PoStnina pia&ana r gotovini. JI CepgTPhi 2* Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praz* nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2'—% mesečna naročnina Din 20'—, za tujin« Din 30'—. Urednižtv« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. «•> Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, S«w St. 131 Ljubljana, sobota, dne 1. novembra 1930 Leto L Ponesrečen atentat na bolgarsko kr. dvojico Y bližini Plovdiva je bilo oddano šest strelov proti dvornemu vlaku, v katerem sta se peljala kralj in kraljica iz Burgasa v Solijo - Številne aretacije in preiskave - Sprejemne svečanosti v Soliji Burgas, 31. oktobra. AA. Bolgarski kralj Boris in kraljica Jovana sta se izkrcala med salvami topništva. Zastopniki krajevnih oblasti so ju sprejeli z velikimi častmi. Kralj Boris in njegova soproga sta se odpeljala s posebnim vlakom v Sofijo. Po vsej poti so postaje okrašene z italijanskimi in bolgarskimi zastavami. Bolgarska kraljevska dvojica prispe v Sofijo danes zjutraj. Dunaj, 31. oktobra, d. Iz Sofije so popoldne prispela poročila o nameravanem atentatu na dvorni vlak, v katerem sta se vozila bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana. Atentat se je ponesrečil. Vožnja kraljevske dvojice od Burgasa po železniški progi preko Plovdiva ni bila brez incidenta. Ko se je dvorni vlak bližal postaji Manole v bližini Plovdiva, je bilo oddanih iz neposredne bližine na dvorni vlak okoli 6 strelov. Eden strel je ranil vojaško stražo v nogo, a drugi strel je zdrobil stražino puško. Vsa proga od Burgasa do Plovdiva je bila z vojaštvom močno zastražena, ker so varnostne oblasti še pravočasno dozna-le, da se pripravlja od strani prevratnih clcmcnotv, v prvi vrsti od komunistov, napad na dvorni vlak. Dvorni vlak se na postaji Manole ni ustavil ter je naglo nadaljeval vožnjo proti Plovdivu. Dvorni vlak je točno po programu dospel v Sofijo ob 10. dopoldne. Kakor poročajo nadalje iz Sofije, je bolgarska policija bila informi- rana o atentatu na dvorni vlak, ki so ga baje organizirali komunisti iz Rusije. Policija je še preje izvršila mnogoštevilne preiskave pri raznih bolgarskih komunistih, ki so v bistvu ostale brez vsakega pozitivnega uspeha. Izvršenih je bilo več aretacij. Sofija, 31. oktobra, d. Bolgarska kraljevska dvojica je prispela točno ob 10. dopoldne v Sofijo. Od kolodvora do katedrale, pot kakih 3 km, je vojaštvo najprej tvorilo gost in neprodiren špalir. Za vojaštvom so bila postavljena v špalirju vsa bolgarska patrijotična društva. gele za njimi je bil dovoljen dostop ostalemu občinstvu. Na vsej poti so morala biti po odredbi policije zaprta vsa hišna vrata, kakor tudi vsa okna. Prebivalstvo je kraljevski dvojici prirejalo ovacije, ge pred neposrednim prihodom kralja Borisa in kraljice Ivane je policija natančno preiskala vse hiše ob poti s kolodvora do katedrale. Sofija, 31. oktobra. AA. Bolgarska agencija javlja, da je bolgarska kraljevska dvojica prispela ob 10. v Sofijo. Ko je posebni vlak, s katerim sta se vozila kralj in kraljica privozila na postajo, je zasvirala godba obe narodni himni. Kralj je stopil iz vagona v generalski uniformi; oba, kralj ih kraljica, sta bila jako dobre volje. Ko sta se pojavila, je med prisotnim občinstvom izbruhnil orkan navdušenja in burno klicanje in vzklikanje. Nato je predsed- nik vlade Ljapčev v spremstvu vseh članov vlade voščil kraljevski dvojici dobrodošlico. Istočasno so zabobneli topovi v pozdrav kralju in kraljici. Od postaje po glavnih ulicah Sofije do katedrale in kraljevskega dvora se je nabrala velikanska množica ljudi, ki je popolnoma napolnila prostor do vojaškega kordona. V dvorni čakalnici na postaji so se poklonili kralju in kraljici zastopniki oblastev in drugi odličniki, nato pa se je kraljevski par nekoliko odpočil od potovanja. Od postaje se je formirala kraljevska povorka, v kateri so bile delegacije iz vse države, in je bila obdana od vojaštva in orožništva. Vso pot je bil kraljevski par predmet ovacij. Narod je navdušeno vzklikal: »Živela kralj in kraljica!« Navdušene množice ljudi so naraščale vse bolj, čim bolj se je povorka bližala slavoloku pri mostu. Tam je predsednik sofijske občine z vsem odborom sprejel kraljevsko dvojico in ji v kratkem ponudil kruha in soli. Kralj Boris se je zahvalil s kratkim govorom. Sofija, 31. oktobra. AA. Bolgarska agencija javlja: Vesti o prihodu kraljevskega para so se takoj razširile po vsej državi. Na vsej progi med Burgasom in Sofijo se je prebivalstvo zbiralo na postajah, ki jih je slavnostno okrasilo, ter je manifestiralo in pozdravljalo kralja in kraljico. Na postajah so visele bolgarske in italijanske Jugoslaviji je potreben čim daljši mir Važna izjava ministra Marinkoviča dopisniku »New Vork Heralda« - Jugoslovanske ceste niso za vojno - Odnošaji z Bolgarsko in agrarna fronta vzhodnih držav Pariz, 31. oktobra. 1. »New York He-rald« prinaša v svoji pariški izdaji razgovor svojega posebnega poročevalca z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Vojislavom Marinkovičem. Poročilo se pod naslovom »Jugoslovanske ceste niso za vojno« glasi: »Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je v razgovorih z zastopnikom »New York Heralda« odločno zavrnil vesti, ki se širijo v inozemstvu, da gradi Jugoslavija pota in železnice v zvezi s pripravami za vojno. Minister je naglasil okolščino, da njegova država ni imela zadostnih prometnih sredstev in da je bila zaradi tega prisiljena, da zgradi nova pota za svojo trgovino. Naravno je, je dejal g. minister, da postane vsaka važnejša cesta in železnica avtomatično tudi strateška, ker se po njih prevažajo tudi armade. Toda to ne pomeni, da so bili razlogi za graditev takšnih prometnih sredstev baš priprave za vojno, nego bile so v prvi vrsti trgovinske potrebe. V ostalem Jugo-slavjia ne bi mogla že zaradi primanjkovanja kapitala graditi ceste, ki bi bile docela strategične narave, posebno pa^ zaradi tega, ker je Jugoslavija nova država in so ji kot takšni potrebni čim daljši mir in čim boljši odnošaji z njenimi sosedi. To je naša določena linija odnošajev na-pram zunanjemu svetu in ta linija se ne bo spremenila, je dejal gospod minister. Z ozirom na Bolgarsko je g. Marinkovič rekel: Naši odnošaji so normalni in po konferenci v Pirotu kot tudi po ureditvi naših medsebojnih odnošajev vzdolž meje so se prilike mnogo popravile in popravile se bodo še bolj, ko stopi v veljavo načrt o ustvaritvi nevtralne cone ob meji, ki se za enkrat še ni ustvaril. Nesporazum z Bolgarsko ima svoj izvor v tem, da obstojajo tam organizcaije, ki mislijo, da morajo izzivati na jugoslovanskem ozemlju nasilna dela, česar mi in naš narod v teh krajih, kot je razumljivo, ne moremo mirno prenašati. Glede ustvaritve agrarne fronte v vzhodnih državah je minister dejal, da to delo postopoma napreduje z namenom, da se koordinirata proizvajanje in prodajanje produktov. Mi v ničemer ne nasprotujemo uvozu ameriškega žita. Mi želimo, da pro- damo svoje pridelke na sedanjih tržiščih po boljši ceni, nego se to‘dogaja sedaj, in da zgradimo boljše delujočo organizacijo v to svrho. To je vse, je dejal gospod minister. Tretja konferenca, ki se je v zvezi s tem vršila v Bukarešti, je sklenila, da o vsem, kar se stori, stalno obvesti tudi ameriške producente, tako da bi se doseglo vzajemno razumevanje. Cim dobijo ta agrarna pogajanja definitivno obliko, se bosta Romunija in Jugoslavija začela pogajati s Češkoslovaško in nato z ostalimi industrijskimi državami za racionalnejšo izmenjavo agrarnih z industrijskimi produkti. Ti posli še niso v toliko napredovali, da bi se dalo reči, ali se bo ta zamenjava izvajala na bazi konsignacij, kot je bilo sugerirano, ali na kakšen drug način.« H koncu pripominja dopisnik »New York Heralda«: »Glede načrta o jugoslo-vansko-romunski carinski uniji je še prezgodaj, da bi se dalo reči, kako se bo ta izvedel. Obe državi stremita za tem, da ustvarita novo obliko sodelovanja, toda kako bo to sodelovanje izgledalo, to je vsekakor odvisno od porajajočih se razmer.« Angleški prestolonaslednik za Društvo narodov »Vojna se preprečuje s postopnim ustvarjanjem ozračja mednarodnega sodelovanja« London, 31. oktobra. AA. Snoči je wa-leški princ govoril na banketu, ki ga je priredila zveza Društva narodov na čast delegatom imperijalne konference o svetovnem miru. Princ je dejal: »Dobro vem, da je v vseh deželah še vedno nekaj ljudi, ki menijo, da Društvo narodov ne bo moglo preprečiti druge uničevalne vojne. Naprosil bi te ljudi, naj mislijo malflfsgloblje in pomislijo, da se vojna ne da preprečiti v 11. uri s takojšnjo in energično akcijo, temveč s postopnim in trajnim ustvarjanjem ozračja mednarodnega sodelovanja in zaupanja. Nadalje nastaja vprašanje, ali imajo ti ljudje v zameno Društva narodov kaj boljšega, kar naj bi zagotovilo svetovni mir in obnovilo blagostanje sveta. Imperijalna konferenca nudi najbolj prepričevalni dokaz, da je možno mednarodno sodelovanje na zelo široki podlagi. Tu je zastopana četrtina človeštva najrazličnejših plemen in jezikov, ki je vsa združena pod britansko krono na osnovi skupne tradicije in lojalnosti. Ti narodi uživajo popolno civilno in politično svobodo. Njihova narodnost je ohranjena in se razvijajo popolnoma svobodno. Če je že ena četrtina človeštva pokazala, da je resnična zveza neodvisnih narodov izvedljiva, je upravičeno upanje, da bodo storile tako tudi ostale tri četrtine sveta. Za britski imperij je življenjskega pomena, da pride do tega. Imperij ima meje na vseh kontinentih in oceanih in potrebuje svetovnega miru in ne samo lokalnega. Tajnost enotnosti britskega imperija je popolna enakopravnost in svoboda vseh delov in brezpogojno spoštovanje medsebojnih obveznosti.