolžnosti in pravicah delavstva vobče in pa o velikanskem pomenu združene delavske moralične sile. Gospod državni poslanec je vzel na znanje tudi stavljeno resolucijo v prilog državnim delavcem proti zvezi avstrijskih privatnih industrialcev. Vrlemu poslancu vsa čast! Iz Gaberja pri Celju. Mlečnozobi butec, ki sliši na ime Koren, je hčerko delavca Rupnika z nožem obdelavah ker mu ni bila pokorna!? Pobič si je s. tem zagotovil koncesijo za ričet otepati. — Devetletna hči delavke Doler v emailtovarni se je igrala z žvepljenkami. Vsled neprevidnosti se ji je vnela obleka in deklica je vsled opeklin umrla. Idrija. Na varnostne odredbe pri streljanju se pri nas dobro pazi. Pred kratkim časom so nekateri rudarji razstreljevali kamenje pri »Frančiške šahtu« pod nadzorstvvom nekoliko bolj klerikalnega paznika Ferd. Poljanšeka. Pri tej priliki pa, dasi se je skrbelo, kolikor je bilo mogoče, za varnost, priletelo je ob nekem strelu par kosov kamenja na bližnji vrt, kar je dalo nekaterim osebam povod, da so takoj napravili tožbo na tukajšnjo sodnijo zoper dotične osebe. Nasprotno pa Dragotin Lapajne, trgovec s čipkami, že več kot teden dni razstreljuje neko skalovje pri njegovi hiši, pri katerem streljanju leti kamenje daleč na okrog, tako da je ob nekem strelu priletel kake štiri kile težak kamen na vrt pred ljudsko šolo, katera je pač precej oddaljena od Lapajnetove hiše. Toda zato se nihče ne zmeni, tisti faktorji, ki so zgoraj imenovane delavce naznanili sodišču, tu nimajo ušes in oči. Seveda, tu ni korajže, se pokazati, ker Lapajne ni delavec, ampak komandant mestne občine, duhoviti suplent že štiri leta in Bog ve, kaj bi bil še vse rad in kaj še vse bode. - Promet krščanskega gospodarskega društva v Idriji: V mesecu aprilu: prejemki: za blago 9095 K 55 h, deleži 34 K, pristopnine 10 K, skupaj 9139 K 55 h. Izdatki: za blago 9132 K 44 h, voznina 299 K 53 h, užitnina 238 K 11 h, inventar premični 45 K 93 h, davki 300 K, upravni stroški 296 K 51 h, skupaj 10.222 K 13 h. v mesecu maju: Prejemki: za blago 11.251 K 26 h, deleži 34 K, pristopnine 2 K, skupaj 11.287 K 26 h; izdatki: za blago 8712 K 26 h, voznina 863 K 57 h, užitnina 310 K 20 h, delež »Gospodarski zvezi« v Ljubljani 130 K, upravni stroški 193 K 7 h, razno 6 K 56 h, skupaj 10.215 K 68 h. — V mesecu juniju: Prejemki: za blago: 10.596 K 85 h, deleži 75 K, pristopnine 6 K, skupaj 10.677 K 85 h; izdatki: za blago 9908 K 92 h, voznina 466 K 2 h, užitnina 176 K 25 h, inventar premični 14 K 60 h, upravni stroški 172 K 96 h, upravni stroški 172 K 96 h, razno 36 K 34 h, skupaj 10.775 K 9 h. Iz Teharjev. V nedeljo, dne 7. julija dobi staroslavna teharska župnija nove zvonove v svojo novo zgrajeno krasno cerkev. Torej na Teharje v nedeljo! Celje. Poljedelsko ministrstvo je izdalo proračun za leto 1907, v katerem je tudi postavka 35.000 kron za zidavo distilirne peči za cink pri Celju in za podaljšanje tovarne. Idrija. V državnem proračunu poljedelskega ministrstva je določenih 27.000 K za zidavo delavskih hiš v Idriji in 6000 K za nakup zemljišča. Vprašamo pa, koliko zemljišča se bo pa kupilo v Idriji za 6000 K. Saj le vendar znano, da se za javno stranišče ne morejo najti prostora. la postavka je odločno premajhna. V znamenju konjskega mesa. (Ljubljana.) Piše se nam: Desna roka ljubljanskega župana Ivana Hribarja, modri plavokrvni podžupan, je po volitvi v državni zbor v občinskem svetu priporočal delavcem konjsko meso. Tako, sedaj tisti delavci, ki so volili Hribarja, lahko občudujejo njegovo naklonjenost do delavcev. Da je draginja mesa vsled neoviranega delovanja zadruge mesarjev neznosna in da v Ljubljani delavec ne more vsled tega imeti tečne hrane, J,u ;'asn?