(JOVIČE ► LETO V. - št. 28 V KOČEVJU, DNE 9. JULIJA 1960 Cena 15 din OKROG 3500 UDELEŽENCEV NA PROSLAVI V STAREM LOGU KOT ŽRTVE STE PADLI« Proslava sc je pričela ob deseti Ur>, ko so pred slavnostno tribuno Prispele partizanske patrulje. Po ra-P«rtu komandanta patrulj je predanih Občinskega odbora SZDL K°ievje Miro Hegler pozdravil vse °aVzoče in predal besedo zveznemu yudskemu poslancu občine Kočevje, Živku Bernotu. Tov. Bernot je najprej govoril o Pomenu današnjega praznika. -Že Vrsto let, je dejal, praznujemo Dan 'borcev v spomin na vse tiste, ki so se v letih okupacije v izredno težkih pogojih borili za svobodo, ki so jo bivši oblastniki tako nepremišljeno zapravili 1 Na ta dan se po vsej domovini (spominjamo narodnoosvobodilne vojne, naše borbe in nečloveških naporov, ki so jih morali jugoslovanski narodi prestati za osvoboditev, spominjamo pa sc tudi vseh povojnih prizadevanj za izgradnjo socializma, za lepše in sreč-"ejšc življenje. Vojna leta so podala, da je delovno ljudstvo pravi |( adar domovine, da je edino de-ljudstvo s svojo ljubeznijo do obode in dela upravičen« uprav-,a‘' vsa bogastva dežele. Zavedati j3 se moramo, je naglasil govornik. a Jo vsa prizadevanja, da je ves rud ničev, če niso zagotovljeni ma-.orialni pogoji. Vsi vemo, kako malo j* bilo nekoč kruha; kos kruha je 1 veliko premajhen, da bi z njim ssitili veliko lačnih ust. Zato j c P' p naša prva naloga v povojnih e*'h zgraditi gospodarstvo in dati r'lno osnovo našemu življenju, de-n'ukraciji j 9e sm,o v teh letih dosegli, da se . asc gospodarstvo razvija s takim ‘“Wpom, kot v nobeni drugi evrop- ' državi, je to zasluga tistih, ki so Se med vojno tako nesebično borili Stari log, ponedeljek, 4. julija. — Današnjega velikega partizanskega slavja, proslave Dneva borcev, združene z odkritjem spominskega grobišča in s proslavitvijo. 10-letnice delavskega samoupravljanja, se je udeležilo okrog 3500 ljudi iz kočevske in ribniške občine. Proslave so se med drugim udeležili tudi Janez Hribar, član Centralnega komiteja ZKS, Franc Kimovec-Žiga, sekretar Glavnega odbora SZDL, zvezni ljudski poslanec kočevske občine Živko Bernot, Štefan Trobiš-Aleš, eden izmed prvih aktivistov na tem območju, Franc Tavčar-Rok, generalmajor JLA, prvi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kočevje Lojze Rauh iz Slavskega laza, predstavniki političnih in družbenih organizacij obeh občin, komandant ribniškega garnizona in drugi Pri proslavi so sodelovali invalidski pevski zbor iz. Ljubljane, rudniška godba, predstavniki vojske iz Ribnice in predvojaški obvezniki. za svobodo, lin tega ne smemo rak dar pozabiti, to nam mora biti ved osvobodilni hoj, pa čeprav je še tako teman in grozoten, ne sme nikdar zbledeti. Vse to bo treba presaditi v srca mlajših, naših potomcev, kajti le tako bodo znali pravilno ceniti svobodo in življenje, za katerega so se borili in se žrtvovali njihovi očetje. Udeležence proslave je pozdravil tudi komandant mladinske delovne brigade »Duško Remih«, ki dela pri gradnji vodovoda v Dolenji vasi. Med drugim je dejal: »Prve mla-delovne brigade Mladinske brigade pa so sodelovale tudi po vojini pri obnovi domovine. Gra- (Konec na 2. strani) . ,. d inske delovne brigade so se for- 2e v prvrh lehb samoupravijania mirale *e med NOB. Zbirale so so delovni kolektivi samostojno raz- orožje za partizane in pomagale pre-no pred očmi, kajti le tako bomo polagali s preko 20 Vc sredstev, štiri bivalstvu pri delu na polju ker so znali pravilno ceniti svobodo in vsa leta kasneje se je procent sredstev bu; moški pri partizanih ’] naša prizadevanja . .. povečal nad 30, lansko leto pa so Videli smo tudi, da je treba dati delovni kolektivi razpolagali že z delovnim ljudem več besede pri nad 40 % sredstev. Preteklo leto je upravljanju družbene lastnine. Zato bilo v podjetjih ustvarjenih nad je naša Ljudska skupščina pred de- 20.000 milijard sredstev. Od tega so setimi leti sprejela sklep, da spre j- delavci razpolagali s preko 500 mirne j o delovni kolektivi upravljanje lijardami dinarjev, ki so jih nato podjetij v svoje roke.. To j c bil ve- vložili v nadaljnjo krepitev g o sp o-lik in pomemben korak, zato se mo- darstva. Vsekakor je to najkrepkej-ramo prav tej veliki gesti, uvedbi ša opora našega gospodarskega in delavskega samoupravljanja, zahva- političnega sistema in samouprav- liti za velike uspehe, dosežene v ljanja . . . . ___ ___ zadnjih letih. Naši ljudje se niso Doslej smo v Jugoslaviji zgradili gantzacijam in članom SZDL so da- gaj an j v svojem kraju izkazali samo kot dobri delavci, že mnogo pomembnih podjetij, pa le obilo gradiva. Naloga delegatov, Odbor, ki ampak tudi kot upravljalen tuldi Kočevska danes ” 1 ’ ‘ .--i-i-n-i, -1-Y Jugoslavija je znana kot borka kakršna je bila pred r-*:------- Ves svet »Pleničke je prala pri mrzlem Studenc . .« bo mogoče kdo dejal. Naš sodelavec ing. Lojze Čampa je napravil ta posnetek v Dolenjih Lazili Naloge in delo po konferencah SZDL konference Sociali- predvsem velja ta ugotovitev za va- Prepričan,i smo. da bodo novi kra-za nami. Vsem or- ške organizacije, odtrgane od do- j cvili odbori SZDL, pa tudi sedanji ------°™ “ J- • • • ' • ' komuni...................................... IVAN VESEL 0rganizacijski sekretar obč. komiteja ZKS Kočevje H. junija je bil za organizacij-s"ega sekretarja Občinskega komiteja Zveze komunistov Kočevje ■menovan Ivan Vesel. Tovariš Vesel se je rodil 20. lesarja 1928. leta v manjši kmeč-*• družini v Travniku v Loškem Potoku. 1941. leta je končal šolo. Ze v rani mladosti je lahko spazmi da borba za vsakdanji kruh "■kakor ni lahka, posebno ne na skopi loškopotoški zemlji, spoznal P" je tudi boj naprednih ljudi za ■zboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka. «<> je okupator zasedel našo ?endjo, je bil še zelo mlad, vendar Je,ie tedaj iz dna srca zasovražil *"jce. V začetku 1943. leta je bil “Prejet v SKOJ. Z zavestjo, da "di on lahko sodeluje v velikem "svobodilnem boju, je z vso vne-Pričel pomagati partizanski , °jski. Precej časa je bil pri tarnanjem rajonskem odboru kurir. Ze naslednje leto se je kot bo-tc Priključil Gubčevi brigadi in j ndeležil vseh njenih bojev. Po j tt,°bilizaciji v novembru 1946. 1; j se Je zaPoslil na Okrajnem Jndskem odboru v Kočevju. Tu je ”e.lal do leta 1957, ko je bil okraj ^formiran. Leta 1948 je bil sprejet v Komunistično partijo. V letih 1948-50 tržni inšpektor, nato pa do kinitve okraja šef tržnega inšpek-^*ed tem je bil tudi dve j “ sekretar Okrajnega komiteja Judske mladine. Razen tega je j,"0 delal tudi v vseh ostalih v, .enih organizacijah in imel Vrs‘° funkcij .. "■epričani ---- j- — k« *..u: Pokongrcsnc stične zveze odlbori naj dajo na dnevni red ome- „ ____ _______ ... je na svojih sejah raz- njeno problematiko, te stvari bolj ni več taka, ki so se udeležili občinskih konfe- pravljal samo o komunalni dejav- poglobljeno obravnavali. Krajevne leti. Vedno renc je, da bogato gradivo iz kon- n osti in o članarini, svoje naloge ni organizacije SZDL bodo večje po proti fašizmu. Ves svet je poznal hitreje se dviga iz zaostalosti, njeno ferenc prenesejo na svoje organi- dobro opravljal. Ob strani je puiščal obsegu. Omogočena bo boljša se-malo državo sredi okupatorjevega gospodarstvo se krepi, tako da jo zarije in člane. vrsto pomembnih stvari. Našteli jih stava odborov, ki jim bodo v po- ozcmilja, v srcu Evrope, ki se je ne- je kar težko prepoznati. V bodoče V. kongres SZDL J je prinesel bomo samo nekaj: Razvoj gospodar- moč tudi razne sekcije, ustrašeno borila z neprimerno moč- se bo še hitreje razvijal veliki kme- mnogo novega, s čimer bodo mo- stva v občini na sploh, nova politika Pokongresne konference SZDL so nejšim sovražnikom in veliko pri- ti jaki kombinat, ki je poleg Rudnika rali biti seznanjeni člani. Naj orne- našega kmetijstva, problemi šolstva, dale jasno sliko dela krajevnih od-spevala k njegovemu dokončnemu najpomembnejše podjetje v občini, nimo samo krajevne organizacije, ki zdravstva, razvoj obrti, turizma itd. borov Socialistične zveze; o nokate-uničenju. Ves svet tudi pozna novo Na Kočevskem ni kmetijstvo več bodo imele po svoji funkciji mnogo Jugoslavijo, borko za pravice zati- razdrobljeno, doseglo je tako raven, bolj pomembno vlogo, kot pa so jih ranih narodov, znana pa je tudi kot malokije . . . Včasih nam je pri- 'mele osnovne organizacije SZDL. Na konferencah so posvetili ve- ic seic-!i» skrb gospodarskim problemom komun, kmetijstvu, organom delavskega samoupravljanja, nagrajevanju po učinku, vprašanju kadrov v njena borba za mir in miroljubno manjkovalo kru/ha, uvažati smo mo-sožitje med narodi . .. Pridobiva pa rali vrsto kmetijskih pridelkov; zah-si tudi spoštovanje in simpatije vse- valjujoč se naprednim oblikam in ga sveta, ker je prva na svetu dala novim metodam v kmetijstvu pa že proizvajalcem pravico do upravlja- pridelamo dovolj kruha doma. Že v uvodu sem dejal, da se na Če bi odbor na vsaki seji obravma- rili najpomembnejših značilnostih val samo enega navedenih proble- njihovega dela smo tudi že poro-mov, bi imel dovolj gradiva za svo- čali, zato teh stvari sedaj ne bi ponavljali. Naj dodamo samo to, dai bodo krajevni odbori tribuna čla- nov SZDL z mnogo večjimi dolžnostmi in pravicami kot doslej. Navedene misli smo zapisali za razmišljanje odborom Socialistične zveze, da začnejo čimprej z delom po smernicah. V. kongresa SZDL) in pokongresnih občinskih konferen- POZDRAVL JENI ROJAKI IZ ZAMEJSTVA Tudi v naše kraje so prišli v zad- _______j„.,_____ gospodarstvu, pripravam na nov pet- nJem času nekateri rojaki iz ZDA, Pri delavskem samoupravljanju današnji dan spominjamo vseh bor- letni plan itd. Sedaj naj bi sc raz- ki bodo preživeli nekaj prijetnih me-sodelujejo tisoči Ne bi govoril o cev; vendar ne smemo samo obujati prava o teh stvareh prenesla na se“v v krogu svojih sorodnikov in < osezeni uspehih