GEOGRAFSKI OBZORNIK ISLANDIJA - DEŽELA OGNJA IN LEDU Aleš A. Smrekar UDK 914.911 ISLANDIJA - DEŽELA OGNJA IN LEDU Aleš A. Smrekar, Inštitut za geografijo, Trg francoske re- volucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Islandija ima številne naravne znamenitosti, predvsem delu- joče ognjenike, obsežna lavina polja, vroče izvire, gejzirje, ledenike in s snegom prekrite vrhove. Dežela je preprežena z obsežnimi območji tundre in ima izjemno malo živalstva. Za poselitev je precej neprijazna, zato na otoku živi manj kot 300.000 ljudi. UDC 914.911 ICELAND - THE COUNTRY OF FIRE AND ICE Aleš A. Smrekar, Inštitut za geografijo, Trg francoske re- volucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenia Iceland is rich in natural sights, including active volcanoes, extensive lava fields, hot springs, geysers, glaciers and snow covered summits. In the country there are extensive tundra areas and exceptionally few animal species. Natural carac- teristics are rather unpleasant for human settlement, that is why less than 300.000 people live on the island. Is landija leži v severnem delu Atlantskega ocea- na in je poleg Azorov edini del kopnega na Sred- njeatlantskem hrbtu. Drugi največji otok v Evropi je tik pod polarnim krogom, med 6 3 ° 2 4 ' in 6 6 ° 3 3 ' se- verne geografske šir ine ter 13° 3 0 ' in 2 4 ° 3 2 ' zahod- ne geografske dolžine. Leži ob Norveškem morju. Od Grenlandije jo loči Danski preliv. Ta je kot najbl iž je kopno oddaljena 2 9 0 km, medtem ko je do Norveš- ke kar 9 7 6 km. Islandija meri 1 0 3 . 0 0 0 km2, torej do- brih pet površin Slovenije. Največja razdalja med severom in jugom je 3 0 6 km, med zahodom in vzhodom pa 4 8 3 km. Obala je razčlenjena z mno- gimi fjordi, zato meri kar 5 9 6 0 km. V priobalnem mor- ju so številni majhni otoki, a le redki so poseljeni, na primer VVestman, Hr isey in Gr imsey (4, 6). Geološko je Islandija mlad otok, saj so najstarej- še kamnine na površju otoka stare komaj od 15 do 2 0 mili jonov let. Površje je zelo razgibano. Povpreč- na nadmorska višina je okoli 5 0 0 m. Najv iš ja je no- tranjost, ki leži v višinah med 4 0 0 in 8 0 0 m. Tu po- teka greben Srednjeatlantskega hrbta, od koder se površje zn i žu je proti zahodu in vzhodu. Najv i š j i vrh je Hvannadalshnukur (21 19 m) na območju ledeni- ka Oraefajokull na jugovzhodu Islandije. Na jugu je obsežna holocenska ravnina, ki so jo nasule izpod ledenikov pritekajoče reke. (4, 6). Islandija spada med najbolj aktivna ognjeniška območja na svetu. Litosferski plošči, severnoame- riška in evrazi jska, se stalno razmikata, in to za cen- timeter do dva letno. Od pr ibl ižno 2 0 0 ognjenikov na Islandij i je bilo od 9 . stoletja, ko so otok naselil i prvi prebivalci, aktivnih vsaj 3 0 s pr ibl ižno 2 5 0 za- beleženimi izbruhi. Tod zasledimo skoraj vse vrste ognjeniških dejavnosti in tudi količina izbruhane la- ve, ki je v zadnjem tisočletju dosegla kar 4 0 km3, je prav neverjetna, saj je to v tem obdobju tretjina vse svetovne lave, ki se je razl i la na kopnem. Holocen- ska lava pokriva pr ibl ižno desetino površja otoka. Precej je tudi podmorskih izbruhov, še posebej ob jugozahodni obali. Po en vulkanski izbruh zasle- dimo povprečno na 4 do 5 let. V zadnj ih nekaj