« Kralj je poslal udeležencem slavja sporočilo, v katerem izraža upanje, da bo zveza Društva narodov skupno s sličnimi organizacijami v drugih državah zagotovila Društvu narodov podporo javnega mnenja, ki je tako življenjskega pomena za končni uspeh Društva. Aretacije Ukrajincev na Poljskem Varšava, 81. oktobra. AA. Pat poroča: O priliki preiskave v tajništvu ukrajinske organizacije v Undovu so odkriti obtežiien materijal, ki kompromitira predsednika občine Levioke-ga in tajnika Makruška. Oba 90 aretirati. Materijal dokazuje, da sta bila aretiranca v medsebojnih stikih, ter tudi v stikih z nekaterimi inozemci ter da sta delala proti poljski državi. Oba sta izročena sodišču. Varšava, 31. oktobra, d. V Lvovu je bil danes ukrajinski voditelj in predsednik ukrajinskih demokratov, član interparlamentarne unije dr. Konstantin Levioki, aretiran. Dr. Levicki je nosilec liste ukrajinskobeloruakega bloka. Aretiran je bil dalje tudi tajnik ukrajinskode-mokratske stranke dr. Makaruška. V Zaleščikih je bil aretiran bivši ukrajinski senator dr. Beranek. zastave. Povsod so se videli grbi bolgar ske in italijanske kraljevske hiše. Najlepše je bila seveda okrašena sofijska postaja kakor sploh vse sofijsko mesto. Povorka je nato krenila dalje po ulici »Kraljice-matere Marije Luize«. Velika množica vojaštva in orožništva je komaj vzdrževala red, ker je navdušena množica neprestano pritiskala in grozila prebiti kordon. Navdušeni klici niso hoteli utihniti. Ko sta kralj in kraljica prispela pred katedralo, sta dobila blagoslov, med tem ko sta šla v cerkev, pa so zvonili vsi zvonovi. Med cerkvenim obredom so nad mestom in nad katedralo letala letala v eskadrilji in njih formacija je tvorila začetne črke kralja in kraljice. Po končanem obredu je kralj izvršil pred kraljevskim dvorom pregled čet. Sofija, 31. oktobra. AA. Obredu blagoslova zakona v cerkvi Aleksandra Nevskega so prisostvovali razen osebja jugoslovanskega poslaništva tudi člani jugoslovanske delegacije v mešani bolgarsko-jugoslovansik komisiji. Pri blagoslovu kraljevega zakona se je izvršil skrajšani obred. Ob vhodu v cerkev so stali razen drugih tudi fašistični omladinci, ki so pri vstopu in izstopu kralja in kraljice fašistično vzklikali in pozdravljali z roko. Po končanem ceremonijelu je bil defile čet sofijske in drugih garnizij Nov poraz; ekstremnih strank v Nemčiji Berlin, 31. oktobra. AA. Na konferenci prvakov parlamentarnih strank je bil zavrnjen predlog narodnih socijalistov in komunistov, naj se skliče nemški parlament na takojšnje nujno zasedanje. Nemški državni zbor se sestane 5. decembra. Volilna zmaga imperijalne stranke v Angliji London, 31. oktobra. AA. V južnem Padding-tonu so bile zaradi konservativnega poslanca komodora Kinga parlamentarne nadomestne volitve. Izvoljen je bil kandidat imperijalne križarske stranke podadmiral Tavlor z 11.209 glasovi. Konservativni kandidat je prejel 10.268 glasov, delavska kandidatka Miss Evans Doro-thy 7944 glasov, kandidatka združene imperijal-iie stranke pa 494 glasov. Taylor je zmagal z večino 941 glasov. General Pangalos aretiran Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija jav-90 aretirali. Uporniški pokret je popolnoma udušen. Atene, 31. oktobra. AA. Atenska agencija javlja: Odkritje zarote generala Pangalosa je izzvalo nepričakovano iznenadenje v vsej državi. Po vesteh iz vseh mest vlada povsod odličen mir in red. V Atenah so izvršene nadalj-ne aretacije. Atene, 31. oktobra, n. O aretaciji generala Pangalosa smo izvedeli še tole: Vlada je zahtevala, da se vsi krivci brezobzirno in s primerno strogostjo kaznujejo. Vse krivce bodo postavili pred stališče radi veleizdaje. Nov umor med makendon-stvujuščimi Sofija, 31. oktobra A A. Snoči okoli pol 12. je v ulici Jedgareh Josuh umoril makedonstvujušči Trkov Marjanov makedonstvujuščega Nanaso Vitlarevega. Morilec je pobegnil. On je bil telesna straža Humalovskega in Kluševega. Umorjenec je star 28 let in je bil pristaš Mihajlova. Demanti vesti o ameriškem moratoriju Washington, 31 oktobra. A A. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je demantiral vesti, da bi bila vlada nameravala dovoliti moratorij za plačevanja vojnih dolgov v zvezi z moratorijem reparacijskih dajatev. Po stališču vlade so vojni dolgovi in reparacije popolnoma ločene stvari. Tri nadaline žrtve v Maybachu Pariz. 31. oktobra. AA. Iz Saarbriiokena poročajo: V bolnici so podlegli nadaljni trije ranjenci maybaške katastrofe, tako da je število žrtev doseglo 98. Dan sUednje Pied šestimi leti je določil mednarodni kongres hranilnic, da bodi 31. oktober dan varčevanja. Pred šestimi leti je odlična mednarodna organizacija opozorila vse narode, da je treba varčevati, ker drugače ni rešitve. A mi smo ta klic čisto preslišali in 31. oktober je bil pri bogatih narodih dan Slednje, ne pa tudi pri nas. Neprimerno ve č vzroka za varčevanje ko drugi narodi pa imamo mi. Vsa naša gospodarska kriza izhaja vendar iz tega, ker nimamo kapitala. Tako bogata na naravnih zakladih je vendar naša zemlja, da bi morali vsi živeti ne samo v zadovoljstvu, temveč naravnost v bogastvu, če bi le malo bolj izkoriščali zemljo. A je ne moremo, ker nimamo lastnega kapitala. In ker nimamo kapitala, zato ne moremo dvigati iz zemlje zakladov, zato moremo to storiti le « tujo pomočjo. Tuja pomoč pa je draga in bo vedno draga. Ni vendar pričakovati, da bi tujec zaradi naših lepih oči investiral v našo zemljo svoj denar. On ga nasprotno investira le zaradi dobička in sicer zaradi velikega dobička, ker nihče ne bo tvegal v tujino denar, če se mn obeta le majhen dobiček. Čeprav se tujemu kapitalu pri nas zelo dobro godi, včasih celo mnogo predobro, pa zaenkrat nimamo niti tujega kapitala dovolj na razpolago. Zato niti s tujim kapitalom ne moremo dobiti iz zemlje to, kar bi mo- gli’ . , Dvakratna nujnost je zato, da sami zberemo potreben denar za dvig zakladov naše zemlje. Da se gospodarsko osamosvojimo, je prva nujnost, da odpravimo pomanjkanje kapitala pa je druga nujnost. Edin odpomoček, da vse to dosežemo, pa je varčevanje, ker samo na ta način pridemo do lastnega kapitala. Veliko, silno veliko kapitala potrebujemo, zato pa moramo tudi mnogo, silno mnogo varčevati. Vsi brez izjme moramo var-• Sevati, od otroka v šoli pa do starca, ki se že poslavlja od sveta. Stednja, to je danes glavna nacionalna naloga, ker samo ona odpira pot do splošnega narodnega blagostanja. Zbirati kapital, zbrati velik nacionalen kapital je zato kategorična zapoved za vse nacionaliste, pa tudi za vse druge. Varčevanje pa ima tudi nad vse velik moralen pomen. Varčevanje ne izvira iz stremljenja, da si kdo čim več nabere denarja, ker varčevanje nima z lakomnostjo nobenega opravka. Varčevanje je v tem, da kdo samega sebe premaga in se zaradi višjega cilja odreče užitku. Ne na slepo zapravljati težko prisluženih denarjev, temveč vsak krajcar dvakrat in tudi večkrat obrniti, predno se ga izda. Varčevanje je zato znak dobrega gospodarja, ki so vsi štedljivi. Ob pravem času si zbrati denar za hude čase, ta velika modrost je v varčevanju. Ob pravem času poskrbeti, da ima človek v potrebi denar na razpolago, to je postopanje prevdarnega človeka. A te modrosti je bilo včasih pri nas že mnogo več, kakor pa je je danes. V vojnih časih je prišlo zapravljanje in razmetavanje denarja v modo in še sedaj se tega nismo znali otresti. Mlado in staro boleha na tem in v vseh stanovih vidimo isto napako. Koliko zapravi otrok denarja za razne sladkarije, ki vrhu tega še škodujejo njegovemu zdravju. Ce bi mesto tega spravil vse te dinarčke v hranilnik in pustil, da se mu obrestujejo, ne bi bil ob koncu dijaških let brez denarja in imel bi sredstva, da si razširi svoj duševni horicont. In obrtniški vajenci! Ce bi v pravem času varčevali, ne bi bili v skoraj nepremagljivi zadregi, kako otvoriti delavnico in pričeti na lastnih nogah ter delati za lasten račun. A tudi za odrasle je varčevanje edina rešitev. Koliko morajo nekateri preplačati vsako blago, vsako zavarovanje, ker ne znajo štediti, če niso k temu naravnost prisiljeni. Ce znajo vsi ti štediti na tuje povelje, bi mogli isto stopiti tudi po lastni volji. Da pa postane volja tako močna, jo je treba k temu vzgojiti. To pa je ravno namen propagande za varčevanje. Ona hoče dvigniti voljo ljudi, utrditi njih značaj in zato je varčevanje moralno. Ce smo že zamudili šest let zaporedoma, da je minil za nas 31. oktober brez