‘ * °da da ta položaj izrablja ljubljanskega župana desna roka v zasmeh delavstva, to je pa impertinenca, kakršne ni zmožen vsakdo. Delavec, ti ki trpiš in garaš, da životariš s svojo družino, pomagaj si in jej konsko meso, ker goveje je za »boljše sloje«, ki imajo dovolj dohodkov iz tvojega dela, da si morejo to kupovati. Ob času volitev si bil »častiti gospod«, sedaj pa, ko ima župan na podlagi volivnih sleparij, goljufij, podkupovanja, napajanja in teptanja postav v varstvo svobodnih volitev mandat Ljubljane v roki, se pa iz »blagorodnih gospodov« norčuje in jim ponuja konsko meso. I aka je liberalna hvaležnost. Namesto da bi župan po svoji moči poskrbel, da bi se v Ljubljani prodajalo meso ceneje, pa hoče s konjskim mesom zamašiti usta po cenejem mesu. Kaj pa, ko bi ljubljanski^ župan in ž njim občinski svet ne imeli »korajže« mesarje nekoliko »prišrav-fati«. Ako se more kakemu našemu človeku kaj škodovati, je liberalno gospodstvo našega »jesta takoj pripravljeno. N. pr. slučaj Kotnik, ki so ga masregovali zaradi državnozborske vontve. Naše organizirano delavstvo, ki tako S porcbl'ie cenejih živil, gleda te prizore ; .',,rorn 111 ie prepričano, da dokler bode v ljudi.am gospodoval liberalizem, ne bode bolje. uc nekaj več piačati na mesec. In kaj si zmislijo. Vsak mesec 30 h več plačati, kakor dozdaj, to itak ni veliko, dobil bo pa vsak v slučaju štraj-ka precejšnjo podporo (voditelji, seve! opomba pisca), drugi pa tako morajo molčati in plačevati. Pri socialnodemokratični stranki je pač strah jako imenitna in dobra reč. Treba je le one, ki nasprotujejo malo, v strah vzeti in nosi potem brez ugovora svoje krvavo prislužene novce v njihovo bisago, čeprav doma nezabeljene žganke — kar se ne redko godi — je. Reče se, da stranki ti'eba denar, če hoče kaj doseči in verjeti hočeš ali nočeš, moreš. Pri zborovanjih ti tudi vselej, ko se odpravljaš domu, kak sodrug ali pa dva ponuja krožnik pod nos, ne da bi kaj doli vzel, ampak da bi kaj gori dajal. Bog ne dai, da bi kako katoliško društvo zvišalo prispevke, zato da bi udje večje podpore prejeli, to vam vpijejo, da farška bisaga n: nikoli polna. Pri tem pa pozabijo, da social-nodemokratična nima niti dna. Ljubljana. (Liberalni hinavci.) Našim brav-cem je gotovo še dobro v spominu, s kako zlobno obstrukcijo so liberalci preprečili razširjanje volivne pravice za takozvane nižje sloje v deželni zbor. Znano je, da o splošni in enaki v( livni pravici za deželni zbor naši liberalci sploh ničesar slišati nočejo. V mestnem občinskem svetu ljubljanskem, kjer imajo vso moč v rokah, ne dajo delavcem volivne pravice, da-siravno so jo dala delavcem že skoro vsa večja avstrijska mesta. Vsled raznih nedovoljenih volivnih sleparij in pa vsled obilnega vžitja alkohola se je zgodilo, da je postal vodja naših liberalcev Ivan Hribar, župan ljubljanski, državni poslanec. Ko je prišel pa na Dunaj in videl vse drugačne ljudi, kot so njegovi ljubljanski mameluki, in ko je videl, da on ne bo nič komandiral, izpremenil je prav temeljito svojo barvo. V zbornici je dne 27. junija t. 1. govoril sledeče besede, ki jih povzamemo natančno po stenografičnem zapisniku in katere pribijemo javno, da bode slovensko delavstvo videlo, kakšni hinavci so liberalci tam, kjer nimajo moči, a se hočejo delati lepe in ljudske: »Jaz sem celo prepričan, gospoda moja, da ni daleč trenotek, ko bo notranji minister, če bodo avstrijski narodi neodjenljivo in trdno zahtevali, prišel pred nas z naznanilom, da se bo vpeljala tudi za deželne zbore splošna in tajna volivna pravica. Jaz za mojo osebo bom to z največjim veseljem pozdravil.