sto- letjih so najbolj znani izbruhi vulkanov v ognje- niških n iz ih Laki, Krafla, Ask ja, Hekla in BarSarbun- ga (2, 4). Laki sestavlja 25 km dolg niz ognjenikov, ki so v le- tih 1 7 8 3 in 1 7 8 4 skupaj izbruhal i kar 14 km3 lave. Po številnih potresih konec maja leta 1 7 8 3 se je 8. ju- nija odprla razpoka na jugozahodnem delu Lakija. Dvignil se je ogromen oblak pepela in pare ter pre- kri l kmetijsko območje južno od vulkanov. Š i rok tok lave je hitro dosegel 4 0 km oddaljeno dolino, saj je bil njegov pretok od 7 2 0 0 do 8 7 0 0 m 3 / s . 2 9 . juli- ja se je odprla še razpoka na severovzhodnem de- lu in izbruhi lave so segali od 8 0 0 do celo 1 4 0 0 m visoko. Šele februarja naslednjega leta se je celoten n iz umir i l . Do takrat je izbruhana lava prekri la 6 0 0 km2. Količina bi zadoščala za meter debelo plast na desetini Islandije. Iz notranjosti Zemlje je ušlo od 4 0 0 do 5 0 0 mili jonov ton plinov in okoli 1 4 0 mili- jonov ton žveplovega dioksida, od katerega se je vsaj polovica absorbirala v oblakih in kot kis l i dež pad- la na južni del Islandije, zaradi močnih zahodnih ve- trov pa tudi na Evropo in zahodno Az i jo . Uničenih je bilo 2 0 kmetij. Smrtnih žrtev sicer ni bilo, vendar je zaradi onesnaženega ozračja, vode in hrane, pred- vsem pa pomanjkanja hrane število prebivalcev na- zadovalo za petino, število domačih žival i pa kar za polovico. Precej so bila prizadeta tudi območja da- našnjih Danske in severne Nemčije, saj je tudi tam oblak zakr i l sonce za več mesecev in povzročil ka- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK tastrofalno lakoto. Lovino polje zdaj počasi zarašča- jo mahovi, trava in pritlikave vrbe (1). Vulkanski izbruh Lakija je eden od največjih iz- bruhov lave v zgodovini človeštva in najhujša narav- na katastrofa od poselitve otoka. Podobna naravna nesreča se na Islandij i spet lahko zgodi. Prizadeta ne bi bila samo Islandija, ampak tudi š irše območ- je: otežen ali onemogočen bi bil letalski promet prek severnega Atlantika, spremenila bi se vremenska do- gajanja. Vulkanski sistem Krafle se razteza 9 0 km v dol- ž ino in 2 do 3 km v š i r ino, kaldera pa meri 10 krat 8 km. Pred pribl ižno 2 5 0 0 leti se je izoblikoval 8 km dolg niz kraterjev, katerih lava je odtekala proti 7 0 km oddaljenemu zalivu Skjalfandi ter prekri la 2 0 0 km2 veliko območje in v plitvi kotanji starega jezera us- tvarila sedanje jezero Myvatn. Na tem območju je veliko psevdokraterjev, ki so nastali, ko je lava pre- kri la manjše jezero. Enako se zgodi tudi v močvirju ali v starih lavinih udorinah, napolnjenih z vodo. Vo- da se je v stiku z vročo lavo segrela, spremenila v pa- ro in zato eksplozivno si l i la navzgor prek plasti vro- če lave. Ob eksplozi j i je ohlajena skor ja lave pad- la na tekočo lavo in oblikovala psevdokrater. Običajno so kraterji v skupinah in eden najbolj znanih je Viti, ki je z eksplozi jo začel bruhati leta 1 7 2 4 ter se je umiri l šele leta 1 7 2 9 . V tem času je nastalo sedem razpok, skoz i katere je prodirala la- va. Vsaka razpoka ima do 10 km dolgo lavino po- lje. Skupna površina polj je 3 3 km2. Zadnjič je vul- kanski sistem Krafle izbruhni l apri la 1 9 8 4 . Že devet minut po prvem potresu je bilo mogoče opaziti