poudaril bi le to, spomine na prestane težave in do- organizacije. Interesi komune in 'Prijateljev. Vsem rojakom, ki se a Je /’cvrs a hrbtenica naše de- sežene uspehe, ampak moramo tudi njenega nadaljnjega razvoja morajo mud'i° v tem času v domovini, že- cah Socialistične zveze. mo racije.... e desetih letih govoriti o bodočem življenju. Za biti skrb vsakega državljana. Kon- }'m0' da bi se kar najbolje počutili___________________________________________________ so proizvajalci opravila posebno, lepše življenje is e moramo boriti kretna naloga SZDL pa je, da tol- in da bi odnesli iz domovine naj- tezlko šolo upravljanja tako da prav tako, kot smo se med vojno mači naloge, ki jih ima komuna in lePše vtise. čim več videti in zvedeti, kaj se Ja j 0 z zaupanjem gledamo^ v pri- za svobodo. zainteresira ljudi pri njihovem iz- Nekaj rojakov, Amerikancev, je dogaja pri nas. Pripovedovali so hodnost. S tem je podana šele os- Vsi ki ste se danes zbrali v. Sta- popoljnjevanjiu. obiskalo tudi naše uredništvo. Pri- nam tudi o ameriškem načinu živ- nova naše nadaljnje gospodarske rem logu, se spominjate preteklih Doslej se je večkrat dogajalo, da povedovali so nam vtise, ki so jih ljenja, ki je za marsikatere tudi rasti. dni, vendar vam spomin na štiriletni so bile nekatere organizacije SZDL, dobili v prvih dneh bivanja v do- grenko. movini. Vsi so nam zatrjevali, da se Vsem dragim rojakom, ki so že dobro počutijo med dragimi rojaki, med nami, in onim. ki bodo še prida jih veseli napredek, ki je viden šli, iskreno želimo, da bi se najbolje na vsakem koraku, govorili so o počutili v domovini. Vsem rojakom, sproščenem življenju in ustvarjal- ki se m ud e v naših krajih izrekamo nem delu, ki se odvija v novi Jugo- dobrodošlico, želimo jim zdravja in slavi ji. Povedali so nam. da hočejo razvedrila v svobodni slovenski do-svoj obisk čim bolje izkoristiti in movini. Prve dni dela mladinske delovne brigade so prvič zapeli krampi bomo privadili, bomo dolenjevaškem polju, pljunili v roke.« da se bo tudi , novem položaju dobro počutil a bo opravičil naše zaupanje. V nedeljo in lopate n Z delom je pričela mladinska de lovna brigada »Duška Remiha« iz Kočevja (v prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da se brigada ime- pa pošteno Priredili bomo tudi nekaj kulturnih predavanj, dva do tri ta-»Imate mogoče že program dela v borne ognje s kulturnimi sporedi; prostem času, predvsem mislim pro- večkrat bomo imeli tudi ples. Na i—i« — !J i-*' Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, bomo organizirali izlet v Bazo 20 v Partizanskem Rogu. Če bo gram kult. in ideološkega dela?« »To smo napravili že pred prih nuje po narodnem heroju Jožetu dom v Dolenjo vas. Pripravili smo iw6u. „„ Sešku). Ko sem v dopoldanskih urah obširen program predavanj, vendar mogoče, bomo napravili tudi več okinl/n 1 Ln nrn /I .. .. J «1 1 ¥V__ ' " I 1 1« 1 • , • 1 1 i ■ 1. .. . * , v obiskal brigado na delovišču, sem zaprosil namestnika komandanta brigade Janeza Hočevarja za nekaj podatkov o brigadi (komandant Marjan Mrvar je bil odsoten). »Koliko brigadirjev je v brigadi?« »Vsega skupaj nas bo ali trije še niso prišli. V glavnem so brigadirji vajenci, nekaj je delavcev, štirje pa so štipendisti GbLO Kočevje. — Stanujemo v osnovni šoli v Dolenji vasi. Stanovanje je zelo lepo urejeno ...« »Kako je prvi dan na trasi?« »iNi slaibo. Brigadirji dobro delajo, čeprav večina ni vajena kram- jih bomo morali raziporediti tako, izletov v bližnjo okolico (n. pr. da ne bodo jemala brigadirjem vse- lenov žleb).« ga prostega časa. Teme so nasled- Zvedel sem tudi, da misli brigada nje: Zgodovina in razvoj Komuni- navezati tesne stike z dolenjevaško stične partije, Družbeno upravlja- mladino, sodelovati pa nameravajo nje, Družbeni plan za ' ' ” gledajo na V Predsednik grške vlade Kara- grške in turške vlade ter zastopniki maniri in grški zunanji minister ciprskih Grkov in Turkov podpi-Averof, ki sta se s soprogama in šali v Nikoziji dokumente, ki se spremstvom mudila na štiridnevnem tičejo sporazuma. Na seji začasne «: - EHB3H: - vija v naprednem svetu, Mladina svoje delo in upajo, da bodo svojo g-rških razgovorov so m Rrinnih _ T. ... , . ' nekoč in danes, nekaj predavanj pa nalogo uspešno opravili. Janez mi dali skupno poročilo kier ie rečeno ® Italijanski neofašisti so zelo bo tudi iz zdravniške vede. je dejal, da se štab brigade dobro med drugim P ’ J Č razjarjeni, ker jim je bil onemogo- ------------------------ razume z ostalimi brigadirji, kar je o, čen nJ,1}ov. kongres v Genovi. Pred bistveno važno za leo usneh delov- razgovor so se nanašali na med- napovedanim kongresom neofašistov SKORO 8 MILIJONOV ne akcije. Na koncu mi ic še de- nar0'dni politični položaj, kot tudi so bile v Genovi velike demonstrate ZBRANO jal: J n? viprašanja, ki obojestransko za- rije protifašistov. Ker jim vlada ni »Z brigadirji smo se že menili, da JJomen° 'e.bi' omo«očila> dax.bi. laI?ko imeli kon- - J - oomen vrSkn-,.so neofašisti sklemli, da bodo „ ------ podporo Tambronijevi de- ramanlis je po končanih razgovorih mokrščanski vladi. diiriii’Ja; (SOvbvH rraZg0,V0ri Z v<>" S Kakor je objavil Centralni ko-em n nJn -J pJUf0SaV1Je/°-' mite socialistične stranke Japonske, .P°ud/nl JC’ da, JC jaiponski socialisti ne priznavajo ja-pnšla med srečanjem do izraza oho- ponsko-ameriške pogodbe o medse- r in lopate. Ko,_ ie P„. SM cej skopali, vendar upam, da bo v ganizirala akcijo za zbiranje sred- nov na Jasniti, venec prihodnjih dneh vedno bolje. Ko se štev za gradnjo zdravstvenega doma v Sodražici. Akcija je dosegla _________________________________________________ vsa pričakovanja. Popisovalci, ki so vsi AN, KOI FKTivnv vnm inn zb,ral1 Prllave za prostovoljno delo, Zdravstveni dom je Sodražici in srečanjem do izraza obo- ponsko-ameriške pogodbe o medse- ČL KOLEKTIVOV KOPLJEJO prostovoljno oddajanje lesa, vožnje okoliškim krajem zelo potreben. Se- tostranska želja po nadaljevanju in bojni varnosti. Vodstvo japonskih KANAL in denarna sredstva, so povsod našli danji prostori ne ustrezajo svojemu krcpnvi medsebojnih stikov. socialistov se je zavzelo tudi za di- Pri izkopu vodovodnega kanala razumevanje. Vrednost v lesu, pro- namenu. V bližnji bodočnosti bo ® Začasna alžirska vlada je iz- plomatsko priznanje LR Kitajske in že dalj časa delajo člani sindikata stovoljnem delu, vožnjah itd. znaša (prišel v Sodražico tudi zobozdrav- javila, da hoče izkoristiti vsako mož- za sklenitev mirovne pogodbe s Sov- nekaterih podjetij. Prejšnji teden blizu 8 milijonov dinarjev. nik. Vse to opravičuje potrebo, da n ost za ureditev alžirskega proble- jetsko zvezo. so delali člani sindikatov občine, Ta primer je dovolj poučen, da se začne z gradnjo zdravstvenega m a s pogajanji, da pa v sedanjih £ V glavnem mestu Južne Ko- sodiišča in ostalih množič. organizac. je mogoče z dobro organizacijo doma čimprej. okoliščinah in pogojih ne smatra reje, Seulu, se je začel proces proti Akcije se je udeležilo preko 30 lju- marsikaj doseči. Ljudje so razumeli, mmADfWAii en tih da bi bil odhod vladnc delegacije 30 vidnim funkcionarjem bivšega di. V drogi skupim so delali go- da je zdravstveni dom potreben, saj ubuakuvali su jih v Francijo koristen. Alžirska via- Sing Man Rijevega režima. Obto- stinci (okrog 7 ljudi), v tretji pa bodo imeli neposredno korist od te- Predstavniki organizacije Zveze da izraža prepričanje, da lahko se- ženi so zarote, ubojev, finančnih devet delavcev iz Mizarstva in 1 a- ga sami. Socialistična zveza je ve- borcev, Zveze vojaških vojnih inva- s tanek delegacij Francije in Alžirije malverzacij in falsificiranja rezul- petništva. Delali so že tudi člani dela za pripravljenost ljudi, zato se lidov, gasilskih društev in nekaterih prinese rezultate samo, ako bodo tatov volitev, ki so bile 15. marca, sindikata iz Tiskarne in podjetja je odločila za to širokopotezno ak- drugih organizacij v ribniški občini, okoliščine in .pogoji takega sestanka £ Predsednik Vrhovnega vojaške- Elektro. Vsi kolektivi so piji delu cijo, ki je že doslej prinesla tako so pred Dnem borcev obiskali neka- določeni sporazumno. V francoskih ga svcja jn predsednik vlade su- dosegli lepe uspehe, nekateri pa bo- lepe rezultate. ^ terc najizasluižnejše bivše borce, po političnih krogih prevladuje vtis, da danske republike Abud. bo prišel do že kmalu končali ... _ Pobudo sodraške SZDL pa na j bi vojni pa aktivne družbene delavce, francosko-alžirska pogajanja za- na povabilo predsednika republike Svojo nalogo so opravila podjet- podprli tudi na merodajnih mestih, na njihovih domovih in jih obda- fasno ustavljena, ne pa dokončno Josipa Broza Tita na uradni obisk ja: TISKARNA, KOMUNALA in saj je razumljivo, da tako velikega rovali. Vsekakor je to zelo lepa ge- prekinjena. v Jugoslavijo, kjer se bo mudil od TRGOPROMET. Delo d ob no naprc- bremena, kot je gradnja zdravstve- sta, da se ub takih priložnosti spom- • Predstavniki Cipra in britan- 9. do 20. jiulija. Sudanski premier duje tudi pri podjetju Inštalacija, nega doma, ne bo moglo ležati sa- nimo tistih, ki so s svojim delom ske vlade so se sporazumeli o bri- bo med bivanjem v Jugoslaviji ob- ki bo izkopalo 4150 metrov vodo- mo na plečih prebivalcev tega kra- veliko prispevali v času NOV in po- lanskih oporiščih na otoku. Cez ne- iskal Beograd, Bosno in Hercego- vodnega kanala ... ja. vojni graditvi. kaj dni bodo zastopniki britanske, vino, Hrvatsko in Slovenijo. „Kot žrtve (Nadaljevanje s 1. strani) dile so nove tovarne, ceste in železnice, zadnja leta pa mladina gradi moderno avtocesto, ki bo povezovala kraje od Ljubljane do grške meje. Tudi koč e v sik a mladina, iki sestavlja brigado »Duška Remiha«, ima svojo nalogo. — Izkopala bo vodovodni kanal v dolžini 2610 metrov. Vendar ni glavni namen brigad fizično delo, ampak medsebojno spoznavanje ter ideološka vzgoja, tako da 'bo mladina nekoč sposobna prevzeti vodstvo in družbeno upravljanje v svoje roke. V imenu vseh brigadirjev vam obljubljam, da bomo napeli vse sile in uspešno opravili nalogo, ki ste nam jo dali .. .