uspeha, pa ne smemo te napake več ponoviti in prihodnji 31. oktober mora biti tudi za nas dan varčevanja. Veseli znaki so tu, da bo to tudi doseženo, ker je propaganda varčevanja že postala del jugoslovanskega programa. Zato pa jugoslovanski nacionalisti na delo, da nas varčevanje privede do popolne gospodarske neodvisnosti. Bratska češkoslovaška čustva do Jugoslovanov Pomemben članek češkoslovaškega poslanika dr. Flidra v glasilu dunajskih čehoslovakov Dunaj, 31. oktobra, n. >Vidensky Den- nik«, organ češkoslovaške manjšine v Avstriji, prinaša članek sedanjega češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Roberta Flidra, ki pravi o Jugoslaviji: Želel bi nekaj podrobnejšega povedati o Jugoslaviji, v kateri imam čast in zadovoljstvo zastopati našo državo. Mogel bi najti vzgledov in dokazov naših medsebojnih vezi v davni prošlosti, toda to bi prekoračilo tesne meje takega članka. Hočem omeniti samo to, da so Cehi v Avstriji že pred vojno bili udeleženi pri sodelovanju naših in jugoslovanskih poslancev v dunajskem državnem zboru. Spoštovali smo in imeli radi Srbe iz stare Srbije kot junake in kot vzor požrtvovalne ljubezni do naroda. Družili smo se s Hrvati in Slovenci kot s slovanskimi brati v skupnem trpljenju in pod skupnim jarmom. Sedaj po vojni, ko smo se osvobodili, so prišli naši stiki do popolnega izraza. Razširile so se naše zveze in utrdilo se je vzajemno prijateljstvo. Ta vzajemnost je bila razširjena na vse smeri in vrste narodne delavnosti. Simpatije ca Jugoslovane so pri nas tako velike, da vsaka tudi najmanjša vipodbuda ca poset Jugoslavije, naj pride od koderkoli in od katerihkoli slojev, vibudi tak interes, da predstavljajo naši izleti pravo poplavo za jugoslovanska mesta in kraje. Tu pa se kaže prav tak interes in iste simpatije. Vse naše udeležence in mnogoštevilne izletnike naših ekskurzij sprejemajo z odprtimi rokami in jim izkazujejo vso ljubezen in pozornost. Da bi to prijateljstvo imelo za obe strani tudi praktično vrednost, moramo našo vzajemnost izvesti tudi t gospodarskem in v vsem življenju obeh narodov. Sploh se moramo medsebojno hrabriti in si pomagati. Tako ne bo imel prav tisti, ki trdi, da so slovanski narodi pač sposobni, da ustanavljajo države, ne pa da jih ohranijo. To vero moramo s svojim delom stvarno dementirati. Grško-tfurška pogodba in Balkan Ankara, 31. oktobra. A A. Snoči je po podpisu gr&ko-turškega pakta predsednik grške vlade Venizelos sprejel zastopnike tiska. V svoji izjavi je med drugam rekel: Sestanek grških delegatov z grofom Betihlenam je bil popolnoma slučajen. Na vprašanje zastopnika Wolffovega urada, kako bo ta pakt odjeknil v Jugoslaviji, je Venizelos odgovoril: NaSi prijatelji Jugoslovani, ki vodijo pacifistično politiko, podobno naši, bodo storili edino kar morejo, a to je, da pozdravijo to delo. M.i smo kakor tudi Turčija 1 balkanska i sredozemska država in imamo v tem enake interese baš kakor je tudi Jugoslavija i balkanska država i jadranska ter ima svojo posebno interesno sfero. Na nadailjno vpraSanje istega časnikarja, ali ne pomeni ta pakt emancipacijo malih narodov od velikih 'je Venizelos odgovoril: Ne maram besede »emancipacija«, ker bi to utegnilo pomeniti, da bi bili mali narodi do zdaj vezani na velike. Ta pakt znači, da smo zdaj na tem, da sami razpravljamo o svojih interesih. >AM je to prvi korak k balkanski uniji?« >To je preveč povedano, vendar moramo imeli pred očmi, da prinaša ta pakt zbliianje med balkanskimi narodi.« Nov ponos naše trgovske mornarice Danes se vrši v Southamptonu izročitev luksusnega parnika »Kraljica Marija« Beograd, 31. oktobra. AA. Angleška pa-roplovna družba »Royal Mail« je obvestila naše faktorje, da se bo predaja velikega luksusnega parnika >Kraljice Marije« izvršila 1. novembra v Southamptonu. Predaji bodo z naše strani razen generalnega direktorja Banjiča prisostvovali novoimenovani kapetan ladje kapetan V. Sumun-kovič, inšpektor kapetan Manojlo Bote in glavni komisar sveta Jakšič. Preko Zagreba in Sušaka odpotujeta te dni dve skupini naših mornarjev v Southampton, tako da bo ta ponosni brod že sredi novembra v naših vodah, kar bo za vse naše luke in za vse naše morje velik dogodek. Dasi smo bili ponosni že na Bvojega jKara-djordjac, bo zdaj tudi ta novi parnik v Sredozemskem morju in na celem svetu ponosno plul pod jugoslovansko zastavo. Za prvo potovanje parnika so se prijavili že mnogi odlični gostje za udeležbo, tako nekateri ministri in inozemski diplomatski predstavniki. Podrobnosti o zadnjem potresu v Italiji Procesije ljudi, ki zapuščajo selišča - Blokirani seminaristi - Neizmerno razdejanje v kratkih 12 sekundah stavb. Tudi sodna, vladna in občinska palača so zelo poškodovane. Ob morski obali je večina Ankona, 31. oktobra, v. Potres, ki je včeraj zadel pokrajine med obalo Jadrana in zadnjim jugovzhodnim delom Apeninov, takozvanimi ro-inagnolskimi Apenini, je bil katastrofalen, ako se oziramo na desetine človeških žrtev in stotine ranjencev in na materialno škodo, ki presega sto milijonov lir. Danes so se začela širiti podrobnejša poročila iz vseh prizadetih krajev, ki jim je včerajšnja nesreča razdrla vse tele fonske in brzojavne zveze in jih tako odločila od sveta. Povsod je nesreča prizadejala prebivalstvu velik strah in paniko. Ljudje so v silni razburjenosti pobrali iz svojih stanovanj svoje reči, po večini nepotrebne, in v celih procesijah romali iz vasi in trgov na polja, kjer so si postavili borne šotore ali se naselili v barakah in osamljenih nepoškodovanih hišah ter tam prebili prvo noč po potresu. Najhujše posledice potresa so se pokazale v Markah med mesti Fano, Floriano in Macerato. V pokrajini Pcsaro V mestecu Fano se je sesulo več hiš in udrlo mnogo streh. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, a hujšega ni bilo. V kraju Marotta je prav tako porušenih nekaj hiš. Tudi postaja je oškodovana. Pod ruševinami so našli trupla treh žensk, ki so jih že sinoči pokopali. Vse večjo škodo pa je prizadejala potresna katastrofa v inestu Pesaro. Tam je silno potresno valovanje trajalo 12 sekund. Mnogo hiš se je docela porušilo, še več se jih je na pol podrlo in so jih morali popolnoma izolirati. K sreči človeških žrtev ni bilo in tudi ranjenih je bilo le devet ljudi. Najbolj poškodovan kraj v pokrajini krog mesta Pesaro je Mondolfo. Vse hiše so podrte ali težko oškodovane. Tu so ruševine ranile 12 ljudi, neko dekle pa ubile. Trg Nolfi je nekoliko manj poškodovan, vendar so se skoraj na vseh hišah udrle strehe in na zidovih so se pokazale široke razpokline. Ranjenih je bilo v tem kraju šest ljudi. Razdejanje v Senigalliji Epicenter potresa — mesto Senigallia je najbolj trpelo. Potres je pretrgal vse telefonske in brzojavne žice ter električne provodnike, tako da je mesto ostalo tudi brez elektrike. Kordoni vojaštva vzdržujejo red, da se more čim bolj uspešno in naglo razvijati rešilno delo. Ura na zvoniku, ki moli iznad mesta, se je ustavila ob 8-17, zvonik sam se je nagnil in bati se je, da se vsak hip zvrne. Povsod na hišah in drugih objektih je opaziti razdejanje silnih potresnih valov in sunkov. Kakih 250 ranjencev so prepeljali v bolnico, ki jo je ustanovil papež Pij IX. 23 ranjencev se bori s smrtjo. V bližnji cerkvi so postavili mrtvaške odre in na njih leži preko 20 mrličev. In od časa do časa prinesejo kakšno novo žrtev, ki so jo izkopali izpod ruševin ali ki je izdihnila v bolnici usmiljenih bratov. Medtem se rešilna akcija nadaljuje. S prav posebno težavo so rešili petdesetorico se-minaristov, ki so se znašli v vrsto seminarja, obdani krog in krog od samih ruševin. Izpod ruševin so šele po štirih urah trdega dela izkopali neko težko ranjeno učiteljico. Proti večeru so se potresni sunki, čenrav v manjši meri ponovili. Povzročili so strašno paniko posebno med ranjenci. V Ankoni V mestu Ankoni, italijanski trdnjavi ob za-padnem Jadranu in veliki pomorski bazi, je ka tastrofa napravila skoro prav tako veliko škodo kot v Senigalliji, le človeških žrtev in ranjencev je bilo mnogo manj. Na trgu Roma se je 8esu'a pročelna stena prefekturne palače. V ulici Marsiglia je porušena cela vrsta palač in pomolov na pol razpadla. Neko ameriško ladjo, ki je bila privezana ob pomolu, je silno razburkano morje zagnalo ob pomol in jo nekoliko poškodovalo. Mornarji, ki so se bili s čolni raztresli po luki, so se z veliko naglico vrnili na ladjo, ker so jih valovi zelo ogrožali. Tudi v predmestjih je potres podrl mnogo stavb, na deželi pa ne stoji več niti ena kolonska hiša pokonci. Vlada je poslala nadzornika inž. Narboneja, da sestavi točno poročilo o katastrofi. Tudi sicer se rešilna akcija, ki so jo organizirale oblasti, polagoma uveljavlja. Prejšnji potresi v Markah Vse kaže, da je bila potresna sfera razdeljena v dva dela. Ena proga potresnih centrov je bila v jugovzhodnih Apeninih, druga pa pod morjem ob obali. ’ Potres je objel Romagno, Marke in Umbrijo, do katastrofalnih posledic pa je prišlo le med obema potresnima središčema — v Markah. Ozemlje, na katerem je nastal potres, je že večkrat trpelo zaradi teluričnih pojavov. Največji potresi v poslednjih petih letih so bili 1. 