rdeč s i j na nebu. V naslednjih dvajsetih minutah sta bili na zemlj inem površju že dve 2 km dolgi razpoki in lava je švigala do 1 5 0 m v z rak. Naslednj i dan so nastale do 8 , 5 km dolge razpoke. Ognjeniško doga- janje se je umiri lo šele po skoraj pol leta. Gradivo je prekri lo 2 4 km2 veliko območje (4, 6). Velik ledeni pokrov Vatnajokull pod seboj skr iva nekatere potencialne ognjenike, med njimi tudi Bar- 5arbungo. Vsak izbruh povzroči obilno taljenje oko- liškega ledu. Ogromna količina vode preplavi pokra- jino pod ledenikom. To se zgodi sicer zelo redko, ven- Slika I: Območje Pingvellirja, kjer so Islandci leta 930 ustanovili svoj prvi parlament Althing, razpolovijo z vodo napolnjena kotanja ob tektonski prelomnici, kjer se razmikata severnoameriška in evrazijska litosferska plošča za centimeter do dva letno. IFoto: A. A. Smrekar.) dar je takrat zelo nevarno in lahko uniči vse rastlin- stvo, živalstvo in stvaritve človeka. 2 9 . septembra 1 9 9 6 se je začelo dogajati prav zgoraj opisano. Podledeniški izbruh ognjenika Bar- Sarbunga na severnem delu Vatnajokulla so spremlja- li močni potresni sunki. Že 1. oktobra je bilo mogoče opaziti od 2 0 0 do 3 0 0 m globoke ledeniške razpoke, ki so bile razporejene do 2 km široko in so merile 4 km v dolžino. Naslednjega dne je izbruh prebil ledeni pokrov in dim in pepel sta se začela valiti 10 km viso- ko v atmosfero. Z nadaljnjim bruhanjem se je večal krater in okol iški led je bil vedno bolj prekrit s pepe- lom. Vse več je bilo staljenega ledu. Voda je površin- sko odtekala proti jugu, poniknila pod led in se pod ledenikom iz l i la v kaldero jezera Grimsvotn, ki leži pod ledenim pokrovom. Čeprav je vulkan 12. oktobra prenehal bruhati, je para še vedno prihajala na površ- je in topila okoliški led. Do izliva vode izpod čela lede- nika je prišlo v zgodnjem jutru 5 . novembra, ko jeza- čela naraščati reka Skei&ara z močnim vonjem po žveplu. V teku dneva je vedno bolj naraščal pretok vo- de in dosegel višek ob 2 2 . 3 0 s 4 5 . 0 0 0 m 3 / s (2. no- vembra 1990 je znašal največji pretok Save pri Čatežu 3267m 3 / s ) . Uničeni so bili električni in telefonski kabli, krajši most, 9 0 0 m dolgi most SkeiSara pa je bil moč- no poškodovan. Vsepovsod so ležali ledeni bloki, ki so se odtrgali od ledenika. 8. novembra je voda izpod ledenika prenehala teči in takrat so lahko ocenili konč- no škodo na 15 milijonov USD. Na srečo je to območje neposeljeno, sicer bi bila škoda še precej večja (3). Islandija ima obsežna geotermalna polja. V glo- bini 10 km je magma, ki segreva ogromne količine talne vode. Spremljajoči ognjeniški pojavi so omejeni na ob- močje s 14 polji solfatar, za katere so značilni pri- sotnost žvepla, parni dimniki in i zv i r i vrelega blata; slednji nastanejo z mešanjem pare in vulkanskega pepela pod površino. Najpogosteje je blato zaradi primesi železa in žvepla modrozeleno. Najbol j zna- ni sta območji Grimsvotn v ledeniku Vatnajokull in Hen- gill blizu Reykjavika. Geotermalno energijo z območ- ja Hengil l uporabljajo za centralno ogrevanje glav- nega mesta (4). Na območju Vatnajokulla so tri podledeniška geo- termalna polja. V dveh vročina stalno tali led in vo- da se zbi ra v ledeniku, dokler vodni tlak ne