« S tem je bil prvi del svečanosti končan. Zaigrala je še rudniška godba, invalidski pevski zbor pa je še zapel nekaj pesmi. Nato so vsi udeleženci odšli na pokopališče, kjer MATEVŽ HACE 50-LETNIK 4. julija je praznoval 50. rojstni dan Matevž Hace. Rojen je bil v Podcerkvi v Loški dolini v družini kajžarja in gozdnega delavca. Že v rani mladosti je moral okusiti vse trdote življenja. Bil je še otrok, ko je že moral prijeti za delo v gozdovih. Trdo življenje ga je vzgojilo v borca in političnega delavca. Leta 1936 je bil izvoljen od delavcev in kmetov v občinski odbor občine Stari trg. Bil je ves čas med vodilnimi delavci v naprednem gibanju. Leta 1937 se je zaradi preganjanja umaknil v Francijo, kjer se je zaposlil kot gozdni delavec. Čez dve leti se je vrnil v domači kraj. Zavedal se je, da se bliža domovini fašistična nevarnost. Bil je med prvimi organizatorji odpora, Iko so fašistične drhali zasedle naše ozemlje. MATEVŽ HACE Dolga in težka je bila pot revolucionarja in komunista Haceta v času NOV. Zavzemal je važne položaje. Bil je komisar raznih partizanskih enot — nazadnje komisar junaške XIV. divizije in IV. operativne cone. Tovariš Hace je znan tudi kot pisatelj. Napisal je štiri partizanske knjige, posebno sta znani njegovi dve knjigi Komisarjevih zapiskov. Napisal je tudi številne črtice in članke iz partizanskega in kmečkega življenja. Kakor je bilo njegovo delovanje plodno pred vojno, med vojno, je bilo tudi po vojni zelo bogato. Opravljal je več odgovornih funkcij. Med drugim je bil tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Sedaj je predsednik Gasilske ziveze Slovenije, uradnik Kmečke knjige in ljudski poslanec v Republiškem zboru za področje bivših občin Sodražica in Lašče. Štejemo si za prijetno dolžnost, da mu v imenu volivcev, katere zastopa v Republiškem zboru Ljudske skupščine LRS, iskreno čestitamo k njegovemu prazniku in mu želimo še veliko zdravih let, zadovoljstva in ustvarjalnega dela. ste padli" so prisostvovali odkritju spomenika. V skupnem grobu na pokopališču v Starem logu počiva 74 borcev in aktivistov, ki jih je okupator zverinsko ubil v tem kraju, vendar so znana imena samo za trideset padlih .. . Grobišče je zelo lepo urejeno. Pred grobovi je postavljena velika kamnita kocka, poleg nje pa približno meter visok okrogel spomenik, na katerem so vklesane Kajuhove besede: »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.« Za spomenikom se vrste v več vrstah na nizkih podstavkih podolgovate marmornate plošče z imeni padlih . . . Trideset imen je, vendar to še ni vse Na žalost ni bilo mogoče za večino ugotoviti imen. — Kakor so se tihi, skromni in nepoznani borili, tako tihi in nepoznani leže v skupnem grobu . . . Marsikomu so solzne oči begale po ploščah in se ustavile ob ljubljenem imenu... V zadnjem delu pokopališča stoji okrog tri metre visok obelisk, poleg pa je v ograjenem prostoru pokopanih še nekaj neznanih junakov. Tu so v marmor vklesane besede: »Pokloni, tovariš, se vrstam grobov! V njih spe naši bratje kot žrtve nasilja. V objemu z junaki sred rodnih gozdov umrli za nas so kot ena družina in nas popeljali do skupnega cilja. Hvaležno spominja se jih domovina.« Tudi v drugem delu slovesnosti »ta sodelovala rudarska godba in invalidski pevski zbor. V splošni tišini, ko so tisoči ljudi pridržali dih, »e 'je iz prsi pevcev iztrgala žalostna pesem, siprva tiho, nato pa vse mogočneje, pesem zahvale in obupne želje po ponovnem snidenju z brati, ki pod nami mirno spe svoj večen sen. Pesem »Kot žrtve ste padli v borbi za nas«, je prerasla ograjo pokopališča, prerasla je srca vseh navzočih, se odtrgala od njih in planila pod nebo, odjeknila od okoliških hribov in gozdov, prodrla je pod zemljo do mrtvih junakov . Za trenutek se je zdelo, da je pri-sluhnila tudi narava ... Na pokopališču je govoril eden izmed prvih aktivistov v teh krajih, Franc Trobiš-Aleš. Nato je odkril spomenik in ga izročil v varstvo Občinskemu odboru Zveze borcev Kočevje. . Za zaupanje se mu je zahvalil predsednik Obč. odbora ZB Lojze Rauh, nato pa izročil grobišče v nadaljnje varstvo in oskrbo kra-jevni organizaciji ZB Stari log. S tem je bil svečani del proslave zaključen. Ljudje so se razšli po vasi. Vsak je poiskal stare znance, s katerimi se mogoče m videl že vrsto let in pričel z njimi obujati spomine. — Lahko rečem, da je proslava v Starem logu nad vse lepo uspela, kar smo lahko brali tudi na zadovoljnih obrazih ljudi, ko so^ se proti večeru in kasno v noč vračali proti domu... F- Grivec DELO ORGANIZACIJ Kot vsako leto je v Loškem potoku tud letos zaradi košnje za nekaj časa zastalo delo organizacij. Ker imajo ljudje oddaljene košenj ce je košnja naporna in dolga, zato’ tudi nimajo časa za sestanke ,in drugo politično delo. 1 red kratkim je bila v Ložu pokongresna konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi občine Loška dolina. Konference se je udeležilo tudi preko trideset delegatov iiz Loškega potoka. Vendar ljudje želijo, da bi bile take konference tudi pri njih doma, ker bi se jih udeležilo lahko veliko več . . . KOŠNJA Košnja v Loškem potoku dobro napreduje. Travnike, njive in bliž-nje košenice so že pokosili, ostale so jim še oddaljene košenice. Trava sicer ni bila povsod najboljša, ker je bilo spomladi precej slane, vendar so zaradi lepega vremena lahko seno hitro pospravili. Pri košnji sta jim veliko pomagali tudi motorni kosilnici, ki sta ju kupili zadrugi v Loškem potoku in v Travniku . .. Vsako leto delajo v številnih krajih domovine mladinske delovne brigade. Najpomembnejša delovna akcija v zadnjih letih je gradnja avtomobilske ceste Bratstvo-cnotnost od Ljiulbljane do Gevgeli je na grški meji. Jugoslovanska mladina se za- pod 'jasnico' je oživelo, v zemlji so se pokazale prve rane. Prvi žulji so se pokazali tudi na brigadirskih rokah, kar pa jih niti ni preveč mo- PRVI RUBIKI za tiste, ki imajo še »mlečno« kožo in neutrjene dlani. Polje ob cesti veda pomena akcij, pozna naše družbene potrebe in delež, ki ga je prispevala pri obnovi in gospodarski krepitvi dežele. Leto za letom odhajajo tisoči mladink in mladincev na delovne akcije v vse republike. leto za letom si mladina postavlja nove spomenike, ki dokazujejo njeno predanost in ljubezen do domovine. Poleg zveznih delovnih akcij so pomembne tudi lokalne. Po občinah urejajo mladinske delovne brigade ceste, pašnike, sodelujejo pri gradnji industrijskih objektov, vodovodov in podobno. Ko je kočevska občina pričela z gradnjo vodovoda Rakitnica-Kočevje, ki naj bi še letos zagotovil mestu dovolj vode, je mladina rada priskočila na pomoč. Občinski komite LMS je ob podpori ostalih političnih in gospodarskih organizacij sestavil mladinsko delovno brigado, ki bo delala pri gradnji vodovoda na dolenjevašikem polju v mesecu juliju, druga brigada pa bo kopala vodovodni kanal avgusta. Brigadirji stanujejo v osnovni šoli v Dolenji vasi, z delom pa so pričeli 3. julija. V nedeljo, ko so prvič delali, sem jih obiskal. Bilo je oblačno, kot čuti prvi dan na trasi. Nasmehnil se je in mi odgovoril, da odlično. Žulja še ni dobil nobenega, a upa, da ga tudi v prihodnjih dneh ne bo dobil. »Vajenec,« je dejal, »sem že dve leti. Prihodnje leto bom ver-tilo. Včasih je mimo njih zdrvel j etn o šel v srednjetehnično šolo. V avtomobil, pomahali so mu in šofer brigado sem šel zelo rad, vendar bi se jii tudi ne bo težko privaditi na delo. Tudi ona bi šla raje na zvezno akcijo, vendar sem jo potolažil, da je lokalna akcija prav tako pomembna ko1 zvezna, vodovod pa je potreben za vse prebivalce Kočevja in za kočevsko industrijo ... Brigadirji so bili zelo živahni. Šalili so se in drug drugega spodbujali k delu. Celo mene so nekateri imeli pomotoma za brigadirja, zato se nisem nič začudil, ko mi je neka brigadirka prijazno ponudila lopato .. . Nekaj dni kasneje, v torek zvečer, sem jih ponovno obiskal v šoli. Dopoldne so delali, v prostem času pa so se ukvarjali z najrazličnejšimi stvarmi. Nekateri so igrali badminton, dva sta v jedilnici šahirala, nekaj fantov in deklet pa je pred šolo prepevalo. Povedali so mi, da vadijo, da pa bodo v kratkem sestavili poraben pevski zbor. Mimogrede sem tudi prisluhnil zanimivemu pogovoru o lepem vedenju, ki sta ga razpredala Marjan in briga-dinka-učiteljica Nada. Marjan je Šola v Dolenji vasi, kjer je nastanjena mladinska delovna brigada »Duška Remiha« se jim je prijazno smehljal... In se raje udeležil zvezne delovne ak- trdil, da ima lepo vedenje, sobesed-zopet so zavihteli krampe in lopate, ci je . . .« niča pa je bila nasprotnega mnenja, kanal, ki je že pokazal prave ob- Vsi so mi zatrjevali, da bo v Končno je priznal, da ima doma rise, pa se je daljšal in poglabljal, prihodnjih dneh mnogo laže delati, knjigo o lepem vedenju! Stopal sem med brigadirji, se tu in Najprej se morajo privaditi, utrditi, '‘r,a °“rr' °' t"r,' tam ustavil in malo poklepetal. potem pa bo delo steklo kot po Marjan Lesar, vajenec v Kiju- olju. Dekle na koncu vrste mi je nalašč za prvi dan. Sploh so prvi čavničarstvu, je izmotaval nakopano med drugim tudi povedalo, da je dnevi na trasi vedno težki, posebno prst. Vprašal sem ga, kako se po- bila lansko leto na avtocesti, zato Dobili smo novo turistično postojanko 3. julija smo uvrstili med turi- pa med njivami in košcnicami skozi Grmada je bila znana turistična po-stične objekte nov turistični dom na majhni vasici Žukovo in Vrh proti stojanka tudi že pred drugo sve- ^auai ixuu Grmadi nad Velikimi Poljanami, vrhu Grmade, kjer je nov dom. Od to v no vojno. I ur isti, pa tudi šolska »^rj norci i c 1 —i: : »j« n«hr,Anro A n n™.