1887., 1897. in v poletju 1. 1916., ki je povzročil mnogo škode mestoma Rimini in Riccione. Potres, ki je včeraj zadel pokrajino Marke, je trajal prav za prav od 8’13 40 sek. do približno 8*31, le da je bil po večini manj občutljiv. Spočetka se je potres čutil v obliki valov, proti koncu pa v sunkih. Največjo silo je pokazal ob 8-17 in je v 12 sekundah povzročil vse razdejanje. V tistih sekundah je dosegel tudi najvišjo potresno stopnjo. Novi potresni sunki Rim, 31. oktobra, d. Ob 4'8 davi so v Ankoni in okolici občutili nov potresni sunek. Prebivalstva se je polotila panika. Ta potres ni povzročil večje škode. V cerkvi sv. Martina v Senigalliji je prvi dan potresa duhovnik pravkar opravljal božjo službo, ko se je cerkev hudo zamajala. Cerkev se je deloma podrla ter je bilo več oseb pokopanih pod ruševine. V Ankoni se nahajajo še danes mnogi ponesrečenci pod razvalinami hiš. Rim, 31. oktobra, d. Po privatnih poročilih je bilo v Ankoni nad 60 mrtvih in nad 300 oseb hudo poškodovanih. Rim, 31. oktobra. A A. Po vesteh, ki so prispele davi iz potresnih krajev, je v Senigariji samo 10 mrtvih in ne 20. Ranjenih je 275 0i'b. od njih 23 hudo. V Ankoni so mrtve tri osebe, ranjenih pa 52. V sami Ankoni se ni podrla niti ena hiša, vendar so popokali vsi zidovi. V Pesaru in okolici je 24 ranjenih. Povsod je potrebna energična in hitra pomoč. Ameriško posredovanje med Francijo in Italijo VVashington, 31. oktobra, n. Politični krogi trdijo, da je predsednik Hoover dal Gibsonu popolnoma proste roke glede posredovanja med Italijo in Francijo povodom otvoritvenih priprav za razorožitveno konferenco. Kljub temu pa državni departement ni prav prepričan, da bo to posredovanje imelo kaj uspeha. Gibson odpotuje v Rim, ker misli, da bo na ta način najbolje opravil svoj posel. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 31. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nestalno, najbrže deževno vreme. Temperatura bo padala. Fašistična propaganda po zgledu komunistične Pariz, 31. oktobra. »Temps« objavlja komentar k zadnjemu govoru g. Masaryka, v katerem našteva najprej osti, hi so v tem govoru naperjene proti Franciji, ter potem pravi: >še eno dejstvo, ki ga je treba podčrtati, je v tem, da ta govor ni samo glede revizije mirovnih pogodb, temveč tudi po svojih najmanjših podrobnostih odkrito za Nemčijo. Naj navedemo med drugimi tudi ono mesto, ki je za zaveznika malo prijazno, ker se hočejo predstavljati nemške okrutnosti v času svetovne vojne kot obrekovalne vojne iznajdbe in laži. Kaj bi se reklo v Italiji, če bi ji naslovili isto formulo glede jugoslovanskih okrutnosti, radi katerih se pritožuje? Drugo mesto, ki ga je treba pomniti, je ono, kjer se predstavlja fašizem kot ideja in univer-salna doktrina, ki da zasluži po svojih vrlinah, da zmaga po vsem svetu. V zadnjih letih pa je tisk Italije rad naglašal, da fašizem ni izvozno blago. Toda že zmago Hitlerjeve stranke so pozdravili kot dokaz, da fašizma ni mogoče smatrati ■ več za čisto italijanski pojav, temveč da ima vsa svojstva, da se lahko razširi na druge kraje kot političen sistem, ki odgovarja vsem modernim potrebam. Mussolini napoveduje že sedaj, da se bo nekega dne vsa Evropa priključila fašizmu. Vse to pomeni, da bi naš kontinent utegnil dobiti v kratkem novo obliko propagande, ki bo sicer imela drugačen smisel kot komunizem, a se bo skušala uveljaviti vzporedno s propagando ruskih komunistov. Na koncu podčrtuje »Temps« ono mesto v govoru, kjer je rečeno, da pot ekspanzije Italije more iti le proti vzhodu. Take besede pomenijo — zaključuje list — da si Italija pripravlja novo bodočnost v Levantu ter ima v načrtu kolonizacijo tega predela sveta. Imenovanje pomočnika zunanjega ministra Beograd, 31. oktobra. AA. S sklepom ministra za zunanje zadeve je postavljen za vršilca dolžnosti prvega pomočnika ministra zunanjih zadev g. Konstantin Fotič, kraljevski poslanik, za vršilca dolžnosti načelnika političnega oddelka pa Pavle Darovič, svetnik v Londonu. Strokovni izpiti in premestitve Beograd, 31. oktobra. 1. Danes so v ministrstvu gozdov in rudnikov polagali strokovne državne izpite za gozdne uslužbence II. kategorije. Med drugimi sta izpit položila gg. Nemčicki Jan iz Guštanja pri Prevaljah in Josip Blaha iz Sv. Nedelje. Po odredbi ministra za gozde in rudnike je bil premeščen g. Virnik Fran, šumarski inže-nerski pripravnik 1/9, s šumarske uprave v Vr-hovini na šumarski odsek kraljevske ' banska uprave v Ljubljani. Zakon o policijskih uslužbencih Beograd, 31. oktobra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev podpisal zakon o državnih policijskih izvršnih uslužbencih. Razpisano mesto Beograd, 31. oktobra. AA. Na osnovi uredbe o vzgoji dece je minister za prosveto sklenil razpisati mesto učiteljice na zavodu za vzgojo dece v Slavonski Požegi. Prošnje se vlagajo pri ministrstvu prosvete do 15. novembra. Nobelova nagrada za medicino Stockholm, 31. oktobra. AA. Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino dobi prof. Lansteiner z Rockefellerjevega instituta v Newyorku. Pokojnine za svojce žrtev »R 101« London, 31. oktobra. AA. Kakor »o »poročili v spodnii zbornioi bodo vse vdove in otroci žrtev katastrofe zrakoplova »R 101« prejemali pokojnino. Podtajnik za letalstvo je dejal, da je vlada sprejela ta predlog. Tozadevne odredbe bodo izdane brez vsake ozkosrčnosti. London, 31. oktobra. AA. Danes je profesoi Bairstow na sodišču izjavil, da je bil zrakoplov R 101 z novimi i spremembami v teži dovolj siguren za vožnjo. Ceiko-slovensko pobratimstvo* Današnji ozki bralski stiki med Jugoslavijo Nasa največja rana Pojavi zadnjega časa na našem Mterarno-kiritičuem polju ponovno pričajo, kako je karakter naroda — 'bodisi po svoji dobri ali slabi etrom st-^efl m vztrajen; kakor hitro so nam hiiU pota zaprta v strankansko-palilično borbenost, ki je dosihmal domalega zavzela in izčrpala vse naše duhovne sile, sile, ki so edini manometer kulturnega stanja vsakega naroda pred velikim svetom, tako, da nam je preostajalo teh sil jedva toliko, da moremo gojiti svoje lepe umetnosti le še tako, kakor goji umetno vrtnarstvo svoje rastlinstvo v se-grevanih gredicah, vse tako šibko, prozorno in malokrvno — ni ta naša borbenost usahnila, marveč je le preskočila na drugo pred-nietnost, na naše kulturno polje, posebič na naš splošni umetnostni — kriticdzem. Trditve, kakršne čitamo v zadnjem času v tej panogi, pričajo to nad vse zgovorno. Da se razumemo. Averzna, dobra stran te borbenosti, te naše aktivnosti je gotovoda naša najsvetlješa točka, naš agens, ob katerem smo rastli in se razvijali, da smo postali to, kair smo dandanes. To se pravi, ta naša borbenost je bila hvalevredna, v kolikor smo jo uporabljali za osamosvojitev in ohranitev svoje bitnosti. Ali vendar te naše borbenosti reverzna stran, ki jo uporabljamo v svoji lastni krvi, vse to naše udejstvovanje na znotraj — je vse prej nego lepo in dobro. Ako pogledamo, kako se je ta boj vršil v našem političnem življenju, kako ganljivo smo negovali ■brutalnost, zavratnost in zavist, zbog česar •mo od kanca vojne dalje izgubili postojanko za postojanko, vidimo jasno, da se iste metode pojavljajo na našem splošno kulturnem polju, kjer povzročajo isto zmedo in ogabnost iin ki nam ubijajo še tisto maloe umetniško-stvarjajoče sile, ki je najvažnejši saldo našega, kakor vsakega drugega naroda. V mislih imam sledeče: Neka naših mesečnih revij je priobčila članek literarno-kritične vsebine. Takoj nato je izšel odgovor v drugi mesečni reviji. Ako primerjamo smeri obeh člankov in njuno miselno gravitacijo, vidimo antagonizem takega kova, kakršen bi bil v narodih s starejšo kulturo gotova nemogoč. V prvem, kakor v drugem članku sta si miselnost in smotrenost tako diametralno nasprotni, pobijajoči se, da je vsak enoten zaključek obeh člankov nemogoč, da nima ne en ne drugi članek niti ene misli, na katere podlagi bi bilo mogoče ustvariti enoten kulturen nazor. Vsak teh člankov usi-ljuje čitatelja z zahtevo, da se mu moreš podrediti. A ker obema avtorjema ni mogoče verjeti, ne preostaja nesamostojnemu čitatelju, ki išče pouka, drugega, kot da se odloči za end ali drugo smer, to pa z nujnostjo, da istočasno izloči drugo in jo odbije od sebe. Oni čitatelj pa, ki je količkaj samostojnega mišljenja, ta se bo obrnil od obeh takih docentov, pljunil na njihove teze, — in najbrž ga obšla malodušnost, ker bo vedel, da ne bo čul resnice in objektivnosti ne na eni, ne na drugi strani. Če bi se pa hotel sam udejstvovati na umetniškem polju, tedaj se bo zavedel že v naprej, kdo ga bo sodil. A ne le to. Ta antagonizem ni le teoretičen. Skoro vedno je oseben in žaljiv ter očita idiotstvo, če ne kaj hujšega, če se mu ne pokoriš. Jasno je vsakemu, ki količkaj pozna razvoj kulture našega naroda, da so te in take metode prenešene iz našega »tramkarsko-poditič-nega življenja predzadnjih dni na umetnostno-kritično polje in da je ta zelj ena in ista: ako smo jo zatrli na eni njivi, se je pojavita eamoposebi zopet na drugi