« — V Ljubljani v deželnem zboru Hribar z lajno obstruira volivno reformo, na Dunaju pa pravi, da bi jo, ako bi jo vlada predložila, z veseljem pozdravljal. Kdo razume to hinavščino? Pa pravijo še nekateri, da so značaji! Krvoses kapitalizem. Nečuveno krivico je napravil 14-dnevni načelnik ljubljanske okrajne bolniške blagajne znani Nace Čamernik, kontrolorju bolniške blagajne Antonu Vičiču. Mož je kar na svojo roko odpustil iz službe Vičiča in se ni prav nič oziral na službene predpise. Nas popolnoma nič ne briga, kaj se očita Vičiču. Čisto nič nam ni mar, kakšnega političnega prepričanja da je Vičič, znani ljubljanski socialni demokrat. Prav nič se tudi ne brigamo kakšno politično prepričanje ima Nace Čamernik. Vemo le, da je delal Nace po svoji trmasti glavi, ko je odpustil iz službe Vičiča in se ni pri tem prav nič oziral na predpise, ki so veljavni za definitivno na-siavljeno osobje ljubljanske okrajne bolniške blagajne. To ne gre in ne gre! Kani pa pridemo, če se bo postopalo tako. Kot delavsko glasilo najodločnejše protestiramo proti umazano grdi krivici, ki jo je napravil Nace Čamernik Vičiču. Tržič. V neki naši tvornici imamo mojstra, ki kaznuje delavke kar samooblastno, dasi jim odpusti kazen g. ravnatelj. brez Maribor. (Socialnodemokratična bisaga z dna.J 1 ise se nam: Da rdečkarji vsako priložnost znajo porabiti, to je nam predobro /mano. Zdaj ko so volitve v državni zbor za njihovo stranko tako ugodno izpale, pravijo: T,hn°J(ud; deležen postati onih dobrot, ki se bodo delile le njihovim pristašem, more tudi Z lastnimi močmi. Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo nam poroča: Dne 30. junija t. 1. vršila se je v našem društvu škontracija in polletni sklep računov v svrho kontrole društvenega stanja. Račun je pokazal, da je napravilo društvo v pretečenem polletu pri prometu 40.463 K 9? v. čistega dobička 4.297 K 71 v., kateri odgovarja 10-odstotni dividendi. Ia dobiček pokaže se na podlagi sledeče bilance: Imetje: Vrednost blaga v zalogi 14.280 K; terjatve na blagu pri zadružnikih 7.537 K 95 v.; vrednost premičnega inventarja 1.844 K 01 v.; delež pri ljudski poso- jilnici 4 K; delež pri »Zadružni zvezi« 20 K; delež pri »Gospodarski zvezi« 340 K; delež pri časopisu »Naša Moč« 50 K; Gotovina v hranil, in blagajni 2.362 K 72 v.-, vsota imetja 26.438 K 68 v. Dolgovi: Vplačani deleži članov 12-048K 99v.; neizplačan dobiček zadnjega leta, ki pride koncem leta v rezervni zaklad, 2.199 K 50 v.; dolg na blagu (tekoče neplačane fakture) 6.257 K 01 v.; rezervni zaklad po zadnjem zaključku 1.562 K 23-v.; pristopnine tega leta 24 K; 4 odstotne obresti za pol leta 31 K 24 v.; čisti dobiček 4.297 K 71 v.; vsota 26.438 K 68 v. Iz tega se razvidi, da društvo stalno napreduje in da raste tudi rezervni zaklad, ki daje članom zagotovilo, da so varni pred vsako izgubo. Vsacega, ki se za društvo zanima, vabimo, da se o njem pouči in vstopi vanj. Opozarjamo^ tudi člane, ki nimajo še polnovplačanega