posta- ne tako visok, da vodo osvobodi. Takšni izbruhi se ponavljajo v časovnih presledkih, podobno velja za izbruhe i z kalderinega jezera Grimsvotn, ki leži 2 0 0 do 2 5 0 m pod ledenim površjem. Velikost jeze- GEOGRAFSKI OBZORNIK ra ni stalna zaradi visoke geotermalne temperature, ki topi velike kose ledu in ker se jezero delno praz- ni skozi ledeniške razpoke. Termalna dejavnost se po- javlja na površini 6 0 km2. Vsakih 5 do 10 let, nazad- nje leta 1 9 9 5 , pride do izlitja, ko višina gladine pod- ledeniškega jezera preseže kritično točko na nadmor- ski v iš in i 1 4 2 5 do 1 4 5 0 m. Takrat se voda na vzhodnem robu jezera prelije, teče kar 5 0 km pod ledenikom in se pojavi v reki SkeiSara s pretokom od 7 0 0 0 do 1 0 . 0 0 0 m 3 / s (2, 6). Geotermalnih polj z n i ž jo temperaturo je 2 5 0 s skupno 8 0 0 termalnimi i zv i r i in poprečno tempe- raturo vode 7 5 °C. Mednje uvrščamo tudi polje Haukadalur s slavnim Velikim Geysirom, po katerem se imenujejo vsi tovrstni pojavi na svetu. Gejz i r iz- bruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. Za l Veliki Geysi r zaradi prevelikih koli- čin milnice, ki so jo ljudje desetletja vlivali vanj, da bi zmanjšal i površinsko temperaturo in napetost ter tako pospešil i izbruh, sploh ne bruha več, kaj šele 5 5 m visoko, kot je v preteklosti. Se vedno pa manj- ši gejz i r Strokkur vsakih neVaj minut bruhne steber vroče vode do 2 0 m visoko v z rak. Oba gejz i r ja sta verjetno začela bruhati vodo in paro po močnem po- tresu leta 1 2 9 4 (6, 7). Islandija je med vsemi evropskimi deželami naj- bolj prekrita z ledom in že samo ime pove prav vse: dežela ledu. Površina vseh ledenikov je 1 1 . 8 0 0 km2 ali 1 2 % države. V zadnjih desetletjih se ledeniki umi- kajo in tanjšajo, nekateri manjši so celo izgini l i . Spod- nja meja poledenitve je najniž ja na severozahodu, kjer se spusti do 7 5 0 m, medtem ko je najvišja v no- tranjosti severno od ledenika Vatnajokull okrog 1 5 0 0 m visoko (4). Podnebne spremembe so se dogajale med lede- nimi dobami, ko se je povprečna temperatura zmanj- šala za 5 do 1 0 ° C . Takrat je bilo prek 9 0 % Islan- dije prekrite s 1 0 0 0 do 2 0 0 0 m debelim ledenim po- krovom. Pred pr ibl ižno 9 0 0 0 do 1 0 . 0 0 0 leti se je končala zadnja ledena doba, vendar so celo v zad- njem dobrem tisočletju od naselitve otoka zaznavne podnebne spremembe. Sprva je bilo celo malo to- pleje kot danes, zato so bil i ledeniki manjši. Nato je nastopila krajša ohladitev, ki se je končala okoli leta 1 9 3 0 z dvigom temperature z a 1 °C (2). Slika 2: Z najvišjega kraterja ognjenika se razprostira pogled na obe strani 25 km dolgega niza vulkanov Laki, ki so ob tektonski prelomnici bruhali v letih 1783 in 1784. (Foto: A. A. Smrekar.j Snežna meja je odvisna od povprečnih tempera- tur in količine padavin. N a jugovzhodu j ih je 3 5 0 0 mm, zato je tam snežna meja 1 0 0 0 m visoko, v severovzhodnem visokogorju, ki ima zaradi oro- grafske pregraje (Vatnajokull) le 3 0 0 mm padavin, pa je snežna meja na 1 7 0 0 m nadmorske višine. Naj- n iž je ležeča snežna meja je na severozahodu Islan- dije na 7 0 0 m, ker so povprečne temperature razme- roma nizke, količina padavin pa velika. Odz iv i le- denikov na podnebne spremembe so zelo