njivi, kakor se pojavita osat in pl e v el j. Posledica toga je, da postajajo pri na® razmere na splošno-umetniškem polju ravnotako zadušljive, kakor so bile ogabne prej v stran-karsko-političnem življenju. Dandanes ne sedita niti dva naša tvorca, umetnika ali literata pri eroi in isti mizi, dandanes so naša gledališča prazna. Nasprotno pa cvete kabaret vsepovsod, na ulici, v kavarni, v naših kinih. O, tu ni praznote, da; tu se tore ljudstva. Od-. tod poplava s prevodi iz tujih literatur, s tujim kruhom, ki si ga ne znamo pridelovati sami, na lastnih njivah. Narod pa, ki ne živi iz lastne duševnosti in tvamosH, je zapisan poginu. Kje so tedaj vzroki te naše negativnosti, naše brezdušnosti, našega mrtvila, naše zle volje, ki vlada v krogih naše inteligence in ki nosi mestoma celo znak be«ne sektantske fanatičnosti in jezuitske gorečnosti v slabem pomenu besede, pa najsi prihaja ta veter od konservativne ali napredne smeri. Nam manjka one blagorodnosti, notranjega plemstva in gospodstva, ki sicer nikdar ne spregleda napak, ne svojih, ne tujih, ki nikdar slepo ne odpušča pravih grehot, — ki pa vendar optirna fide popravlja in gradi, ne iz svoje koristolovnosti, temveč iz svojega duševnega bogatstva, to pa vsepovsod, kjer vidi nezadostnost in nebogljenost. In brez te blagorodnosti ne bomo nikdar jedli iz sklede svoje lastne kulture, kot taki si ne bomo na-sičali svojih duševnih potreb iz lastnih sil. Ako pa stoje stvari tako, potem ne moremo doprinesti svetu nobenega dolga naše kulturne bitnosti in kot take nas mora veliki kulturni svet črtali iz svoje evidence. Zato je skrajni čas, da obrnemo svoj pogled vase, v svojo notranjost, da revidiramo svojo duševnost in svoj karakter, da izločimo iz njiju, bar nas stalno zastruplja in kar nas ovira, da ne moremo priti do enotnosti naše im OSR imajo svoje krepke korenine v tradioio-nelnem češko-slovenskein pobratimstvu. Zgodovinska usoda je hotela, da smo bili mi Slovenci na jugu tisti del velikega jugoslovanskega naroda, ki je najpoprej prišel v ozke stike s prebujajočim se bratskim narodom češkim na severu, im od njega je presejal kulturne dobrine in narodno zavest na slovanski jug. Prvi naši slovničarji so šli v šolo k češkim tovarišem, tako da smo imeli Slovenci že prve slovnice skrbno sestavljene po strokovnjaškem češkem vzorcu. Naš Kopitar, učenjak svetovnega slovesa na dunajski dvorni knjižnici, je bil zvest tovariš čeških učenjakov, naši pesniki in pisatelji Prešeren, Čop, Vraz itd., so bili v stalnih stikih s slavnimi Čehi. Leto 1848. je našlo v bratskem objemu takratne voditelje, enako pozneje v državnem zboru v Kromerižu, Frankfurtu, na Dunaju. Politična usoda po dualizmu je navezala v glavnem Čehe in Slovence za vzajemno delo v dunajskem parlamentu. Veliki prijatelj našeega naroda Jan Lego Toda sistematsko skupno delovanje, iz katerega se je izcimilo resnično »češko-slovimskč pobratimstvi«, ima v našo veliko srečo najplemenitejšega očeta — Jana V. Lega, kateremu se je v poznejših letih pridružil naš — Ivan Hribar. Vse naše sedanje gibanje v včeško-slovaških-jugoelovanskdh ligah« ima svoje korenine v tistem delovanju, ki ga je nad pol stoletja sistematski gojil • in vršil ta »milače-k« češke in »ljubljenec« slovenske mladine, kakor ga je že leta 1885. imenoval vse doslej premalo cenjen velik Slovan Anton Trstenjak v svoji zlati knjigi »Spomenik slovanske uza-jemmosti«. V teh svečanih dneh, bo se spominjamo onih dni pred 12 leti, ki so mu prinesli zlato svobodo, bi zagrešili velik pogrešek, ako se vredno ne spominjamo tudi — očeta češko^slovenak ega pobratimstva Jana Lega in vernega mu pomočnika Ivana Hribarja. Lego je bil rojen 1. 1838. v Lhoti kot sin zaslužnega učitelja ter je študiral na gimnaziji v Plznju. Tu se je učil skoro vseh slovanskih jezikov, ali najbolj priljubljena mu je bila slovenščina. To ga je gnalo k nam na jug, kjer je vstopil leta 1857. v politično službo. O njegovem delovanju med Slovenci mogli bi napisati celo knjigo. Iz Kamnika in iz Trsta je neumorno dopisoval v češke listee. V Trstu je bil leta 1861. med ustanovitelji Slovenskee Čitalnice, v Ljubljani med ustanovitelji Dramatekega društva. V Trstu je sam učil petje prvi pevski zbor, v Ljubljani je zbral 19 goldinarjev za najboljšo skladbo »Kdo je mar«, ki se je pela v »Fdlharmortiš/kem društvu«, kjer se je potem vedno pela tudi po ena slovenska nova skladba. Leta 1875. se je preselil v Prago, kjer je postal uradnik pri »Češkem muzeju« in je ostal tam do smrti leta 1906. V Pragi je nadaljeval delo, ki ga je lepo število let vršil v Sloveniji. Glavna njegova naloga pa, ki Eii jo je bil nadel, bila je ta, da je zbiral okrog sebe — mladino, duševno in gmotno je podpiral slovenske dijake, ki so kazali veselje do slovanskih jezikov, v prvi vrsti češčine, vabil jih je na visoke šoje v Prago, kjer jim je bil pravi oče. Še danes sta pri njegovi plemeniti vdovi Antoniji (Žižkov, Miiličova ulice 2) dva albuma slovenskih dijakov, ki so mu ga poklonili v znak svoje hvaležnosti. Skoro 50 lot sta albuma stara, in v njih so slike mladeničev, ki so bili v zadnjih 50 letih našega narodnega življenja več ali manj na prvih mestih našega kulturnega ali politiškega dela. — Posebno veselje mu je bilo, vabiti k sebi slovenske učitelje. Tudi mene je tako našel že leta 1883., ko je zasledil v »Slovenskem Narodu« pod uredništvom Ivana Železnikarja prve dopise iz Julijskih planin in »od beneške meje«. Mora] sem se takoj učiti češčine, založil me je s knjigami, moral sem začeti prevajati Jiraška, kar je izhajalo v podlistku raznih listov, posebno »S. N.< — Cela odlična vrsta slovenskih učiteljev je bila med njegovimi učenci in častilci. Učiteljska društva v Tolminu, Gorici, Sežani so ga imenovala za častnega člana. Diplome so menda v ljubljansekm muzeju.-Tudi »Sjovenska Matica« in »Dramatsko društvo« sta ga izvolili za častnega Člana za izredne zasluge, ki si jih je pridobil za ti naši velevažni kulturni ustanovi. Ali je še kdo drugi, ki bi se mogel le od daleč meriti z Janom Legam?! Ali pojdimo dalje ... Velegrajska »kuga«. Ob tisočletnici Metodove smrti leta 1885. sta organizirala Ivan Hribar in Anton Trstenjak gledališki vlak v Prago in pohod na Velehrad. Čez sto odličnih Slovencev in precej Hrvatov je poletelo tedaj na Velehrad in v zlato ma-tuško Prago, da se tam nasrkajo čistega slovanskega navdušenja.Na vseh postajah češke * Članek nam je došel prekasno za čehoslo-vaško številko, a je vsled svoje zanimive vsebine aktualen tudi danes. — Uredništvo. kulturne duše, ki je edina in nepogrešljiva prizma, skozi katero se lomijo vsa barvni žarki v oni skupini, ki daje svetovni kulturi oni individualni spektrum, brez katerega še nikdar nikoli ni bil kak narod pred svetovno kulturo priznan in promoviran. Gre za našo blagorodnost, za naše gospodstvo! Tukaj potegnimo svoje meče! domovine so bili sijajno sprejeti. Slovansko bra-toijubje je slavulo takrat prvič take trijumfe, kakor dotlej še nikdar. V gori omenjeni Trstenjakovi knjigi slovanske vzajemnosti in brato-Ijubja — »o ohranjeni spomini na tiste velike slovanske dni, ko so si Jugoslovani in Cehi prvič tako prisrčno bratski stiskali roke in izmenjavali bratske poljube. Celo naš skromni 9imon Gregorčič, ki ga sicer ni bilo lahko spraviti iz svojega mirnega zavičaja v Vipavski dolini, se je pridružil pobratimu Hribarju, in je bil med brata Čehi povsod presrčno pozdravljen. In baš Šime se je bil tako navdušil da je spesnil svojo slovečo »Velegrajsko kugo«, ki jo je sam govoril na poslovilnem večeru v »Meščanski Besedi«, tako da so neštete solze tekle po licih ginjenih poslušalcev. Avstrijske oblasti so namreč našle v okolici Velehrada — »kugo«, zato so prepovedale skupen izlet tjakaj. Naš Šime je sarkastično zapel resnico o tej »kugi« in na koncu vzkliknil: Te »kuge« se hočemo napiti tako, da duh in telo nam prošine, a kedar prošine nam duh in telo, se vrnemo do domovine. Po domu jo širili bomo vselej, da ves bo naš narod okužen, in »ikužiti« ga ne prenehamo prej, da v duhu s Slovani bo združeni Očeta tistih slovanskih dni v Pragi in po vsej češki domovi sta bila — Jan Lego in Ivan Hribar. Lego je bil duša vseh prireditev na počast milih gostov z juga. Dve leti pozneje pa je Lego priredil češki vlak v Ljubljano in Trst. Vrla pomočnica mu je bila pani Neurenterova. Slovenci v Ljubljani in ob vsej progi na naši zemlji so vredno počastili brate Čehe in jih zahvalili za siajni sprejem pred dvema letoma v Pragi. Jaz sem pri tisti priliki prvič videl blago obličje svojega učitelja i;n očetovskega prijatelja. V Trstu »Al monte verde« smo imeli sestanek in banket, kjer je slavilo triumfe češkoslovansko pobratimstvo tedaj prvič ob obali sinje Adrije ... Jan Lego je bil duša tudi tega izleta. Posledice so se poznale v vsem našem medsebojnem delovanju v poznejših desetletjih. Jan Lego je legel k počitku leta 1906, in na Olšamih smo mu Slovenci postavili dostojen spomenik, h kateremu do danes še trudno leze njegova plemenita soproga, 85 let stara vdova Antonija. Drugače je spomenik precej pozabljen, kajti sedanji rod že