deleža, naj prično nadaljevati zastala vplačila, ker se ravno sedaj urejujejo društvene knjige in bi se moralo proti članom, ki ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, po pravilih postopati in jih ev. izključiti. Okno v svet. Skrb za vajence v Švici. Znano je, da je za vajence, ki se uče kake obrti, kaj slabo preskrbljeno. Ce dobi vajenec dobrega, poštenega mojstra, kateri si prizadeva, svojega učenca dobro naučiti svoje obrti in kateri skrbi tudi za njegovo versko in nravno življenje, potem se že še shaja. Največkrat se pa mojster ne briga dosti za svoje vajence, posebno če jih ima več, razven v delavnici, kjer morajo mno-gokratv likeko trpeti. Tako se vajenci že v mladosti — posebno velja to po mestih — telesno in duševno pokvarijo. Da bi se temu od-pomoglo, se je ustanovilo v Švici v zadnjem času 22 patronatov za vajence, ki so med seboj združeni. Naloga teh posnemanja vrednih patronatev je, pomagati takim, ki se hočejo učiti kakega obrta. Društvo jim gre na roko pri izberi stanu, preskrbi jim dobre mojstre, da se lahko nauče svojega obrta, posreduje pri učni pogodbi, za hrano in stanovanje, jih nadzoruje, jim preskrbi zabavo za prosti čas, dobro berilo in razvedrilo in pomaga tudi revnejšim z denarnimi pripomočki. Ta dobrodelna društva razpisujejo tudi ustanove (štipendije) za pridne vajence, da se lahko v kaki strokovni šoli naprej izobrazijo. Ti patronati vajencev so večinoma naprava raznih strokovnih in obrtnih društev. Upravljajo in vodijo jih komisije, pri katerih ima vsako tako društvo okoli tri zastopnike. Komisija si sama voli predsednika. Vsak vajenec ima svojega patrona. Dolžnost patrona je, nadzirati vajenca, ga varovati pred vsakimi nevarnostmi, telesnimi in duševnimi, skrbeti, da ima vajenec dobro hrano in stanovanje itd. Stariši, katere žele dati svoje otroke učit kake obrti, se obrnejo samo na patronat in ta v imenu starišev preskrbi pogodbo in pridejo vajenci v dobro varstvo. Ta patronat je tudi velike važnosti za mojstre. Mojstri, ki hočejo imeti kakega vajenca, se obrnejo samo na patronat, kateri jim preskrbi vajence, seveda samo s pogojem, da je inoster pošten in krščanskega življenja. Mojstri so pa tudi vsled tega na dobrem, ker dobe zanesljive, pridne učence, katere nadžbruje patrom Če ima mojster kako pi itožbo zoper vajenca, se obrne tudi na patronat, kjer se povsem vse uravna. Brez dvoma so ti patronati velikega pomena. Kaj če bi tudi pri nas merodajni krogi to premislili in vpeljali. Uspeh bi bil gotovo dober. Zvišanje cene sladkorja. Za junij so sklenili češki sladkorni tovarnarji ceno zvišati za 2 kroni, — ker se uporaba sirovega sladkorja dviga. Vsak deveti mož je umrl leta 1893 zaradi pijančevanja, bodisi da si je sam s pijanostjo nakopal bolezen, bodisi da je že kal bolezni podedoval od svojega očeta, ali starega očeta, ki sta bila vdana pijači. Tako je pokazala statistika. katero so izvedli v 15 večjih mestih v Švici. 