-. nn mladina, so radi prihajali v ta kraj. — . ’ Ogledal sem si tudi stanovanje in videl, da pazijo na red in snago. Prostori so očiščeni, ležišča pa lepo urejena. Tudi v kuhinjo sem vtaknil nos i,n se pozanimal za hrano. Že prej so mi brigadirji zatrdili, da je hrana odlična, kuharica Cirila pa skrbna kot mati. Dejala mi je, da se je prve dni precej bala, ker ni poznala okuse vseh brigadirjev. Žalostna je bila, ker nekateri niso hoteli pojesti vsega; najbolj srečna je, kadar kdo pospravi po tri ali celo Grmada se imenuje hrib z nadmorske višine in ima zaradi svo- te&ttSSrASkS: ^UrČUMS.5: -™ g_g»» lice izročen svojemu nameL! ni je na Grmado pot razmeroma di tudi tečaj za jadralna letala, ka- Snfnl, Lnetnm Pr / v • Z • ”■ k-e si i, si ”d" •—*» asts» »‘M je posebnosti dominantni položaj turških vpadov na naše ozemlje. Na Ob udeležbi kakih 700 ljudi iz j0 ja io bodo V kraVem 6 dobili, med okoliškimi gričevji. Z vrha Grmadi so v času turške nevarnosti Ribniške doline, iz Dobrepolja. Lašč, Intendant se ie že vživel v delo, Grmade je prelep pogled na širšo goreli ognji m naznanjali preibi- Slemen, domačinov in iz drugih kra- jWav je moral v začetku nrccei in dalj«jo okolico. Ribniška do- valcem, naj se skrijejo. Io nalogo jev je najprej govoril predsednik letati okrov in ■ $-■-— lina, Slemena, Dobrepoljska dolina je opravljala Grmada več stoletij. Turističnega društva L-oU« ~Ji,.* ..L. :-AT Xnc.ii MOV s n sp ur Pile n Ormnrlp Al..:.. Ai „ i • so kakor na dlani, ob jasnih dneh V času NOV so se preko Grmade pa se opaja oko nad lepotami Ja- 'križale poti partizanskih borcev iz vornika pa vse do Kamniških pla- Dolenjske na nin in še dal j . . . Na Grmado je dostop lahek. Iz Ortneške strani se vije pot čez Velike Poljane, potem Notranjsko in obratno. Na tem predelu so se večkrat zadrževale tudi partizanske edinice in se bojevale s sovražnikom. 100.000 LJUDI NA PROSLAVI V SREMSKI MITROVIČI Dan borcev — 4. Julij so slovesno proslavili v vsej državi. Na spomenike, grobnice in grobove padlih borcev so položili vence in cvetje. Bilo je tudi veliko mitingov in zborovanj, na katerih so stari borci obujali svoje spomine na slavne dni NOB. Na mnogih svečanostih ob odkritjih spomenikov in spominskih plošč so govorili naši ugledni voditelji. Največje zborovanje je bilo v Sremski Mitroviči, katerega se je udeležilo okrog 100.000 ljudi. Zbrani množici je govoril sekretar CK ZKJ in predsednik Zveze borcev NOV Aleksander Rankovič. Tovariš Rankovič je v svojem govoru obudil spomine na boje na sremski fronti pred 15 lelti in na žrtve, ki jih je dal ta predel za svobodo. Potem je govoril o nekaterih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov, s posebnim poudarkom na odnose med narodi balkanskega področja. Dejal je, da je Jugoslavija posebno zainteresirana na normalnem prijateljskem sodelovanju s svojimi sosedi ter na čimboljših odnosih med narodi Balkana. V nadaljevanju svojega govora je tovariš Rankovič poudaril, da bi zboljšanje odnosov med narodi balkanskega področja vsekakor pomenilo tehten prispevek k nadaljnji krepitvi sil miru v Evropi, posebno sedaj, ko je treba prispevati največje napore za zagotovitev miru v svetu. V vseh teh povojnih letih se Jugoslavija vztrajno in odločno zavzema in bori za krepitev miru, je dejal Aleksander Rankovič. 3. julija so v Sremski Mitroviči odkrili spominsko pokopališče na kraju, kjer so fašisti zverinsko pobili 7950 rodoljubov. okrog in iskati posteljnino, i .. Grmada« posodo in drugo . .. Alojz Škulj. Pozdravil je udeležen- Na koncu mi je komandant še de-ce in goste, med njimi predsednika jal, da je z uspehi prvih dni zado-Oikrajnc Turistične zveze Janeza voljen. V treh dneh so izkopali 161 Pirnata, predstavnika Turistične metrov, to je okrog 258 kubičnih zveze Slovenije, predsednika Obč. metrov zemlje. Vendar bodo kasne-odbora SZDL Ribnica Franca De- je, ko se bodo utrdili, poskušali beljaka in druige. V daljšem govoru napraviti še več. Verjetno bodo for-je orisal delo Turističnega društva mirali tudi posebne udarne skupine, in prizadevanja prvih turističnih ve- ki bodo delale nekaj dni tudi v po-teranov tovariša Prezlja Riglerja, poljanskih urah. Nekateri brigadirji Drofenika, Skrleca, Adamiča m dnu- so celo predlagali, dn bi deUU dti' gib, ki so z vztrajnostjo in jznajd- poldne in popoldne. 1 jivostjo prebrodili vse težave in fg vsej ali seme turizma v tem kraju. ____________________________________ Zaradi uspehov, ki jih je doseglo društvo, so se večale tudi vrste član- spominski knjigi smo brali same la-stva, tako da je kmalu štelo 80 čla- sika ve ocene o domu in okolici, nov. Ko so si pridobili nekaj sred- Kvintet Bardorfer je igral poštev, so začeli razmišljati o gradnji skočne viže, vmes pa smo poslušali turističnega doma na Grmadi. Iz- ubrano petje Poljanskega okteta Na j volili so gradbeni odbor, za n j ego- vrhu Grmade so se s svojimi i n/št r u- j vega predsednika pa Franca Ada- mcnti utaborili gasilski godbeniki iz miča. S pomočjo nekaterih podjetij, Dobrepolja. Na prostornem plesišču bivšega OhLCi Lašče, Ljubljanske so prišli na račun plesalci in ple-turistične zveze, ObLO Ribnica in sa'se. V obilni meri je bilo pre-drugih, je zrasel na Grmadi turi- skrbi j eno za grla in želodce. Povsod stični dom . .. ie vladalo veselo razpoloženje. Sre- Dom je odprl predsednik Okraj- <:a*' 8,0 se 8*ar' znanci, sklepalo se ne Turistične zveize Janez Pirnat. V Je noJ® prijatel jstvo. Bilo je zelo 1 krajšem govoru je med drugim de- !CJ)0' , ° se ie zmračilo je Grmada jal, da zasluži prizadevno Turistič- ,!?s ,a v 80iu številnih lučk, ki so no društvo »Grmada« vso pohvalo 11 c v™ne daleč naokrog ... za dosežene uspehe. Novi dotm na Predno zaključimo, ne moremo Grmadi je pomemben korak pri raz- mimo tistih, ki so sr najbolj prnza: vojn turizma na tem predelu. V ta Sevali da je Grmada dobila svoj prelepi kraj bodo radi prihajali ?om’. ;kl f° žrt™va'’ v“ SV0J g,r08V i • i • • ,11 • v • • ji** i v- C as za dom. 1 i so. Alojiz Sk ul j» hud,e iz bližnje m daljnje okolice. France Aidamič) Preze]j ^rI No- Sem bodo prihajali delovni ljudje vak Ložar_ Iv’anc > še nekateri *&"*•* •™d * w 1»» kaj misli o pomenu in namenu turizma ... ~ ^ Potem so se vršili še pozdravi predstavnikov gozdarjev, mladincev V R EME in mladink in drugih. Do 10. julija bo prevladovalo le- Številni udeleženci so si ogledali po vreme, nekako od 11. julija da-prostore doma. Le-ta je prostoren, v ljc pa sc nam obeta nestalno vreme njem so prostori za ležišča, sobe in s pogostimi padavinami, predvsem kuhinjo. Dom ima tudi elektriko. V krajevne nevihtne plohe. Ko bo danes odkrit spomenik 74 borcem in aktivistom, ki so pokopani na tem pokopališču, ne bo odveč, če vas v mislih popeljem nazaj v čas, ko je tukaj v največjem poletu osvobodilnega boja naša mlada partizanska vojska osvobodila in organizirala prvo večje osvobojeno ozemlje. Stari log je bil do druge svetovne vojne sedež upravne občine, v katero je bilo vključenih 23 vasi, ki so bile nad 600 let naseljene s Kočevskimi Nemci. Kočevarji so se ponekod bolj. drugje manj mešali s slovenskim življem. Zaradi ugodnejših političnih pozicij pred I. svetovno vojno so bili v teh vaseh Kočevarji gospodarsko močnejši, zato so redko naseljene Slovence vse bol j gospodarsko in politično podrejali. Po letu 1933 pa je ves ta predel zajela še izredno aktivna nacistična propaganda, ki je ustvarila tako atmosfero in miselnost, da se se ko-čevarski domačini kaj radi pohvalili, da je občina Stari log najbolj čista nemška občina na Kočevskem. V Starem logu je bilo nekaj nad sto hiš in okrog 360 prebivalcev. Kulturnega življenja vaščani skoraj niso poznali, saj je imel povsod glavno besedo Kulturbund, ki je vso svojo dejavnost razvijal v strupeno hitlerjansko propagando. Kočevarji so imeli takrat tudi intenzivne vojaške prinrave, saj se je tukaj v letih 1939/41 oh večerih vežbalo po 100 fantov in mož, ki naj hi bili pripravljeni pomagati napovedani nemški vojski pri »osvoboditvi« njihove kočevske zemlje. Po kapitulaciji Jugoslavije so Kočevarji prevzeli oblast v svoje roke, toda le za nekaj dni, ker so se namesto nemških osvoboditeljev pojavile prve dni maja tudi v Starem logu črne srajce italijanskih fašistov. Kmalu so se Kočevarji izselili, v vasi pa je ostalo le nekaj najnaprednejših slovenskih družin, ki se niso uklonile nemški propagandi za izselitev. Nepremičnine in tudi nekatere premičnine, predvsem živino, so prevzemali v oskrbo posamezni uslužbenci italijanske Emone. Za delo so potrebovali delavcev, zato so vabili ljudi iz Suhe Krajine in od drugod ter jih naseljevali v,izpraznjenih domovih. Marca 1942. leta so partizani ustrelili na Rdečem kamnu tri uslužbence Emone-Italijane. Zato so Italijani izvedli v teh krajih večjo vojaško akcijo in odpeljali v zapore okrog 100 civilistov iz Hinj, Smuke in Malih Lašč, češ da so to partizani. Aprila istega leta je partizanska enota, ki se je zadrževala v okolici Tople rebri, Rdečega kamna in Komolca, zaplenila na Smuki Emoni več parov volov, čemur je zopet sledila obsežna vojaška akcija, Italijani so prišli iznenada, zgodaj zjutraj v Stari log in se pomotoma spopadli s starološkimi ka- čez nekaj dni se je v Starem logu pojavila prva partizanska enota, Kajtimirova četa, ki se je kasneje pomaknila do Male gore, da bi branila italijanski vojski dostop do osvobojenega ozemlja v Starem logu. Cesta iz Kočevja do Starega loga je bila kmalu visa v zasekah in neprevozna. PARTIZANSKI STARI LOG GOVOR ŠTEFANA TROBIŠA-ALEŠA rabinerji. Del vojske je pozneje zasedel Stari log, večji del pa je odšel proti Smuki. Od tam so ves dan nabijali s topovi na Toplo reber ter se nato zadovoljni vrnili v Kočevje, češ da so uničili vse partizane. Pod pritiskom številnih partizanskih akcij na Kočevskem, predvsem v Koprivniku, Livoldu in drugje, so 15, maja 1942 odšli karabinerji, občinski komisar in uslužbenci Emone iz Starega loga v Kočevje. Odpeljati so hoteli tudi bivše jugoslovanske orožnike, ki pa so raje odšli v gozdove k partizanom. 