več ne pozna in' ne zna dovolj ceniti delovanja v preteklih šestdesetih letih... Lego ni dosegel v svoji uradniški karijeri visokih mest, ostal je skromen uradnik nižje kategorije, zato je bil drugače v Pragi manj znam nego je bil zapisan v dušah premnogih Slovencev. Bodi mu v teh vrsticah izražen hvaležen spomin. Preden se v spominu ločim od tega velikega mojega prijatelja, naj povem še to — kar doslej memda še ni bilo nikjer omenjeno — da je bil Jan Lego tudi oče moje »Knjižnice za mladino«, ki je dosegla lepo število 36 trdo vezanih zvezkov. Na pobudo Jana Lega smo se bili sešli s predstavniki »Zaveze slovenskh učiteljskih društev« v stanovanju predsednika V. Ribnikarja v Dol. Logatcu im ustanovili to knjižnico, ki je bila izdatno obogatila našo mladinsko književnost. Lego sam je pridobil in nagradil nekaj rokopisov. Ne spominjam se več, kateri spisi so to bili. Tako se je Lego ves čas svojega življenja brigal za napredek milih mu Slovencev. Novejšega razvoja stikov med Slovenci in Cehi mi menda ni treba opisovati, kajti zašel bi tudi predaleč preko določene meje tega članka. Tudi sokolstvo je dokaz naših vedmo ozkih medsebojnih stikov. Komaj je bil Sokol ustanovljen, že smo ga imeli tudi mi Slovenci. Oglejte si danes m vauEsiavc moških in otroških oblačil znane specijalne trgovine gatih in ubogih, več ali manj zaslužnih, ne moremo končati drugače, da se spomnimo njih, Vi so dale našim prednikom in nam življenje in ki sta jih brezmejna ljubezen in neskončna požrtvovalnost položila v prezgodnji grob, to so na-'e pokojne matere, ki jim bodi blag spomin in njihovim dušam večni pokoj! Viktor Pirnat. Manuloldura Ljubljana, Aleksandrova c. 8 NI Vam treba govoriti o finančni krizi, ko lahko kupite na obroke blago za plašče, obleke, perilo i. t. d. Najpovoljnejši pogoji odplačevanja. Poselil« naši Zahtevajte potnika! Dnevne vesti — Prihodnja številka »Jugoslovana« Izide r torek 4. novembra zjutraj. — Današnji številki prilagamo položnice poštne hranilnice. Prosimo cenj. naročnike izven Ljubljane, da nam nakažejo zapadlo naročnino in znesek za november. V Ljubljani pa se zglase pri naših naročnikih naši inkasanti. — Današnjemu »Jugoslovanu« prilagamo tudi dopisnice, ki naj jih blagovolijo naši bralci oddati Bvojim prijateljem in znancem, da dobe tako tudi oni priliko naročiti se na »Jugoslovana«. UPRAVA. * — Vila pri Makaraki m kraljico in kraljevine. Iz Splita poročajo, da bodo v Prdi pri Makarski kupili posestvo, kjer bodo uredili lopo poletno bivališče za Nj. Vel. kraljico in w kraljeviče. Posestvo je na zelo lepem kraju ob obali z velikim gozdom, kakršni bo v Primorju redki. — Luksuzni parnik »Kraljica Marija«. Royal Mail Steam Packet Companyja je obvestila uprava našega »Jugoslovenskega Lloyda«, da ji bo predala svečano naš največji luksuzni parnik »Kraljica Marija« dne 1. novembra v South-bamptonu. Predaji bodi prisostvovali razen generalnega direktorja B. Banaca in novo imenovanega komandanta parnika kap. Vlaha Simun-koviča tudi navtični inšpektor kap. Miho Bode in glavni komisar ladje kap. Cvjejo Jakšič. Te dni odpotujeta preko Zagreba in Sušaka dve skupini posadke v Southhampton. Tako je prišlo tudi več naših mornarjev do kruha. — Ljudsko štetje bo marca 1931. Iz tehničnih razlogov ne bo ljudskega štetja 31. decembra t. 1., kakor je bilo prvotno določeno. Štetje bo meseca marca 1931. Pri tej priliki bo obenem opravljen popis vseh kmečkih posestev v naši državi. Cglejte si bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki t železnino t03 STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35. — Zloraba naslova »prolesor«. Ker se dogaja, da si nadevajo naslov »profesor« osebe, ki do tega niso upravičene, opozarja podpisano profesorsko društvo, da je naslov »profesor« po zakonu zaščiten in ga ne sme nositi nobena oseba, ki si do tega ni pridobila pravice po zakonu — Jugoslovensko profesorsko društvo - sekcija Ljubljana. — Trije naši izseljenci na »Badenu« zdravi. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da so se na parniku »Baden«, ki so ga pred nekaj dnevi v Rio de Janeiro bombardirali, pri čemer je bilo 20 mrtvih in 40 ranjenih, vozili tudi trije naši izseljenci. Po vesteh, ki jih je dobil komisarijat, so ti naši izseljenci dospeli nepoškodovani v kraj, kamor so bili namenjeni. — Drava ogroža okolico Preloga. Zaradi neprestanega deževja je Drava zelo narasla in razjedala del obrežja. V normalnem stanju je Drava oddaljena od Preloga 2 km, sedaj pa se je približala na 500 m. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se začne z regulacijskimi deli, ker se sicer prebivalcem Preloga utegne pripetiti, da jim voda odnese velike dele zemlje. — Otvoritev oceanografskega zavoda. Danes bodo v Splitu svečano otv' rili oceanografskt z vod, ki je bil doslej pod gostoljubno streho n kega penzionata. Jugoslovansko akademijo v Z jrebu bo zastopal dr. V a1'' Vouk, Znanstveno akademijo iz Beograda pa dr. Zivojin Djor-jdevič. — Opija ne bomo mogli izvoziti. Čeprav je bila letos letina opija samo srednje dobra, se vendar ne bo mogel ves opij izvoziti, ker je prav malo povpraševanja po njem. V najboljšem slučaju bomo letos izvozili 100.000 kg opija, kar pomeni, da nam ga ostane doma še 50 do 60 tisoč kg. — Novi odbor J. a. d. »Triglav«. Na rednem občnem zboru J. a. d. »Triglav« v Zagrebu, ki se je vršil 25. X., se je novo izvoljeni odbor Bledeče konstituiral: predsednik: Gulič Vlad., cand. med.; podpreds.: Kladnik Joža, cand. far.; tajnik: Križ Arnold, stud. ing.; blagajnik: Brinar Miran, cand. far.; knjižničar: Perhavc Stojan, stud. ing.; gospodar: Tonejc Stane, cand. ing.; odbornik b. m.: Suškovič Viktor, cand. far.; revizijski odbor: Rebec Dimitrij, abs. ing., Brezigar Danilo, abs. med.; častni sod: Goričar Joža, abs. iur., Vodeb Vlado, cand. mere., Bogataj Bogomir, cand. iur. — Težak položaj dijakov-medicincev. V četrtek se je v Zagrebu vršila izredna skupščina kluba medicincev, na kateri se je razpravljalo o vprašanju dvoletnega neplačanega staža mladih zdravnikov. Na skupščino je prišlo okrog 400 medicinskih slušateljev. Od profesorskega zbora sta bila navzoča profesorja dr. Smetanka in dr. Zarnik.. Skupščino je otvoril podpredsednik kluba medicinec Panekovič, ki je navedel razloge, zakaj je bila skupščina sklicana. Potem so govorili še dijaki: Popovi«, Palčič in Ivanovac o gmotnih razmerah, v katerih žive dijaki-medicinci in katerih težak polož- j bi e še poslabšal, če se neplačan staž podaljša na dve leti. Na skupščini je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da bi bili medicinci Jugoslavije x uvedbo dvoletnega brezplačnega staža težko prizadeti. Mnogi dijaki bi morali po dolgih študijah pustiti medicino. Študij medicine je najdaljši in najtežji, pa tudi najdražji. V resoluciji se potem primerja stanje dijakov filozofov, medicincev in pomožnih sester. Tako filozof kot pomožne sestre dobe takoj po dovršenih študijah plačo, medtem ko bi medicinci morali čakati nanjo najmanj dve leti. Zato se zahteva, da ostane pri enoletnem stažu ter da se stažistom prizna plača, ki jim pripada po njihovi fakultetski izobrazbi. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je govoril še profesor dr. Smetanka in izjavil ,da je dveletni staž na vsak način predolg in da bo medicinski svet napravil korake, da se ta odločitev spremeni. Telefonska centrala v Oplotnici. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani obvešča interesente, da je pri pošti Oplotnica otvorjena telefonska centrala že od 20. septembra t, 1. Josip olup ™ LJUBLJANA, Stari trg 2. Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah. 695 Priporoča se Modno krofaštvo za civilne obleke in uniforme fulij Šemrl, Ljubljana, Kolodvorska 26. Točna postrežba — cene zmerne. Na Jesenicah zaplenjeno kolo sumljivega izvora. Kakor javlja orožniška postaja na Jesenicah, so tam zaplenili Alojziju Kutnerju staro moško kolo, ki izvira najbrže od tatvine. Kolo je brez znamke, močno obrabljeno, na obročih znotraj ima zeleno črto. Lastnik kolesa naj se javi. Tudi na deželi so tatvine koles prav pogoste. Posestniku Andreju Odarju iz Gosteč, bratu pisatelja Cvetka Golarja, je v Škofji Loki’ neznan tat odpeljal 1250 Din vredno kol. znamke »Orkan« in s tovarniško številko li6.155. Kolo je bilo črno pleskano. — Posestniku Jožetu iz Ravnega dola je neznan tat odpeljal izpred gostilne Onič v Ribnici 1000 Din vredno in črnopleskano kolo znamke »Puch«. — Vlom pri šefu policije. V Novem Sadu je bilo v noči od srede na četrtek izvršenih kar 7 vlomov. Vlomilci so obiskali tudi šeta policije dr. Momiroviča ter mu odnesli nekaj gramofonskih plošč. — Dr. Černetov Poslovni Koledar 1931 objed-nem Poslovni Adresar Jugoslavije, tretji letnik izide v prvih dneh novembra. Izpolnjen adresar nove pristojbine, veljavne z novim letom, in obširna, zelo pregledna poštna tarila poleg druge vsebine delajo ta koledar neobhodno potreben za vsakega poslovnega človeka. Slovenska in hrvatska izdaja. Lanski naročniki dobe koledar dostavljen, oziroma po pošti. Cena Din 30-—, s poštnino Din 33-50. Dobi se tudi pri izdajatelju: Miklošičeva 6, Ljubljana, in v veh boljših knjigarnah. 