1 ako pade leto za letom veliko število mož v najboljših letih kot žrtve alkohola. Zato v boj proti sovražniku! Krščanska strokovna organizacija na Nemškem. V Avstriji se snuje vsa delavska strokovna organizacija popolnoma po nemškem vzorcu, le to imamo še mi več, da je v Avstriji toliko narodnosti, ki vsaka popolnoma naravno zahteva svojih pravic. Da. poznamo dobro našo organizacijo, moramo poznati nemško. Večkrat srno že omenjali strokovno delav-sko organizacijo v Ameriki in posebno pa na Angleškem, ki je vzorna. Na Angleškem so se delavci pričeli najprej organizirati, ker se je tudi industrija najprej pričela. Sedaj je ondi organiziranih okoli dva milijona delavcev. Organizacija je popolnoma nestrankarska. Socialni demokrate so že večkrat skušali pridobiti angleške deiavce zase, a ti so bili vedno pametni in se niso dali zapeljati in zato je umevno, da je med dva milijona organiziranih delavcev komaj ena desetina socialnih demokratov. Že v drugem oziru nam je angleško delavstvo lahko vzor. Organizirani so ne samo strokovno, ampak tudi gospodarsko. Konsumna društva so se razširila med delavstvom in v vsakem kraju, da je le nekaj delavcev, si osnujejo svoje kon-sumno društvo. Ta društva so potem zvezana v zveze in te zveze so si osnovale lastne tovarne (za obleko, obuvalo td.), lastne pekarne, lastne ladje, ki jim dovažajo moko, rž, kavo itd. Seveda je dobiček velik, še večja je pa bila in je še zavednost delavstva, ki se je odreklo večjim dividendam, ki naj raje porabijo za razširjanje konsumov. Tako je dva milijona delavcev z družinami okoli osem milijonov ljudi, popolnoma neodvisnih. Pa govoriti hočemo o nemški strokovni organizaciji. Tudi na Nemšem so se zasnovala neodvisna strokovna društva. Imenujejo se še sedaj neodvisna »neutrale Ge-werks.chaften«. Polastili so se jih pa že kmalu v začetku socialni demokratje. Ti so seveda pričeli delati po svoje. Strokovna društva so jim bila in so jim še le prostor za agitacijo za stankarske namene in ti so v prvi vrsti brezverski. Seveda so delavci sami spoznali, da to ni nič, da bi se strokovna društva, ki naj bodo tu le za gospodarsko korist svojih članov, izrabljala od jedne stranke, ki se sicer imenuje delavska, ki ima pa pri tem svoje namene. To so spoznali tudi krščanski možje in združeno so osnovali nova strokovna društva »Krščanske strokovne zveze«. Kaj je v teh zvezah in društvih verskega. Popolnoma nič! To so popolnoma neodvisna delavska društva, samo to hočejo, da se v strokovnih društvih ne širi socialna demokracija. Novo vstopivšega člana nihče ne vpraša, ali si veren ali ne, ali kakšne vere si, ali hodiš v cerkev ali ne. To je popolnoma pravo načelo. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in 111 novosti v konfekciji za dame. /Po/ni/ei -tv >yAmet'ifeo 2flat eri še/ijv beb/o, po cent in joet nesljivb potovali na/se obrne/a c^imona“M)ie(etXa v J/Vllbl/ani riiclodvars/ce u/ice2&. 'Asu/ccorstnaPi/asni/u da/c se l>rex/tlačno. MK Tovarna za stole ! Franceta Svigeljna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26-2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Ustanovljeno leta 1862. Ustanovljeno leta 1845. IHilko Krap eš urar Podružnica Resljeva cesta P**ej g. Jos Cern !> ’V Ljubljani •ne. J J Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstano v Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja — 1*21 pfll* -- Poljanski nasip — Ozke ulice št. <4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidne cene. re Pozor, slovenska delavska društva! I s. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Cesnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice [Ljubljana Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno/v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. I j! M Ivan Podlesnik ml. ‘ Ljubljana - - - Stari tri ste«. 10 iy.yy1 iyLyty trgovino s klobuki ni'čevlji iUSSlSSl y>.\ •/—^ vA-.\ V>.\ y>Siyty mm ',V VSf vV