'Zato so jim Italijani požgali domove. Junija se je nastanil med Smuko in Starim logom Martinov bataljon, Takrat so se pojavili v Starem logu že prvi zastopniki IOOF Slovenije in Glavnega štaba Slovenske parti-, zanske vojske. Od takrat je postal Stari log pravo središče naše NOB in osvobojenega ozemlja. Po vseh vaseh so organizirani odbori OF pomagali oskrbovati vse večjo partizansko vojsko z živili in drugim materialom. Intendanca Glavnega štaba je v Starem logu organizirala pekarno, brzoprekajevalnico in skladišča za živila in drugo. IOOF Slovenije je v ta namen imenoval še posebno gospodarsko komisijo, ki naj bi organizirala obdelavo orne zemlje na osvobojenem ozemlju. Pozneje je pri obdelavi polj pomagal tudi delavski bataljon, ki je bil formiran iz nekaterih rešencev pri Verdu. Nastanjen je bil v Cesti pod Pugledom, zato je bilo tam tudi največ obdelanih njiv. Člani OF iz okoliških vasi so tisto leto pokosili in pospravili velike količine sena za partizansko vojsko, gospodarska komisija IOOF pa je gradila tudi sušilnice za sadje v več krajih. Julija 1942 so v vaseh starološke občine izvolili prve narodnoosvobodilne odbore, predstavnike nove ljudske oblasti. Po volitvah so bile partizanske priprave na italijansko ofenzivo vse intenzivnejše. Znano je že bilo divjanje fašistov na Notranjskem, vsak dan pa so tudi napadali osvobojeno ozemlje v Starem logu. Na ofenzivo smo se lahko temeljito pripravili. 14. avgusta popoldne so padli prvi streli iz položajev zahodno od Starega loga do Belega kamna. Naša vojska sc je nato skupno s civilisti umaknila iz vasi proti Pugledu in naprej, proti središču Roga. O poteku roške ofenzive ne bi govoril, poudaril bi le to, da so fašisti z vsem besom divjali po teh krajih celih 14 dni, da bi uničili vodstvo našega narodnoosvobodilnega gibanja in našo vojsko. Vsakogar, ki so ga dobili, so ustrelili. Tako so na tem grobišču pokopani skoraj vsi moški iz Starega loga, ki so prišli okupatorju v roke. Ženske in otroke so odgnali v internacijo na Rab, vas pa so popolnoma izropali. Med padlimi domačini in partizani je tudi nekaj »uhokranjiskih kmetov, ki so prišli v Stari log kosit seno in so jih Italijani ustrelili. Slava padlim partizanom in akti' vistom, ki so v najtežjih dneh naše borbe žrtvovali svoja življenja z® našo svobodo in lepšo prihodnost nas vseh. Italijani Starega loga niso p°‘ žgali, ker so hoteli ob ugodni Prl' liki nastaniti v njem močno vojaško posadko. To so skušali doseči ffiaf' ca prihodnje leto, vendar zaman* ker je bila vas dan pred njihovi®* prihodom požgana. Dovolite mi, da izkoristim to pf' liku in se javno zahvalim številni*11 borcem in aktivistom iz Starega ga, Kočevja in bližnjih vasi, ki z osebnim žrtvovanjem in res prav1 predanostjo dali velik delež za n® osvoboditev. Žiiljenisha pol ploskega Amerikama NOGOMET V OSILNICI DEŽELA S 5000 PLESNIMI ŠOLAMI 29. junija so bile v Osilnici tri nogometne tekme; toliko jih je bilo S3* . , » ,, lani vse leto! V Osilnici je zanitna- 2e nekaj mesecev je minilo, od- kih kot pri nas, ni bilo. Domačije, »Kakšen pa ie za& u e .« n;e za nogomet in druge športne kar so iz južnih krajev priletele k hiše farmarjev, so bile raztresene »Dober, vendar je rt a r.c 0 \c igre vedno večje, nam lastovice Zimo so nreživele v in oddaljene ena od druge po nekaj lati! Posebno v tovarnah, kjer Qe- rttSžtK v jesen odidejo, kraju zgradijo domove hitela v sobo. toda njena mati je nezgodo opazila in kljub nageljč-Kdo ima devet milijonov ptičev v kom ni hotela o poroki niti slišati, erlcah? k'd n ima naiansteiši nro- Sorodniki so jo zaman prepričevali. Tudi intervencija pastorja, ki naj bi ju poročil, je bila brezuspešna, skoraj nobene služkinje? B poroko ne bo nič. MNOGOŽENSTVO V ZDA Kljub temu. da mormonska cerkev kletkah? Kdo ima najgostejši pro met na svetu? Katera dežela ima 5000 plesnih šol, šest milijonov mačk in skoraj vprašanja Vsako iesen odidejo si v novem mikale po gozdu vzporedno s seč- pri vas.« nogometnih moštev »Osilnice« in ročnik »Britain« daje v 16 poglavjih rzobc i vsakega claira k1 riiu choka ,esen odidejo, ^sij ^ ^ __ tcža/san imel tudi >>In kaklen je bil prvi vtis, ko ste »Zamosta« je prav tako zmagala P^roben pregled »uprave ,n gospo- žejo mnogoženstvo, K v držav, slutijo V stari domovini zopet po- z jezikom, saj se mi je večkrat zgo- stopili po dolgih letih najodna tla?« Osilnica. Igrali so dvakrat po 25 Carstva Združenega kraj _ _ v ^ kil * v ko pa njo. mlad, jih na poti domov nobena sila . . . Naravni žene tisoč in tisoč kilometrov daleč, več tisoč jih na poti pogine, vendar se vsako leto vrnejo v isti kraj, da, v isto gnezdo, kjer so sc rodile! Malo nenavaden uvc_, _ že tako! Lastovk sem se spomnil, je večkrat zgo zadrži dilo, da mi je prodajalec v trgovini »pili yv - ---— wsnunca. Izučili '3 v vi v a ivi ai pv v -i j • . «• i • »Ne morem popisati! V tujini sem m|iniU(b Premoč Osilničanov je bila Uradni priročnik daje tudi nekaj čalo. Pred štirimi leti je bilo urad- n,;.™ „,s»» jih ...»* sffteAfcziiSHSB: kar sem hotel...« odkar sem odšel! Ko sem stopil v bd y.g za Osilničane. Zamost je V Pannsilvaniji se je zadržal eno Ljubljani iz letala, sem se najprej jgraj mnogo bolje kot zadnjič, imeli leto. Ker je bil mlad in vedoželjen, razjokal, ko pa sem prišel v Loški pa SQ s|abega vratarja. Malo° nenavaden uvod, kaj? Toda se je odpravil naprej v Cleveland, potok, sem imel občutek da sem se . p, g . . mesto, kjer živi veliko Slovencev, pomladil za štirideset let. Vse je še usnnica . riesce o.z ti.uj lijonov ‘ako kot takrat, vasi so iste, Gledalci so se najbolj zanimali za psov, šest milijonov mačk Travniku, se mi zdi, so celo mladince-nogometaše »Osilnice« in "" Zanimivosti od tu in tam sem se zadnjič v gostilni v Lo- Toda tudi tu je bil samo osem me- prav tako kot takrat, vasi so iste. odšel hfiSiH feMsusrti ko' sem ravno pokosil. V gostilno je nisem še nikdar videl. Nekoč mi je iz vasi v vas in uživam, mogoče lanskega leta, ko so eno tekmo izstopil starejši moški. Že do njegovi pisal, naj pridem k njemu v Michi- poslednjič, lepoto naših krajev, vdi- g,ubili, eno pa remizirali (eno so do- °bleki sem zaslutil, da iz nervozen, avtomobilov, štiri milijone stov. V zadnjih letih se je njihovo in devet število še pomnožilo. milijonov ptičev v kletkah; Mormonska cerkev je mnogožen- — Velika Britanija ima 500 gle- stvo prepovedala že pred 100 leti, dališč, 4000 kinov in 5000 plesnih toda šest »misionarjev« uporniške in baletnih šol; skupine je to pravilo spremenilo. S — med tremi britanskimi gospo- svojim geslom »vsak mož si lahko diinjstvi imata po dve televizijski vzame toliko žen, kolikor jih hoče«, po njegovi pisal, naj pridem k n j er . , , - . , » - - • ii domačin, gan, kjer so v primeri z »grbasto havam vonj polj in gozda, poslušam bili). Začetek je bil ......—... — —, . ... , nirrrnvprra nzirovora 7 gosti pa Pannsilvanijo« lepi, ra.vmnslki kraji, lepo domačo besedo... Obiskal sem pad; s0 se menjavali, dokler ni za- sprejemnik in sesalec, vsako četrto so dosegle velike uspehe. Ne samo Itm vli, rJa nisem mo- Tam je bilo tudi veliko slovenskih tudi nekaj ljudi, ki so namerili 80 £eja Osilnica resneje ogrožati vrat ima pralni stroj, vendar le vsako osamljeni farmarji, tudi neki prav- t;i 16 u U ’ izseljencev. No, pretolkel sem se v ali 90 let. Lepa starost, ki je Arne- Ple§c. V 15 minuti je Osilnico po- osmio hladilnik; nik in neki trgovec živita v mnogo- Če-Z nekai časa sem tudi sam pri- okrog 1000 kilometrov oddaljeni rika skoraj ne pozna... Ce pri nas vedel v vodstvo Marinčič. Kljub na- — samo šest od 100 gospodinj ženstvu skupno z dvemi do šestimi sedel in se zapletel z njim v zani- Travnik, kraj s slovenskim imenom! nekdo praznuje zlato poroko, so ga padom ene in druge strani se rezul- ;ma gospodinjsko pomočnico in le v ženami V zaporu države utah se m iv razgovor Pogovarjala sva se — Vsa tista leta sem živel pote- polni vsi časopisi .. . tat do konca prvega polčasa n,i spre- vsaki stoti britanski hiši straši. zaenkrat pokoravajo več ur in zvedel sem marsikaj zani- puško življenje. Selil sem se iz kra- V razgovorih z ljudmi sem tudi m,enjj y drugem polčasu je bil tern-mi v eg a o življenju izseljencev v ja v kraj. Tudi v Travniku, kjer spoznal, da se je življenje v teh po igre Je bolj oster. Končni rezul- Ameriki in o ameriškem življenju sem delal zopet v gozdu, sem ostal krajih v zadnjih letih temeljito tat tekme je 3:2 za Osilnico. Osil- »piloh Takole mi je pripovedoval le dive leti,'nato pa sem jo mahnil spremenilo. To me veseli in če ,bi nj£anj So zasluženo zmagali. Tonnv kakor ga kličejo v Ameriki; nazaj v Cleveland, od tu pa v New bil še enkrat mlad, bi hotel živeti Jg a dne sta se srečali nog,omet-»V Ameriko sem odšel 1921. leta York. Tudi v New Yorku nisem samo tu... Zal pa me čaka dom, ni pionirski moštvi Osilnice in Pleše, kot sedemnajstleten pobič. Tedaj zdržal dolgo, pobral sem šila in ko- delo v tovarni. 1 rvega avgusta mo- v Uj teknd s0 Osilni- nas je odšlo iz Loškega potoka šest pita in se za celih 16 let zasidral v ram biti zopet tam.^ Vem, da^ bo g rezultatom 2:0 (0:0). V tam. Vem, da bo šli sedem . . . Zakaj sem šel? V Ame- Buffalu. v tovarni gumija. 1930. le- težko slovo od rodnih krajev, hre-riki je že bila moja mati, drugi, še ta sem se poročil. Žena je sicer ro- penenje po pravem domu me bo še važnejši vzrok pa je bil zaslužek! jena v Ameriki, njeni starši pa so bolj glodalo.. .« Mislim, da veš, da v starih časih v iz Loškega potoka . ..