704 — 2 milijona advokatskega honorarja. Ro je prišla znana beograjska trgovina konfekcije Dju-re Janoševida v konkurz, je bil postavljen za upravnika mase advokat Radovan Jelenič. Zdaj je predložil račun za 2,047.747 Din za stroške in delo. — Cirkus Kludsky je izgubil največjega slona. Cirkuzu Kludsky je te dni v Beogradu poginil največji slon Jimba. Zbolel je na želodcu in ga živinozdravnik ni mogel več rešiti. — Grehi 30Ietne žene. V Zagrebu je bil obsojen na 2 leti ječe vrtnar Ratkov, t j lom B>1-gar, ki je umoril svojo 30-letno ženo Frančiško. Ta je bilo zelo lahkomiselna. Zanemarjala je dom in se vlačila ponoči 8 sumljivimi moškimi L. Lukas, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 7. priporoča svoje prvovrstne, solidno in po meri izvršene čevlje za turiste, smučarje in lovce, kakor tudi jahalne in lovsko škornje za gospode in dame. in ženskami.. Imela je razmerje z dv 111.1 mladima Rusoma ter rodila nezakonskega otroka z enim, z drugim pa nezakonske dvoički Vsi trije so pomrli. Vrtnar je hotel Frančiško spraviti na pravo pot in jo rešiti propada, pa vse zaman. V afektu jo je umoril. — Prvi koncert »Sloge« v Ljubljani. Priredi ga Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga v torek 4. novembra ob 20. uri v svoji koncertni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pra-žakova ulica). Nastopi naš violinski virtuoz Karlo Rupel z izbranim sporedom. Na klavirju ga spremlja konservatorist g. Marjan Lipovšek. S tem koncertom otvori Sloga v tej sezoni vrsto svojih koncertov, ki so namenjeni predvsem številnemu članstvu, da jih seznani z našimi prvovrstnimi umetniki ter s klasičnimi kakor tudi sodobnimi glasbenimi deli. Vsi koncerti so vzgojnega značaja. Vsak koncertni spored se raztolmači s podrobnim predavanjem, zato bo tudi vsakomur umljiv. — Opozarjamo na današnji oglas »Ljudske samopomoči« v Maribru. 708 — Obleke in klobuke kemično tisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. 6603 — Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. 645 — Vreme. V Dravski banovini je bilo včeraj močno oblačno. Barometer je včeraj začel polagoma padati. V Dravski banovini je padel za približno 1 mm, drugod do 3 mm. Barometer-sko stanje je včeraj variralo med 763.6 in 768. Barometer je včeraj ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 765.6, Maribor 762.6, Zagreb 763.6, Beograd 763.6, Skoplje 768, Sarajevo 766.8, Mostar 765.9, Split 765.9, Rab 764.8 in Vis 765.1. Včerajšnja jutranja temperatura se je gibala med 4 in 15 C. Termometer je včeraj ob 7. beležil: Ljubljana 6.1, Maribor 7, Zagreb 12, Beograd 11, Skoplje 4, Sarajevo 6, Mostar 7, Split 12, Rab 15, in Vis 10. Povsod je bilo močno oblačno. Deževalo je včeraj v Beogradu. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 13, najnižja 5.6 C. Telcstilbazar d. z o. z. Ljubljana, Krekov trg it. 10 audi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete ca dame in gospode 447 Najmodernejše vzorce "•C ZAVES IN PERILA namiznih in kuhiriskih garnitur veže naj- fineje in najceneje Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. 13 628 Cijubljcma Soboto, 1. novembra 1930, Vsi svetniki. Pravoslavni: 19. oktj^ra 1930, Liuboinil. Nedelja, 2. novembra 1930, Zai.vilua. Pravoslavni: 20. okljbra ti'3'. Dušica Pondeljek, 3. novembra 1930, Verne dušo. Pravoslavni: 21. oktobra 1030. Bogomil. Nočno službo imajo danes v soboto in jutri v nedeljo lekarne K m e t na Dunajski cesti, L e u-stek na Resljevi e isti :n Bohinec na Rimski cesti, v pondel/j!f pa lekarr! P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i č ari Sv. .1 iicooa trgu. ■ Povratek dr. Zupaniča v Ljubljano. Bivši minister dr. Niko Zupanič se je včeraj vrnil iz Aten, kjer se je udeležil bizantološkega kongresa, ki je trajal nad 2 tedna. ■ Praznika v ljubljanski drami. Na vseh svetnikov dan se vprizori v ljubljanski drami popoldne ob 15. uri otroška igra »Snegulčica in škratje«, ki je ena najbolj priljubljenih mladinskih iger sploh. Zvečer ob 20. uri pa se vprizori drama »Sveti plamen«. — V nedeljo 2. novembra se bo igrala ob 20. uri zvečer Schillerjeva drama »Razbojniki« v običajni zasedbi. Za obe večerni predstavi veljajo znižane dramske, ljudske cene. ■ Spored proslave naših velikih mož na pokopališču pri sv. Krištofu danes popoldne s sodelovanjem Akaden.skega pevskega zbora je: ob 3. V cerkvi sv. Krištofa rožni venec, nagovor in petje. Akademski pevski bor zapoje Mendelsoniovo »Beate mortui«. Nato sprevod iz cerkve h križu na pokopališču. Tu bo petje Foerster jeva »O, Gospod!« Libera. Petje Vav-kenova »Žalostinka«. . ■ Danes popoldne »Knez Igor«, zvečer »Vesela vojna«. Danes 1. novembra se poje prvič popoldne prekrasna Borodiiova opera »Knez Igor« z g. Primožičem v naslovni partiji. Ja-roslavno poje gdč. Majdičeva, Končaka g. Rum-pel, dalje nastopijo ga. Kogejeva, gdč. Španova, gdč. Ramšakova, gg. Janko* Marčec, Kovač, Zupan, Sancin, baletni zbor z gdč. Mohar-jevo in g. Golovinom in drugi. Dirigent g. Štritof, režiser g. Primožič. Predstava se vrši pri go/zerce? Nov patentiran način izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji in meri. DETAJLNA PRODAJA »PRI POLLAKU« Duajska cesta, 3 — DvorlSče Polenovko namočeno sir, sardine, šunko Gavrilovič - salamo ter razno specerijsko blago priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 34. F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov znižanih opernih cenah, izven abonmana. — Zvečer ob 20. uri se ponovi Joh. Straussova opereta »Vesela vojna« z gospo Poličevo, gospo Ribičevo, gg. Gostičem, Pečkom, Povhetom, Simončičem in drugimi. Dirigent g. dr. Švara, režiser g. Povhe. Predstava se vrši izven a-bonma, pri znižanih cenah. ■ Vaja moških »borov. V nedeljo dopoldne ob pol 11. je v pevski dvorani Glasbene Matice vaja moških zborov za petje na pokopališču pri Sv. Križu. Pevce pozivamo, da se je gotovo in polnoštevilno udeleže.. Arhivarji naj pri-neso potrebne note s seboj. — Uprava Hubadove župe J. P. S. ■ Koncert baritonista Mirka Puglja. G. Mirko Pugelj si je izbral za svoj koncert izključno samospeve francoske literature in to novejše dobe. Zapel nam jih bo celo vrsto najrazličnejšega značaja, veselih in melanholičnih pesmi, mnogo od teh 8 prelepimi melodijami. Ta ciklus samospevov nas bo seznanil z najnovejšimi deli bogate literature francoskega naroda, ki je žal pri nas še malo poznana. Njegov bariton je blagozveneČ, izredno mehak in sočen, odlikuje ga velika inuzikalno»t. Zato toplo priporočamo obisk njegovega koncerta, ki je prvi njegov javen nastop v Ljubljani po dovršenih študijah na visoki šoli za glasbo v Parizu. Koncert se vrši v ponedeljek, dne 3. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. ■ Promenadni koncert muzike 40. p. p. »Tri-glavskog« bo ob ugodnem vremenu v nedeljo 2. nov. ob 11. uri v »Zvezdi«. ■ Poziv absolventom srednje tehnične šole. Absolventi srednje tehnične šole z zrelostnim, odnosno diplomskim izpitom brez službe, naj javijo svoj naslov prof. dr. Val. Rožiču na srednji tehnični šoli, zaradi statistike in službe. ■ Za bolehno deco. Dve izrazito humanitarni društvi »Skrb za mladino« in »Udruženje vojnih invalidov« bosta izvedli štetje vseh posotnikov pokopališča pri Sv. Križu. Vsak naj v ta namen vrže v ponudeni nabiralnik po eno poljubno novčanico in odšel bo na grobove v mirni i-vesti, da bo prispevek tisočev znatno pripomogel k utrditvi zdravja bolehne dece in ublažitvi revščine invalidom. ■ Trgovsko bolniško in podporno društvo naznanja, da posluje počenši s pondeljkom 3. novembra t. 1. v novih uradnih prostorih v »Trgovskem domu«, Gregorčičeva ul. 27. Do ureditve telefonske mreže je klicati v nujnih slučajih št. 2978. Slovenci, ki potujete v Zagreb, obiščite gostilno »Pri Staroj Harmici«, Radičeva 1, tik Jelačič trga. — Vodi jo družina Černe, katera je imela nad 150 let staro gostilno na Sveti Gori pri Gorici. Stavbno In pohIStvano mizarstvo s parno silo FRAN ŠKAFAR Ljubljana, Rlmslca cesta 16 Stalna zaloga modernega pohiltva ter amerlkanskih pisarniških oprav 660 ■ Šentjakobska-trnovska C. M. podružnica v Ljubljani priredi v gostilni pri Cešnovarju, Dolenjska cesta, v soboto, dne 8. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer Martinov večer v korist družbe. 710 ■ Nagrobne svečanosti v Stepanji vasi (pri Božjem grobu.) Pevsko duštvo »Sava« v Ljubljani zapoje v nedeljo, dne 2. novembra ob 3. uri popoldne, in sicer pri plošči padlih vojakov: »Oj, Doberdob«, nato pa pri križu nagrobnice: »Človek glej dognanje svoje«, »Na grobeh« in »Narodna nagrobnica«. ■ »Martinjevanje«, katero vsako leto priredi Šentpeterska moška in ženska podružnica C. M. D. se vrši letos v soboto 8. novembra ob 8. uri zvečer v prostorih kolodvorske restavracije Natančnejši spored te zanimive prireditve še priobčimo. 