razl ični, saj je na velikih, ravnih ledenih pokrovih mogoče zaz- nati spremembe šele po 2 0 do 1 0 0 letih (2). Največj i ledeni pokrov v Evropi s površ ino 8 4 0 0 km2 je Vatnajokull na jugovzhodu Islandije, kar dosega površino vseh ledenikov v celinskem delu Evro- pe. Je tretja največja ledena površina na svetu, za ledenima pokrovoma na Antarktiki in Grenlandij i . V osrednjem delu je sestavljen i z 1 3 0 0 do 1 7 0 0 m visoke planote z neizrazitimi vrhovi. Povprečno je de- bel 4 2 0 m, doseže pa tudi debelino 1 0 0 0 m. Od za- hoda do vzhoda meri 1 5 0 km, od severa do juga pa 1 0 0 km. Njegova največja jezika sta SkeiSararjokul l (1 7 2 2 km2) ter BreiSamerkurjokul l (1 2 6 6 km2); sled- nji sega prav do morja (4, 6). Umikanje ledenikov razkr iva visoke čelne more- ne, za katerimi so globoke zalite kotanje, imenova- ne lagune. Najbol j znan primer je Jokulsarlon na če- lu drugega največjega ledeniškega jezika Brei&a- merkurjokull. Laguna se je pojavila leta 1 9 4 0 in se stalno veča, tako da meri že več kot 8 km2 in je glo- boka prek 1 6 0 m, po njej pa plavajo in se tali jo ogromne ledene gore, katerih lomljenje povzroča do sedem metrov visoke valove. Raziskave kažejo, da se jezero razteza vsaj še 2 0 km pod notranjost lede- nika (4). Današnje površje je posledica delovanja ognje- nikov in ledenikov. Ledeniška eroz i ja je v zadnj ih 1 0 0 . 0 0 0 letih zn i ža la relief za 1 0 0 do 5 0 0 m. Da- našnjo pokrajino zato sestvljajo številna rahlo valo- vita območja, globoko zarezane doline in fjordi. Ne- kateri ledeniki so pokrivali vse površje, razen najviš- j ih vrhov, kar se danes kaže v precej uravnani po- kraj ini , ki jo zasledimo na jugu, zahodu in severo- vzhodu Islandije. Ledeniki so se na poti proti obali zarezal i v bazaltno lavo in ustvarili globoke U doli- ne, ki so segale mnogo dlje od današnje obale (2). Najstarejša podlaga na Islandij i so terciarni ba- zalt i , ki so debeli do 6 km. Gradi jo planoto, ki je pr- votno obsegala precej večje območje, ohranila pa se je na zahodni, severni in vzhodni obali kot hrbti 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Čelo lavinega toka v ognjeniškem sistemu Krafle iz leta 1984 je še popolnoma neporaslo. (Foto: A. A. Smrekar.) z viš ino od 5 0 0 do 1 5 0 0 m. Mlajše kamnine sestav- ljajo južni, osrednji in severovzhodni del otoka, kjer je še vedno območje aktivnega vulkanizma. Z odda- ljevanjem od aktivnega ognjeniškega območja se po- vršje postopoma zn ižu je proti zahodu in vzhodu (2). Reke na Islandiji so številne, niso pa posebno dol- ge, saj najdaljša Thjorsa na jugu otoka meri le 2 3 0 km. Delimo jih lahko na reke z ledeniškim in snež- no-dežnim režimom. Slednje srečujemo na starih ba- zaltnih območjih z viškom padavin v pozni pomla- di in v pokrajinah s poledenodobno lavo. Imajo ze- lo umirjen vodni režim, izjemno primeren za proizvod- njo električne energije (4). Ledeniške reke dobivajo večino vode i z stoplje- nega ledu. Količina vode je odvisna od temperatu- re ozračja, vetrovnih značilnosti in drugih krajevnih dejavnikov. Največji odtok je poleti, ko reke prena- šajo največ gradiva, zato so zelo motne. Jeseni je pretok precej n iž j i , najn iž j i pa je pozno pozimi, ko so reke bistrejše. Reke