« »Veseli me, da sva Loškem potoku življenje ni bilo Ko je izbruhnila vojna, se je za- Želim, da bi te dni v lahko. Za vse je bilo premalo kruha, posili v tovarni avionov v Buffalu, ni preživeli kar najlepše, spoznali kaj premalo, večkrat ga niti imeli po končani vojni pa je ponovno sedanje življenje in odšli nazaj, v nismo! V letih po prvi svetovni odšel v Cleveland in ostal tam. Se- Novi svet z najboljšimi vtisi — in vojni pa je bilo življenje še po- daj dela v C eh n o težko! Vsega je manjkalo, Pripovedoval mi je tudi o tamkajš- CUDEN OBIČAJ Iz posebnega razloga so morali preklicati poroko med 21-letnim mladeničem in 20-letno mladenko v Londonu. Bela poročna obleka in tri nadstropna torta sta bili že pri- 1 • • • Vi. • 1_ J „ ‘1 „ za mnogoženstvo le trije grešniki, ostalim pa je do zdaj uspelo ubraniti se zakona in cerkrve. MOŠKI NA POSODO V Stockholmu obstoji posebna agencija, ki posoja — moške manekene. To so seveda lepi moški, ki jih dame »angažirajo« kot svoje navadah. da h' se kmalu zopet videla . . .« »Ali right!« z rezultatom 2:U IU:UJ. pravljenj in številna darila ter če- M dame »angažirajo« koc svoje nedeljo 17. julija bo v Gabru stitke so tudi že prišle. Na večer spremljevalce, sopotnike pri vožnji tradicionalni nogometni turnir. Osil- pred poroko se je ženin spomnil, da z avtomobili, m zato da bi z njimi se spoznala, nico in Plešce bosta zastopali kom- je pozabil kupiti svoji bodoči tašči v sobi. Razlog. Da bodo kle- ši.,,: domovi- binirani moštvi A in B pod imenom $0pek nageljčkov. Napako je hotel petulje še bolj zlobne. ŠD Kolpa. Na tem turnirju bodo takoj popraviti. Na nesrečo pa je MAČKA ZA KOKLJO sodelovala nogometna moštva Mia- srečal na stopnicah svojo nevesto. Zamislite si: mačka sedi doma na dost, Cabar, Gerovo, Prozid, Trži- y mnogih deželah verjamejo, da neki kmetiji pri Padovi in vali pi- šče, Trava in A ter B moštvo Kolpa tistega, ki sreča svojo nevesto na ščance. Tako opravlja pri hiši dvo- (Osilnica-Plešce). večer pred poroko, spremlja vse živ- jen posel: lovi miši in pomaga prt O. J. 1 jcnje nesreča. Deklica je takoj od- valjenju. France Grivec DRAMATIČEN FINALE NA VI. NOGOMETNEM TURNIRJU Častno drugo mesto za »Kočevje« hrane in obleke. §e dobro se spo- njih ljudeh in njihovih minjam, da sem dolgo časa nosil Radii pomagajo človeku, prav tako Podelano očetovo gasilsko obleko, kot pri nas... : tujini sem se mislil zadržati »Zelo ■ nerad pa se spominjam go-"ajveč dve leti. Hotel sem nekaj spodarske krize v letih 1929/32,« je ^služiti in se vrniti domov — kot z vzdihom nadaljeval svojo pnpo-boffataš.. . Takrat seveda še nisem ved. »Tedaj pa je bilo slabo v Ame- vAed=l, da je treba delati tudi v riki. To ni bila več Amerika iz . Ameriki — in to še zelo trdo de- sanj, deveta dežela tisoč e v iz vsega y 0lkv;ru prireditev ob Dnevu prvega nasprotnika »Proletarca« iz utrujenosti in poškodbe' na nogi prostora. Radosavljevič je vrgel lati!« sveta. Tudi ameriški delavec je radar:cv :e j,;j10 v nedeljo 3. julija Zagorja, ki je veljal za favorita na verjetno ni imel dovolj moči za dolgo žogo točno pred Planinca, ta .Najprej se je ustavil v Pannsilva- spoznal bedo, lakoto in brezposel- y Kožev,:u yj tradicionalni nogo- turnirju. Malo jih je bilo, ki bi učinkovit strel. Isto se je nekaj- pa je iz obrata silovito streljal in "‘Ji Zaposlil se je kot gozdni de- nost v taka men, kot se nikdar po- metni turn;r s sodelovanjem nogo- preveč optimistično gledali na izid krat dogodilo tudi ostalim napadal- dosegel izenačenje 1:1. 1 akoj zatem ‘av«. »Vendar,« je pripovedoval, prej... Imel sem sirečo da sem metnih m0,Mev k Trbovelj, Hrast- tekme, a vendar so nas domačini že cem Kljub obojestranskim prizade- je sodnik odpiskal konec te drama- • f® ni bil o topo! Bil sem še ne- lahiko delal vsa leta po štiri dni na ^ z ■ in Kočevja' Priredi- na prvi tekmi prijetno presenetili, vanjem se je polčas zaključil brez tične borbe. Bil pa je tudi že skraj-'^ušen, sveta sem videl malo, razen teden. — Denarja m bilo, izplače- ^ ^ olnoma u Ja Premagali so favoriziranega nas- gola V drugem polčasu se je po- m čas, saj so bil, vs, igralci že nryaških D-n/dov kier sem z drugi- vali so nas s čeki. čeki smo tudi r-ot^ika s 4-3 (2-1) Domačim je ta novila ista slika, le z razliko, da popolnoma lzčrjiani in so se le s Potoč neka jkir at delal. Arne- plačevali v trgovini... Vse delav- tako v pogledu kval, ete prikaza- tf ^edvsem s požrtvo- sta si obe moštvi še bolj prizadevali težavo obvladali na igrišču. Sledilo r.\a je bila zame nekaj novega, ne- ske organizacije so bile prepove- neSa nogometa, kakor tudi same or- P *. P boPrbeno igr0 ki je b;. odločiti tekmo v svojo korist. Toda je še streljanje enajstmetrovk. Go-kl daljni, sanjski svet. Težko sem dane. Če je bil delavec le malo sum- ganizacije urnirj . . la na razmočenem in težkem terenu niti tehnika gostov, niiti borbenost st je so bili petkrat uspešni, pri dw jv* Ko je biil izvoljen za predsednika potem so sledila predtekmovanja. vega mcsta> zasJuži pohvalo celotnd tunic občut- Nonrometusem »Kočevju« žreb ni bil mnxfun c+rplrn o-nlniv mn sta bila ZDA Roosevelt, se je stanje občutno izboljšalo ...« Nogometašem »Kočevja preveč naklonjen, saj so dobili moštvo, za Planinc strelca golov pa (3) in Baštar (1). B1BAN E PREBIVALSTVA KOČEVJE sta se: Lapajne Janez, v. poročila I Odent iz Goriče vasi 18, star 26 jU 'n Stopar Veronika, učiteljica iz ^°nevja> Roška cesta 6, stara 20 let. Rodila je Debeljak Olga, usluž-henka »z Mlake 21 — deklic' lino. deklico Mar- LOSKI potok Poročili so se: Lavrič Karol, de-.avcc iz Šego ve vasi 22, star 27 let 'h Knavs Pepca, kmetovalka iiz Trav- PREDGRAD riški rena«, 16. ski film »Dvoje priznanj«. vseljivo, poircona so ic manjša pu- ‘nekofik v č kondicije in'nekai objemali" in že se je tresla njihova minskih nagrad. Vsa gostujoča mo- BROD NA KOLPI: 9. in 10. julija pravda. V hiš, je tudi voda. Inte- ‘a/ek0°!;j™ je igral dopoldne mreža. Kako je do tega sploh pri- štva so pohvalila vzorno organiza- ameriški barvni film »Maščeval- resenti, pohitite, nudi se vam edm- oredtekmo ’ J šlo? Naši so izvajali a ut nekje na cijo in obljubila, da pridejo priči«, 16. in 17. julija ameriški stvena prilika za nakup. Obrnite se P .. ... . število, so vse »tuje« tekme opazovali dokaj neprizadeto, saj tu ni šlo za uvrstitev domačega moštva. Od Kočevja do Dolge vasi je bil Zato pa je nastala med njimi toliko izgubljen otroški voziček na treh ko- večja napetost, ko sta pritekla na barvni film »Tarzanova jeza«, 23. in 24. julija sovjetski film »Letijo žerjavi«. OSILNICA: 10. julija jugoslovanski film »Pop Čira in pop Spira«, 17. julija indijski film »Mati Indije«. na vac. meji nasprotnikovega kazenskega hodnje leto spet v Kočevje. IZGUBLJENO krnet(;4’ T)4 t-r-a nn *!t’ SODRAŽICA- 9 in 10 iuliia fran le'sih- Najditelja prosim, da ga vrne igrišče kandidata za prvo mesto. injl Li»blj.„a. c. K. Kofcvjt. V,,m. U gledali *,z R«tij 75, stara 21 let. Rodila je Begič Doroteja, gospo-dinja iz Hriba 92 — deklico Nado. KINO Jadran, kočevje: od s. do 10. r čan-ov dopoldne, je bilo tesno pri srcu. Naši so imeli dopoldne težko Od Kočevja do Mozlja sem dne delo in vedeli smo, da so precej . V1 . .. . 5. julija izgubil klešče-kombinirke. utrujeni, dočim so bili mladi Trbo- jaski rok v Kraljevem, čestitamo za pros;m poJtcnega najditelja, da jih veljčani ,po lahkem delu že lahko 20. rojstni dan. Želimo mu vse naj- prot; nagradj Vrne na upravo lista, boljše in da bi ga obhajal se mnogo r * * * ČESTITKI Sinu Branku Češarku, ki služi vo- let! Ata, mama, brat Drago z ženo Ijc M ij »v« 01". Sini jiii m Miheli! na, prpdavi v St„™ “Dva tedna ljubezni«, od 12. do # # G. julija ameriški barvni vista- _ , . v , __ , vision film »Človek, ki je preveč Branku Češarku za 20. rojstni dan vedel« in od 15. do 17. juli ja vse naJ lep Sq ameriški barvni film »Velikan«; gu, prosim, da jo Kočevju. sem lo-Pošti v 1 /a" dpijonski lov«, 16. in 17. julija vernikoma, in vsem, ki so darovali ameriški barvni film »Prijateljsko vence in spremili pokojnika na nje-Prepričavanje«, 20. julija ameri- g0vi zadnji poti. vonikvei* ,ilm M»‘i* • H"k° M"“i” V^SfttdS; 0. i,„ PRODAM lugoslovanski film »Kampo Ma- Prodam siko raj nov, odlično ohranila«, 16. in 17. julija ameriški njen motor tipa BMW R 26 1958. ’arvni film »Največja predstava Davorin Hočevar, Struge na svetu«. IBNiICA: 9. in 10. julija jugoslo- Ugodno prodam dva kuhinjska vanski film »Deveti krog«, 16. in štedilnika. Vprašati Kočevje, Trg 3. 1 '• Julija italijanski barvni cine- oktobra 15, °film »Poslednji raj«. j.. EVSKA REKA: 9. in 10. ju- Ugodno orodam novo kuhinjsko a ameriški barvni film »Yankee opremo v surovem stanju — ncla-uvoru kralja Arthurja«, 13. kiirano. Poizvedbe pri Jeriha (pri spočiti in sveži. Po vsem tem smo lahiko le upali, da se bodo domači srčno borili za čim tesnejši poraz. In res nas niso razočarali, saj verjetno ni bilo med nami nikogar, ki bi pričakoval tako dramatično borbo za prvo mesto. Že takoj v začetku je začel nasprotnik silovito napadati in do-t • i. „„ , mača obramba je imela polne roke • V V T ^i zv1’ dM dela. Tudi naši napadalci niso drža- Vrabjč Rudolf u Livolda škropil ,, k|,ižcm fok . izorili več čebele in da so zaradi tega čebele napadov na nasprotni goj. V enem pogini e. takih napadov je imel Brian pri- Majerle Pavel, Predgrad lož no st za zadetek, toda zaradi PREKLIC julija sovjetsko-jiugoslov. barvni Pirkovič), v Ribnici. Razpis RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE razpisuje v šolskem letu 1960/61 štipendije za • SREDNJO EKONOMSKO SOLO in • DVOLETNO KOMERCIALNO ŠOLO Pismene ali osebne prijave sprejema uprava podjetja. Sprejem delavcev Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri SIP »Gradis« — Centralni obrati v Ljubljani, Šmartinska 32 sprejme VEČ KVALIFICIRANIH, POLKVALIFICIRANIH IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV v kovinski stroki. Polkvalificirani in nekvalificirani delavci imajo možnost zaposlitve v pripravi dela, kvalificirani delavci pa v ključavničarski delavnici. Stanovanja za samske delavce so zagotovljena. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ali osebne ponudbe na upravo obrata. Razpis Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« Kočevje razpisuje natečaj za dodelitev štipendije ZA DVA GRADBENA TEHNIKA Prednost imajo kandidati, ki so doma iz kočevske in ribniške občine in obiskujejo II. ali III. letnik Gradbene tehnične šole. Prošnje z življenjepisom pošljite tajništvu podjetja, najkasneje do 15. avgusta 1960. 7ZNAŠ/H<**», r1f> m Gasilsko slavje v Laščah bi priključili še V nedeljo je bila r Velikih La- za hiter in učinkovit napad na po- velika, lahko pa ščah gasilska prireditev, združena s žar. najmanj 3 cevi. proslavo 50-letnice delovanja neka- }vja koncu je tov. Rigler poudaril. Ko je bil oficielni program kon-terih gasilcev. da £,0 sedaj, ko smo dobili novo čan, se je pričela ljudska zabava, Ob zadružnem domu so požrtvo- motorko, požarna varnost v našem Navzoči so odšli na veselico. Vese-valni člani gasilskega društva pri- okolišu še temeljitejša. lični prostor je bil lepo pripravljen, pravili vse potrebno za prireditev. £a tovarišem Riglerjem je spre- pa tudi strežno osebje je bilo na Cani so že nekaj tednov pred prire- govoril predstavnik Občinskega LO svojem mestu. ditvijo pripravljali program in na- Ljubijana-Rudnik tov. Mihevc, nato Veliko pozornost je zbudil tudi brali 360 dobitkov za srečolov. pa sekretar Okrajne gasilske zveze srečelov, ki je bil na vidnem pro-Predsednilk društva Jože Stritar iz Ljubljane Črtanec. štoru in je lepo uspel. Hvala vsem, je pozdravil goste, zastopnike poli- Potem so razdelili priznanja za kl 80 tu sodelOTaI'-tiČnih in množičnih organizacij, za- 50-letno požrtvovalno delo v gasil- Oipaziti je bilo, da so bili navzoči stopnike gasilstva, predsed. Okraj- stvu članom Janezu Modicu, Alojzu s programom in z veselico zadovoljne gasilske zveze Božiča, sekretarja Babniku, Francetu Petriču ter Aloj- n' 'n da s(y odnesli lepe vtise. Lepo Okrajne gasilske zveze Crtanca ter zu Pečniku. Obenem so podelili tudi 80 sc Ukazali godbeniki, pa tudi poveljnika Občinske gasilske zveze priznanja častnim članom. Po raz- strežno osebje z dobro kapljico in tov. Urbinca. Dalje je pozdravil tu- delitvi priznanj je boter Janez Je- ieda‘-°' . . di častne člane društva, rojaka Iva- lene prerezal trobarvni trak, Ivan lepih zvokih, ki so jih izvajali na Hočevarja, sekretarja Okrajnega Koprivec pa je izročil novo motorko »Veseli Laščani«, je .bila najbol j za-jKomiteja ZKS Liubljana, predsed- v oskrbo in upravljanje sektorskemu dovoljna mladina, ki jo je bilo preslika Republiške gasilske zveze Ma- poveljniku Francetu Zakrajšku, ta =<0- Prireditev je torej v moralnem tevža Haceta, polkovnika Davorina se je zahvalil za zaupanje in jo iz- in materialnem pogledu lepo uspela. Jenka ter predsednika ObLO Ljub- r(>čil v nadaljnje upravljanje moški Gasilsko društvo v Velikih La-Ijana-Rudnik tov. Zupančiča. operativni desetini, ki jo je zastopal ščah se vsem obiskovalcem za nji- Motorki so kumovali Janez Je- pomočnik poveljnika Anton Oblak, hovo udeležbo toplo in prisrčno lene, Anica Andolšeik, Ivan Koprivec Operativna gasilska desetina je zahvaljuje. Prosimo, obiščite nas še in Štefka Koprivec, ki jih je tov. pod vodstvom tov. Oblaka opravila večkrat, da bo povezava incd gasilci DVE IZ PREDGRADA »Elektro« Kočevje napeljuje iz transformatorja v Cepljah elektriko še v ostale vasi v Poljanski dolini, v Brezovico in v Neško loko. Tako bo kmalu svetila električna luč v vseh domovih Poljanske doline. __ * __ Bivši upravitelj osnovne šole v Predgradu je že pred leti nabavil za šolsko igrišče gugalke, sedaj pa se zanje nihče več ne zmeni, čeprav bi jih bilo treba samo še postaviti. ZDRUŽITEV ZADRUG Perspektivni razvojni plan Loškega potoka predvideva tudi združitev obeh zadrug, na Hribu in v Travniku. Kakor vemo, se zadruigi ukvarjata predvsem z odkupom kmetijskih pridelkov, lesa in gozdnih sadežev in s kooperacijo. Pogodbeno sodelovanje se je v Loškem potoku že lepo razvilo. Kmetijski zadrugi sta v zadnjem času tudi nakupili precej strojev, ki jih kmetovalci radi uporabljajo pri obdelovanju polj. Po združitvi bo nova zadruga pomenila za Loški potok zelo močno gospodarsko enoto in bo lahiko bistveno vplivala na preobrazbo kmetijstva v teh krajih. »Rabim les za domačo porabo” Stritar tudi pozdravil. Prisotni člani v svečanih in delovnih uniformah ter gasilci iz Občinske gasilske zveze Ljubljana-Ru-dnik, bivše gasilske zveze občine Dobrepolje in Občinske gasilske zveze Ribnica so odšli na slavnostni prostor. Zastopniki teh gasilcev so pozdrave predsednika Stritarja sprejeli z navdušenjem. Za predsednikom je prikazal tajnik društva zgodovinski razvoj od ustanovitve društva leta 1895 do danes. V svojem poročilu je navajal vse zaslužne člane, ki so vodili društvo od ustanovitve dalje, vzgajali so novo članstvo, tako da je bila požarno varnostna služba v tem okolišu zajamčena. Med okupacijo, ko so ibili člani društva v italijanskih in nemških taboriščih, je gasilski dom služil za hlev italijanskim mulam, vse gasilsko orodje pa je bilo odpeljano neznano kam. Po vojni se je društvo ponovno oprijelo svojega dela, pričelo je vzgajati nov kader, ki šteje danes 72 članov, nabavljalo je gasilski material, tako da je danes sposobno OTROCI IZ PULJA V ORTNEKU V prostorih bivšega hotela v Ortneku se že nekaj časa nahaja večja skupina otrok iz Pulja. Otroci se v počitniški koloniji dobro počutijo. Prehrano imajo dobro. Ortnek z okolico jim nudi lepe izlete. Prepričani smo, da bodo odnesli ob odhodu domov najlepše vtise na dni, ki jih bodo preživeli v naši sredi. mokre vaje in priključila k motorki in med ljudstvom še večja. 5 cevi. Zmogljivost motorke je zelo Sprejem vajencev Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« Kočevje sprejme v uk večje število VAJENCEV ZA ZIDARSKO IN TESARSKO STROKO Pismene prošnje z življenjepisom naj kandidati pošljejo v tajništvo podjetja najkasneje do 20. avgusta 1960. Služba RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE Delavsko uslužbenske restavracije Rudnik-Kočevje. Pismene vloge sprejema uprava podjetja. Licitacija Gostinsko podjetje v likvidaciji »Pri Vipavcu« v Mozlju PRODAJA GOSTINSKI INVENTAR. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Ce kupcev do 17. julija ne bo, kupijo lahko inventar privatniki. Ogled inventarja v gostilni. LIKVIDACIJSKA KOMISIJA Izdaja In tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredni-«ki odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska eesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 nelni banki Ljitbljana, podružnica za Kočevje Licitacija Gostinsko podjetje v likvidaciji »Pri jami« v Željnah PRODAJA GOSTINSKI INVENTAR Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Če kupcev do 17. julija ne bo, lahko inventar kupijo privatniki. Ogled inventarja v gostilni. LIKVIDACIJSKA KOMISIJA Ko smo se pred dnevi mudili v Ribnici, smo bili v oddelku za gozdarstvo (referentu za gozdarstvo) priča, ko so si ljudje skoraj kljuke podajali. Ubogi referent! Ponavljati je moral vedno iste besede: dovoljenj za posek lesa za domačo porabo ne izdajamo več, razen za izjemne primere, ko prizadeti les rabi za domačo porabo. Za to pa mora imeti dokumentacijo. V pogovoru smo zvedeli marsikaj zanimvega o problematiki s tako imenovanim lesom za domačo porabo. Ta les je oproščen nekaterih dajatev (zato, ker naj bi bil za porabo doma, obnovo gospodarskega poslopja, hiše ipd.). Med poštenimi lastniki gozdov, kii uporabijo les za take namene, imamo tudi ljudi, ki bi na račun domače porabe lesa radi špekulirali in ga prodajali raz-/ezanega v deskah kupcem. V Ribnici imajo LIP, podjetje, ki ima svoj plan, kot ga ima vsako podjetje. Tudi v tem podjetju se trudijo, da bi izpolnili petletni plan v štirih letih. Njihov plan pa je odvisen od kontigentov lesa, ki ji« ga prodaja KGP in Poslovna zveza Kočevje in tudi od privatnega sektorja. Kmetijske zadruge v Ribniški dolini naj bi posvečale večjo pozornost pri zbiranju hlodovine za LIP. Poraba lesa za domače potrebe ni tolikšna, kot jo prikazujejo nekateri kmetje. Spekulacije z lesom pa ne moremo dopuščati. Ko smo razpravljali o teh stvareh, smo tudi zvedeli, da so tisti, ki »o rabili les za ureditev gospodarskih poslopij, razna popravila in podobno, dobili dovoljenja za posek leea za domačo porabo v zadostnih količinah. To nam potrjuje, da ni bil« nikomur prizadejana krivica. Go.zd je naše bogastvo, s katerim moramo pametno upravljati. Ven- I dar pri tem lastniki, ki rabijo les za svoje potrebe, niso in ne bodo« prikrajšani. w Delovna akcija v Žužemberku Svečanosti v Starem logu se je Dolenjskem. Za občinski praznik Žužemberk in Študentovskega kluba I udeležila tudi mladinska delovna pripravljajo tudi brigadirski večer, okraja Novo mesto. V Starem logu brigada »Jože Slak-Silvo« i,z Žu- pri katerem bodo sodelovali tudi so se žužembesški brigadirji srečah žemberka. Komandanta brigade, štu- azijski in afriški študentje, ki štu- tudi z (brigadirji iz Kočevja, ki de- j denta Jožeta Škufco, sem naprosil dirajo v Ljubljani... Brigada ima 1 a j o pri gradnji vodovoda v Dolenji za kratek razgovor. Povedal mi je, tudi svoj pevski zbor. vasi in izmenjali nekaj koristnih iz- da je v brigadi 40 mladincev in Doslej so priredili že nekaj bri- kušenj o delu in življenju brigad, mladink, študentov, srednješolcev in gadirskih večerov s tabornimi og- Komandant žužemberške brigade je vaiencev. Večinoma so iz žužem- nji, imeli pa so tudi že nekaj šport- tudi povabil brigado Duška Remiha berške občine, nekaj pa jih je tudi n',h srečanj. za občinski praznik v Žužemberk, iz Brežic, Krškega, Novega mesta in Brigada je bila formirana na po- kjer se bodo pomerili tudi na šport-Črnomlja. Brigada, ki dela od 25. Budo Občinskega ljudskega odbora nem polju. -vec junija do 16. julija, koplje vodo vodni kanal, ureja športno igrišče v Žužemberku in camping prostor ob Krki ... »Mi lahko kaj poveš o delu brigade? Težave hišnega sveta Sem predsednik hišnega sveta na cev, nekateri pa so stali ob strani, Ljubljanski cesti, v hiši št. 31 v in tiste, ki so delali celo kritizirali« »Z brigado sem zelo zadovoljen. Kočevju. V hiši prebiva šestnajst Imamo stanovalce, ki ne vzdržujejo Tak sestav brigade in tolikšno ste- sjranki bi so iz raznih krajev Slove- čistoče v okolici hiše, da o čistoči vilo brigadirjev je najboljše ... Bri- n;je Vendar bi lahko kljub temu, v stranišču niti ne govorim. Zaradi gadirji so discipliniram in radi de- da smo ;z raznih krajev, našli sku- tega sem o tem obvestil tudi sani-lajo. Že po prvih petih dneh je bila pCn jez;k _ _ _ tarno inšpekcijo, brigada prvič udarna... Vsekakor Zelo težko je biti član hišneg* je to lep rezultat. V teh dneh smo Ž* ”a prvem sestanku našega sve- svc(a PosamezJniki si dovolijo vse presegli normo za povprečno 20 %.