odlagajo gradivo na ravnino in spreminjajo pokrajino v nešteta, med seboj pre- pletena korita. To so reke z največjim pretokom, saj znaša poprečno od 1 0 0 do 4 0 0 m 3 / s . Mnoge ima- jo v imenu besedo jokulsa, kar pomeni ledeniška re- ka. Tovrstne reke so najtežje prehodne. Pri gradnji 9 0 4 m dolgega mostu prek reke Skei&ara južno od Vatnajokulla leta 1 9 7 4 so postavili precej jezov. Most so uspešno varovali pred udarnimi valovi do prete- kle jeseni, ko je bil zelo poškodovan (4). N a Islandij i je eden najtežje obvladlj ivih proble- mov erozi ja prsti, ki je posledica zelo močnih vetrov in ogromnih količin tekoče vode. Ob stabilnih raz- merah se okolje spreminja le počasi. Po naselitvi oto- ka v osmem stoletju, ko sta bili še dve tretjini Islan- dije pokriti z vegetacijo, erozi ja prsti še ni bila tak- šen problem, kot je danes, ko je zaradi prekomer- nega izsekavanja z vegetacijo poraščena samo še Slika 4: Ognjeniki v sistemu Krafle so zelo pogosto bruhali, kar je razvidno iz več tokov lave, ko so se mlajši, temnejši raztekali prek starejših, svetlejših. (Foto: A. A. Smrekar.) 8 Slika 6: Pogled na nekaj več kot pol metra visok parni dimnik, ki jih srečujemo na številnih geotermalnih poljih po Islandiji. (Foto: A. A. Smrekar.) GEOGRAFSKI OBZORNIK četrtina otoka. V tem času je ogromno prsti odneslo, za kar so vsaj štir je temeljni vzrok i . Podnebje je od zgodnjega srednjega veka postajalo hladnejše in vlaž- nejše, še posebej med letoma 1 6 0 0 in 1 9 0 0 , ko so ledeniške reke narasle in kopičile material. Vulkan- ski izbruhi so povzročili krajevno močnejšo eroz i jo prsti. N i ž j a območja Islandije so bila ob naselitvi po- krita z brezovimi gozdovi in grmovjem, ki so jih pre- bivalci izkrčili za gradbeni material in kurjavo ter spre- menili v travnike, pašnike in njive. Tudi prekomerna paša ovac je pospešila eroz i jo prsti (2). Skotsko-grenlandski podmorski hrbet se dvigu- je precej viš je kot Srednjeatlanski hrbet, zato obli- kuje oviro, ki najbolj vpliva na sistem morskih tokov okoli Islandije. Irmingerov tok je severna veja tople- ga Zal ivskega toka s temperaturo od 4 do 12 °C. Ta tok doseže južna pobočja islandskega šelfa in pri- Slika 5: Terciarni bazalti ustvarjajo pri ohlajanju masivne bloke z značilno heksagonalno obliko. Reka Fossd si je v njih vrezala strugo. (Foto: A. A. Smrekar.) nese toplo vodo južnim in zahodnim obalam otoka. Na severozahodni obali se razcepi v dve veji. Prva se obrne na vzhod in poteka vzdolž severnih obal otoka, druga pa se usmeri na zahod proti Grenlandij i. Ulov r ib je največji prav v teh vodah. Vzhodnoislandski tok s temperaturo do 3 °C, ki prihaja s severa, obi- de severovzhodne in vzhodne obale. Ob stiku Vzhodnoislandskega in Zalivskeg toka se mešajo hlad- ne polarne in toplejše atlantske vode (4, 6). Morsk i tokovi vplivajo na podnebje, ki je hlad- no, zmerno oceansko. Najbol j običajno vremensko dogajanje so izmenični vdori polarnih zračnih gmot s severa in toplejših z juga. Številni severnoatlantski cikloni dosežejo največjo intenzivnost tik pred oto- kom, zato tudi govorimo o islandskem minimumu zrač- nega tlaka. Vremenske motnje se upočasnijo še pre- den dosežejo Islandijo, nato pa se zelo počasi po- mikajo prek dežele. Pozimi povzročajo odjugo, po- leti pa hladnejše in deževno vreme. Vzpeti svet je pod- nebna pregrada, zato je vreme le redko enako na vsem otoku (6). GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Vodo lahko na razdalji nekaj deset metrov srečujemo v vseh treh agregatnih stanjih, saj se ledeniki umikajo geotermalnim poljem. Na ledeniku lahko opazimo plasti vulkanskega pepela preteklih izbruhov ognjenikov. IFoto: A. A. Smrekar.) Povprečne letne temperature se ob obali giblje- jo med 3 in 5 °C, v notranjosti pa se spustijo pod le- dišče. Zaradi toplejše morske vode povprečna februar- ska temperatura ob obali ne pade pod - 2 °C, med- tem ko jul i ja doseže 11 °C. V notranjosti so tempe- rature precej niž je, z ime pa so dolge tudi do sedem mesecev (6). Največ padavin, nad 1 6 0 0 mm, pade v goratem svetu, v zaledju južnih in zahodnih obal, južna in za- hodna obala prejmeta od 8 0 0 do 1 6 0 0 mm, sever- na in severozahodna pa manj kot 8 0 0 mm (4). Na južnih in jugovzhodnih območjih otoka sneg leži običajno od konca oktobra do konca aprila, med- tem ko imajo severozahodni in severni deli snežno odejo še mesec in pol dlje. Is landijo so prvi naselil i i rski menihi v 8. stolet- ju, umaknili pa po letu 8 6 5 , ko so priš l i Norvežani i z Skandinavije in z Britanskega otočja. Vse do da- nes lahko v deželi zasledimo tudi keltske prvine. Že leta 9 3 0 je bila dežela v celoti kolonizirana, saj so mnogi bežali pred tiranijo kralja Haralda Fairhaira, ki je združ i l Norveško in pr is i l i l ostale kralje, da so se mu podredili. Se istega leta so na Islandij i usta- novili svoj prvi parlament Althing in sprejeli zakono- dajo za ureditev lastništva zemlje. Parlamentarci so se vsako poletje za dva tedna zbral i v Thingvel l i r ju in reševali probleme federacije 3 9 držav. Tako je na primer leta 1 0 0 0 parlament potrdil sprejem krš- čanstva in kasneje še vzpostavitev dveh škofi j , ki sta bili središči učenosti na otoku. Po letu 1 2 6 2 so za- vladali Norvežani , dokler ni leta 1 3 8 0 tudi ozem- lje slednjih padlo pod dansko krono. Is landija je bi- la del Danske vse do 17. junija 1 9 4 4 , ko je bila v Thingvel l i r ju razglašena samostojna Republika Is- landija (4, 8). Reykjavik, najbolj severna prestolnica na svetu, je tudi ena najmlajših in šteje nekaj nad 1 0 0 . 0 0 0 pre- bivalcev. V njenem širšem zaledju ž iv i kar 5 8 odstot- kov celotnega otoškega prebivalstva, ki ne šteje niti 3 0 0 . 0 0 0 ljudi. Reykjavik pomeni zadimljen zaliv: na tem območju je namreč veliko geotermalnih izvirov, i z katerih izhaja para, ki jo uporabljajo za daljin- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK sko ogrevanje mesta. Mesto je središče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Na severni obali je drugo največje mesto Akureyri s 14.000 pre- bivalci. Na splošno je Islandija zelo slabo poselje- na. Obala je sicer redko, a skoraj povsod poselje- na, medtem ko je notranjost povsem prazna (4). Kmetijstvo je bilo do začetka 20. stoletja temeljna gospodarska panoga, kljub temu, da je le odstotek površja obdelan in je vegetacijska doba dolga le od 4 do 5 mesecev. Največ je travnikov, na katerih pri- delujejo krmo za živino, med katero prevladujejo go- vedo, ovce in