« }?» bll° Je sP°niladi, s™® *p[ " mogoče in nemogoče stvari. Take Pogovorila sva se tudi o politič- ljal* ° raznih vprašanjih Takrat ^ s{; ne fe. Je,e dogajati- Hi»-nem in kulturnem življenju v bri- scnl predlagal, da bi v naši hiši - nj gvet mora ;meti avtoritet0, če ho-gadi. Doslej so že pripravili poli- pravili nesoglasje m P eP," ™ “ čemo, da bo uspešno opravljal svoje ličen pregled za eno leto nazaj, stanovalci. Nekateri so upošteval. - ** Likar imeli pa so tudi predavanje o druž- ‘a predlog m ga še upoštevajo. ^D„plfirrTVMI pA7VOl benem upravljanju in komunalnem Na omenjenem sestanku smo tudi r , njvro V dotov I sistemu, priredili pa bodo še vrsto sklenili, da bomo uredili okolico ■ ,, *' , j«, zanimivih predavanj o cerkvi in re- hiše in podobno. Nek član hišnega ||U(skl od’or C Birin in o kmetijski politiki v Jugo- sveta pa sc ni hotel držati sklepov “na, Obe. komite ZK m ObčinsK slaviii. Za Občinski praznik v Zu- in je delal po svoje. Na skupnem odbor Socialistične zveze .o -ui.nW’ žemiberku ki bo 13. julija, bo briga- sestanku stanovalcev in hišnega sve- da se mora za Loški potok ntn prej dir jem pripovedoval predsed. OLO ta je bil izključen iz hišnega sveta, '^e at. podroben perspektivni plafl-Novo mesto o medvojnem mladin- namesto njega pa je bil izvoljen Strokovnjaki bodo natančno p skem gibanju na Dolenjiskem, uprav- nov član. Takrat smo ponovno raz- da'.‘ kraje in izdelali progr nik Dolenjskega muzeja Jarc pa bo pravljali o raznih ureditvenih delih, voja kmetijstva gozdarstva m -n predaval o partizanskem gibanju na Pri delu je sodelovalo več stanoval- Iz Loža Vim prej ustanovi v Loškem potoku obrat, Sa trnek ut doki* oot jv jti." " “V*0'1'1” V Loškem potoku sta že ustanov-RAZLIKA __ »Vem, vem, k temu sem tudi ljena koordinacijski odibor Sociali- — »Prosim pol kilograma rdeče jaz precej prispeval!« stične zveze in koordinacijski ko- barve . mite Zveze komunistov, ki bosta * — »Hočete tole po 850 din?« PREMAJHNA KLOBASA pomočjo Obč. odbora SZDL in Oibč. __ »Nee. .. lahko je tudi slabše Mesar: Ali se vam zdi, da ima komiteja ZK pazila in koordinirala vrste.« ta klobasa napako? izpolnjevanje razvojnega plana. Od- __ »Saj ta ni fina, samo draga Kupec: Da, njena konca mi nista bor SZDL bo vodil delo vseh vaških je!« všeč! KAKOR MOŽ Mesar: Zakaj ne, saj ima Gospa Martinčkova, vidite ta no- konca, kakor ostale klobase, tok? Njegova posebnost je ta, da Ki izgine sredi mesta in se zopet pri- sta : kaže v predmestju pri gostilni! Da, gospa,... prav tako, kakor moj mož. organizacij SZDL, komite Zveze komunistov pa' bo koordiniral delo vseh osnovnih organizacij ZK v va-ec: Je že res — samo preblizu seh in v podjetju. Naloga komiteja1 bo tudi skrb za nove kadre. Odkar je bila ukinjena občina1 Loški potok, ni bilo med organiza- fcupaj! ENA IZ DANAŠNJIH DNI »Torej, mlado ženo imaš, avto, cijami in društvi prave DOBER SIN — »Tonček, tvoj ata ima pa že precej sivih las!« hišo, kaj pa še hočeš?« sti. Upajo, da bo sedaj povi bolj ovezano- e, kar »Odprt tekoči račun pri Narodni se bo izdatno poznalo tudi pri «-banki, da bom lahko vsemu temu polnjevanju perspektivnega razvoj-kos?« , nega plana. ZLOČINCI 5 posebne vrste Prisrčno sc Vam zahvaljujem tudi za plemenito denarno pošiljko, ki je bila tistikrat izrednega pomena za mater in dete .. . . . . Zaradi tega postavljam to vprašanje najresneje. Ali se ne da za te poskuse določiti dva ali tri profesionalne zločince? Poskuse bi vodila »Letalska poskusna postaja za raziskovanje na velikih višinah« v Miinchenu. V poskusih, samo po selbi je moč razumeti, da lahko osebe, nad katerimi bomo delali poskuse, umro, bom sodeloval tudi jaz. oPskusi so velikega pomena pri proučevanju letenja na velikih višinah in se jih ne da opraviti z opicami, ker opice čisto drugače reagirajo. Glede tega vprašanja sem se v najstrožji tajnosti pogovarjal s pomočnikom kirurga, ki bi vodil te poskuse. Tudi on je mnenja, da je problem, ki ga načenjamo, lahko rešiti le s poskusi na ljudeh. (Slaboumne osebe pridejo prav tako v poštev za poskuse). Dr. Rascher ju je odgovoril v pismu brez datuma Himmlerjev osebni administrativni častnik dr. Rudolf Brandt. Takole je pisal: Dragi dr. Rascher! Državni voditelj SS mi je dal tik pred odhodom z letalom v Oslo Vaše pismo, na katerega vam delno odgovarjam. Lahko Vam sporočim, da Vam bodo zaporniki, na katerih boste poskušali letenje na velikih višinah, prav radi dani na voljo. Obvestil sem vodjo tajne policije, kaj želi državni voditelj SS in ga zaprosil, naj se neposred no, po uradni poti poveže z Vami. Izkoriščam priložnost in Vam pošiljam najprisrčnejše čestitke ob rojstvu Vašega sina! Dvojno članstvo Rascherja v letalskih silah in SS je pripeljalo do nesporazumov z njegovim predpostavljenim v letalstvu, vodjo inštituta za letalsko medicino v Miinchenu, polkovnikom Weltzom. Napravo za redčenje zraka, potrebno za te poskuse, je poslal nemški raziskovalni inštitut za letalstvo (DVL) v Weltzov inštitut v Miin-chen, od tod pa preko SS v koncentracijsko taborišče v Dachau. Dr. Weltiz je določil dr. Hansa Wolfganga Romberga, »znanstvenega sodelavca« v Letalsko-medicinski sekciji DVL, naj bo Rescherjev sodelavec pri poskusih z nizkim pritiskom. Dr. Siegfried Ruff, vodja inštituta za letalsko medicino pri DVL, je imel prav tako prste vmes, ko je šlo za poskuse. Kazno je, da sta Weltz in Ruff poskušala delati poskuse brez Rascherjeve pomoči. Rascherjeva žena, ki je prva vzpostavila zvezo med svojim možem in Himmlerjem, pa se je temu energično zoperstavila. Ko so v Dachauu začeli s poskusi, je Himmler prek svojega administrativnega častnika posebej naročil, da je dovoljenje izdano le, če bo pri poskusih sodeloval dr. Rascher. Zaradi tega je dr. Rascher stalno o-bveščal Himmlerja o tem, kako poskusi napredujejo. V pismu, datiranem s 5. aprilom 1942, med drugim piše: »Pred nekaj dnevi je državni zdravnik SS dr. Granitz na hitro pregledal poskuse. Ker se mu je zelo mudilo, poskusi niso mogli biti rikazani v celoti. Podpolkovnik SS Sievens je opazoval ves dan ne-atere zanimive standardne poskuse in lahko o njih na kratko poroča. Upam, da Vas bodo ti poskusi, dragi državni voditelj, izredno zanimali! Ali se ne bi dalo napraviti nekaj poskusov v Vaši prisotnosti, ko boste spet prišli v Južno Nemčijo? Ce s poskusi nadaljujemo, bodo dali popolnoma nove ugotovitve znanosti in ustvarjene bodo čisto nove možnosti na področju letalstva . . .« To pismo je imelo prilogo »Prvo poročilo o poskusih v sobi z razredčenim zrakom« v koncentracijskem taborišču Dachau, ki jo objavljamo v celoti: »Treba je pojasniti vprašanje, kako se teoretično izračunana časovna doba, ko lahko ostane človek živ v zraku iz majhno vsebino kisika in pod pritiskom, ujema z rezultati dobljenimi pri sedanjih proučevanjih. Trdilo se je, da bo padalec, ki bo skočil z višine 14.000 metrov, pretrpel resne poškodbe ali celo smrt zaradi pomanjkanja kisika. Popre j so bili podobni poskusi na tem področju vedno končani že po 53 e-kundah, ker je kazalo, da nastoipajo resni znaki višinske bolezni. Medtem pa poprej niso bili napravljeni poskusi, da bi ugotovili koliko časa lahko' človek zdrži nad normalno mejo dihanja (4500 do 6500 metrov), ker se je zakorenililo mnenje, da bo poskusna oseba umrla. 1. Pri poskusih s spuščanjem padalcev nista niti pomanjkanje kisika niti zračni pritisk pri 12.000 metrih, celo nad 14.5000 metrov visoko, napravila usodnih posledic. Napravljeno je bilo 15 poskusov na teh skrajnih višinah, da ni bilo nobene nesreče pri poskusnih osebah. V teh ekstremnih višinah je prišlo do slabosti ali nezavesti, vendar se je vedno povrnila polna sposobnost, ko je padalec dosegel višino 7000 metrov. Priloženi elefctrokardiograf kaže nekatere nepravilnosti med poskusom, toda proti koncu poskusa se krivulje vračajo na normalno in tudi ne kažejo nobenih normalnih sprememb v naslednjih dneh. Do katere meje bi redno ponavljanje poskusov oslabilo organizem, sc ne da ugotoviti vse dotlej, dokler ne bo opravljena serija poskusov. Ti posebni težavni vsakodnevni poskusi so delani s posebej označenimi *a' pomiki, kajti stopnjo kontrole potrebno za praktično uporabo, ni moč doseči na drug način.* 2. Poskusne osebe so bile na ustrezni višini na 9000 metrov z dodajanjem kisika, nato pa je vsak napravil 5 počepov z in brez kisika-Po določenem času se je pojavila močna višinska slabost in so osebe izgubile zavest. Medtem, po določenem časovnem privajanju, so se v»c osebe osvestile in bile spet popolnoma sposobne. Nesrečni primeri »c niso pripetili vse do višine 12.000 metrov. Pri teh poskusih pa je dihanj6 prenehalo po 30 minutah, medtem ko> so v dveh primerih elektrokardi0' grafski podatki kazali, da je srce prenehalo delati šele 20 minut pozneje, ko je že prenehalo dihanje. * Natančno pregledovanje dokumentov je pokazalo, da so vsi 1 poskusi bili napravljeni v prostoru z razredčenim zrakom na tleh in DC pri letenju.