konji. V zadnjem času je vse bolj raz- širjeno tudi gojenje kun in lisic za krzno. Ribištvo je bilo do 2. svetovne vojne omejeno na priobalni pas. Po letu 1945 je Islandija začela širi- ti svojo ribiško ladjevje in se zavedati pomembne le- ge na stičišču oceanskih tokov, kjer je zaradi ogrom- ne letne proizvodnje fitoplanktona zelo bogato mor- sko živalstvo. Po letu 1975, ko je Islandija razglasi- la 2 0 0 miljsko ribolovno območje, je nastopil velik razcvet ribištva. Nosilnost islandskega ribiškega ladjevja je 135 .000 BRT, ulov pa 1 .500 .000 ton. Najpomembnejši morski sadeži so polenovka, sla- nik, vahnja, garnela, jastog, morski list, rdeča riba, islandska pokrovača. Islandci tudi izredno uspešno predelujejo ribe in kar 9 9 % jih izvozijo, največ v ZDA, Evropsko zvezo in na Japonsko, kar predstav- lja tri četrtine narodnega dohodka (4, 8). Na Islandiji se ukvarjajo tudi s predelavo diatomi- ta in uvožene glinice v aluminij, kar zahteva ogromno električne energije. Alge, imenovane diatomeje, se- stavljajo kremenovi skeleti. Njihovi odmrli ostanki se- stavljajo jezersko blato, ki ga kot surovino črpajo z dna jezera Myvatn, ogrevajo in na koncu sušijo. Mnogi se bojijo, da črpanje jezerskega blata ogroža na- ravno ravnovesje, predvsem različne vrte ptic (5). Islandske reke so stalen vir energije. Prvo hidroe- lektrarno so zgradili že leta 1904. Največje elektrar- ne gradijo ob ledeniških rekah z veliko hidroenerget- sko zmogljivostjo. Njihov pretočni režim ni najbolj primeren, saj je vodni pretok najvčji poleti, ko je po- treba po energiji manjša. Zato gradijo jezove z ob- sežnimi zajezitvenimi jezeri, ki se hitro polnijo z reč- nimi nanosi. Skupna količina proizvedene hidroener- gije znaša kar 64 .000Gwh na leto. Kar 8 7 % Island- cev se ogreva neposredno z geotermalno energijo. Prvi tovrstni poizkus ogrevanja so izvedli v Reykja- viku leta 1930, največja razdalja med geotermalnim poljem in uporabniki pa je kar 62 km. Prvo večjo geo- termalno elektrarno s 30 M W energije so postavili šele v sedemdesetih letih. Tovrstne elektrarne še ved- no ne proizvedejo niti dvajsetine skupno pridoblje- ne električne energije (2). Islandija postaja kljub svojemu mrzlemu imenu eden najbolj vročih ciljev sodobnih turistov, saj jo vsa- ko leto obišče več gostov, tako da več kot desetina narodnega dohodka izvira iz turizma. Njeno največ- je naravno bogastvo je park vulkanov, toplih vrelcev, ledenikov in seveda tudi prisrčni nasmehi domačinov, ki se jim zlahka razveže jezik v praviloma odlični an- gleščini. 1. Gudmundssort, A. 1996: Volcanoes in Iceland. 10.000 Years of Volcanic History. Reykjavik. 2. Cudmundsson, A., Kjartansson, H. 1996: Earth in Action. The Essential Guide to the Geology of Ice- land. Reykjavik 3. Internet, http://www.rhi.hi.is/~mmh/gos/. 4. Magnusson, S., Scudder, B. 1996: Iceland, Coun- try and People. Reykjavik. 5. Nesjavellir, 1995. Reykjavik. 6. Prestor, R. 1992: Fizičnogeografska problematika Islandije. Seminarska naloga, Filozofska fakulteta. Ljubljana. 7. Swaney, D. 1995: Iceland, Greenland & the Fa- roe Islands - a travel survival kit. Hawthorn. 8. Zupančič, I. 1992: Družbenogeografska proble- matika Islandije. Seminarska naloga, Filozofska fa- kulteta. Ljubljana. 13