702 a Plesne vaje glasbenega društva »Zarje« s© v nedeljo 2. t. m. radi praznika Vseh svetnikov in Vernih duš ne vršijo. Pač pa se bodo vršile od prihodnje nedelje 9. t. m. naprej zopet redno. B Izgnan iz naše države. Avstrijski državljan Anton Jančič, rodom iz Cerknega je za vedno izgnan iz Jugo^svije. a Mali vlom in tatvine. Hlapcu pri Figovcu Leonu Pucu, je bil v četrtek dopoldan iz 'ileva odnešen 150 Din vreden delovni suk ijič. Tatvine je osumljen neki okoli 50 let »tar rrrj‘>ki, ki je takrat stikal po dvorišču okrog hleva. — V delavnico mizarskega mojstra Ivana Bernika na Linkartovi ulici je bilo včeraj ponoči vlomje-uo. Vlomilec je odnesel razno mharsko orodje v skupni vrednsti 1500 Din. — V stivbno ba- rako zidarskega podjetnika Matka Curka na Martinovem trgu (Mirje) je včeraj ponoči vlomil neki odpuščeni delavec ter odnesel več zidarskega orodja v skupni vrednosti 200 Din. ■ Drobiš polieijske kronike. Zaradi ‘n.v',ie namiznih prtov iz paviljona Gospodarske z;«’e na velesejmu je bil včeraj aretiran neki postopač dalje sta bila aretirana dva pijanca, ker sta v neki gostilni razgrajala. Policijski upravi so oile včeraj prijavljene 3 manjše tatvine, 2 tele.sni poškodbi, 3 neprevidne vožnje z avtobusom in 6 kolesom, 2 ponočnjaka zaradi kal-eujs ir.fr.e-ga miru, 1 gostilničar zaradi prekoračenja ; o-lieijske ure, 5 prekrškov avtopredpisov in 10 prekrškv cestnopolicijskega reda. ■ V vlaku okraden Ljubljančan. Pred dnevi se je Ljubljančan, uradnik Milan J. vozil v potniškem vlaku iz Beograda v Ljubljano. V bližini Sremske Mitroviče pa je presenečen ugotovil, da mu je iz suknjiča izginila hranilna knjižica Poštne hranilnice z vlogo 9.VO Din i.i žepna ura, vredna 550 Din. Tatvine je bil osumljen neki 35 let star moški, visoke in močne postave. Ko so ga še držali, se jim je v vlaku iztrgal ter skočil z drvečega vlaka na progo. Beg se mu je posrečil ‘M.avubov Izredni občni zbor Jugoslovanske Matice v Mariboru. Maribor, 31. oktobra. Izredni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru, ki je bil sinoči v Narodnem domu, se je odlikoval po teni, da se je na njem nazpravljalo z največjo resnobo in vnemo o našem najbolj perečem manjšinjskem vprašanju in da so bili na njem napravljeni važni sklepi v pogledu reorganizacije. Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik g. Stanko Detela, ki je obrazložil vzroke razpusta pokrajinskega odbora, glede katerega je vložen priziv in je pričakovati, da bo v najkrajšem času ugodno rešen. Ni pa bil razpuščen osrednji odbor in tudi ne podružnice, ki radi tega lahko nemoteno nadaljujejo svoje delo. Zvesta svojemu večletnemu stremljenju po koncentraciji narodino-obrambnega dela, hoče tukajšnja podružnica čim ožjega sodelovanja z Narodno obrano, radi česar predlaga, da prevzame njeno predsedstvo predsednik sreske organizacije Narodne obrane, kar se sprejme z največjiin odobravanjem in navdušenjem. Za g. Detelo se je razvila stvarna in temeljita debata glede bodočega dela, v katero so posegli prof. Kenda, prof. Kovačič, dr. Vauh-nih, dr. Irgolič, Brandner, Perhavec, prof. Seri^, Kariš in drugi, nakar je bil soglasno izvoljen novi odbor s prof. Kendo na čelu. Končno so bili sprejeti nekateri predlogi, mied njimi predlog glede naše manjšine na Koroškem, za katero se bo Jugoslovanska Matica zavzela z vso odločnostjo. Tudi je bilo sklenjeno pozvati javnost, osobito pa vse dosedanje prijatelje Jugoslovenske Matice, da to velevažno jinrodno-obrambno organizacijo, ki ima nalogo skrbeti za narodne manjšine izven mej naše država, tudi nadalje podpirajo, zlasti pa sedaj, ko jo čakajo najtežje naloge tako na Primorskem kakor na Koroškem. Prva 6eja novoizvoljenega odbora, na kateri se bo razpravljalo predvsem o izvedbi sklepov občnega zbora, bo v če-Iripk, dne 6. novembra ob 20. uri v pisarni Sokolske župe v Narodnem domu. m Odlikovanja. V četrtek dopoldne je izročil srezki načelnik dr. Ipavic red Jugoslovanske krone V. stopnje g. Mirku Hercerju, rezervnemu pešadijskemu poročniku in privatnemu kapelniku v Mariboru. Včeraj sta pa dobila enaki odlikovanji sodnika mariborskega okrožnega sodišča rezervna kapetana II. razreda dr. Rudolf Adamič in Miloš Senica. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima od nedelje 2 t. m. opoldne do nedelje 9. opoldne lekarna Albanese »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici. ni Okrasitev grobov. Na vseh mariborskih pokopališčih je bilo te dni živahno vrvenje. Čistila so se pota, snažili grobovi in zasajalo in opletalo se je novo cvetje. Mestni pogrebni zavod je z občinskimi delavci očistil tudi vojaške grobove na novem mestnem pokopališču na Pobrežju in poskrbel za sveče, ki bodo zagorele na predvečer Vernih duš. Kakor običajno, bodo tudi letos peli na pokopališčih tukajšnji moški pevski zbori. m Pontilikalna maša. Pri današnji pontifi-kalni maši se bo pela Haydnova maša s sodelovanje sopranistke gdč. Cloricijeve, altist-ke eg. Skorpkove, tenorista g. Živka in basista g. Neraliča. Pri maši ob 9.30 se bo v stolnici s prvo pridigo predstavil novi stolni župnik msgr. Mihael Umek. m Obiskovalcem pokopališč. V počaščenje spomina pokojnih bodo nabirale na obeh glavnih mariborskih pokopališčih oba praznika članice Slovenskega ženskega društva dinarske prispevke v prid slabotnih otrok in njihovo oddajo v počitniško kolonijo na Pohorju. Apeliramo na vse posetnike pokopališč, da izvrše svojo človekoljubno dolžnost. Sigurno in hitro vožnjo v megli Vam omogoči edino „MEGLOLOM“ (Nebetbrecher) 001 ki prodira s svoiimi barvnimi žarki meglo. S tem preprečite nesrečo. Je danes zahtevajte v lastnem interesu naš cenik. Generalno zastopstvo za avtopribor M. Šušteršič, Maribor, Tattenbachova 26 m Predavanje. V pondeljek 3. t. m. bo dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksan drovi cesti predaval Dunajčan I. Koranek o smuškem raju na Korošici. Predavanje je organiziral zimskošportni e-tsek SPD. m Koncert moškega (bora »Drave«. Dne 8. novembra priredi glasbeno društvo »Drava« svoj prvi koncert v novi sezoni. Koncert v veliki dvorani »Uniona« bo izvajal moški zbor, ki bo v dveh nastopih odpel v Mariboru še neizvajane skladbe domačih komponistov Železnika, Rožanca, Foersterja, Juvanca, Savinska. Mirka, Deva, Jereba in Gjorgjeviča. Med zbori se bo oglasil znani baritonist g. Faganeli, posebna zanimivost pa bo prvi nastop sopranistke ge. Antonije Škvarčeve, absolventke ljubljanskega konzervatorija. Na njenem sporedu bodo Čajkovski, Prokofijev, Musorgski, Dvofak ter Sajovic, Bersa in Dev. Na klavirju jo bo spremljal g. prof. Vasilij Mirk. Zaključila pa bo koncert daljša skladba Vilharja-Kalskega »Na Ozlju gradu«, balada za moški zbor ter sopranski in baritonski solo. Glasovir za spremljavo bo dostavila domača tvrdka Brandl. m Tujski promet. Pri zglaševalnem uradu na predstojništvu tukajšnje policije je bilo v mesecu oktobru prijavljenih na novo 2132 oseb, od teh 582 tujih državljanov, Med tujci jih je bilo 250 z Dunaja, 139 iz Gradca in 193 od drugod. m Čigav je stroj (a predelavo mleka? Pred tremi meseci je neznanec, ki se je pripeljal z motornim kolesom s prikolico, zastavil v gostilni Zaklan nov stroj za predelavo mleka. Lastnik naj se javi pri tukajšnji policiji. ni Slaninarski trg. Včeraj so slaninarji imeli na našem trgu na 68 stojnicah 159 zaklanih prašičev, 2 govedi, 2 teleti in 2 ovci. Cene v bistvu stare. m Mariborski trg v petek. Na trgu je bilo včeraj 26 vozov krompirja, zelja in čebule ter dvoje vozov sadja. Perutnine je bilo krog 1000 glav. Piščanci so stali 25—70 Din par, kokoši, race in gosi od 45—90 Din ena, purani 70 do 125 Din, kapuni pa 40 Din za kg. Na trgu za ribe in divjačino so se prodajale sardele po 16 Din, sipe 22 Din, škombri 24 Din, morske jegulje 24, krapi 22 Din za kg; zajci 38—50 Din, zajčje noge in hrbti pa 25—30 Din kos. Zelo veliko je bilo na trgu tudi cvetlic in nagrobnih vencev. m Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49, tel. 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo. m Dunajski izvoznik ni bil izpuščen. K naši včerajšnji vesti o aretaciji prekupčevalca J. L. z Dunaja zaradi utaje izplačila za jabolka posestnici Ivanki Kureševi v iznosu 48.000 Din se nam poroča, da J. L. ni bil izpuščen, ampak je bil izročen sodišču. m Aretacije in prijave. V četrtek so bile v Mariboru aretirane 4 osebe: 2 radi nedostojnega vedenja, 1 radi tajne prostitucije in nedovoljenega povratka ter 1 radi pijanosti. Prijav je policija prejela 15, poročil 5. ni Tatvina aktovke. Qe. Fahernikovi iz Vuhreda je neznanec ukradel v sredo v lekarni Konig na Aleksandrovi cesti aktovko z različno vsebino. m Tatvina kostanja. Branjevki Barbari Ma-žerovi je iz veže hiše št. 3 v Mlinski ulici izginila vreča kostanja, 71 kilogramov, vrednih 223 Din. m Izgubljena mladost. Hedvika L. je stara šele 15 let, vendar je že zašla na pota, ki vodijo v neizogibno pogubo. Mariborske nočne ulice jo že poznajo-in ko je v noči od srede na četrtek našla novo žrtev v osebi nekega natakarja, je ž njo izginil tudi njegov denar, 2000 dinarjev. Policija je takoj uvedla zasledovanje, doslej je pa še ni našla, ker je tudi domov ni bilo več. m Nasilni tatovi. V noči od srede na četrtek je vrtnar Konrad Raner opazil na svojem vrtu na vogalu Jadranske in Fochove ulice mlajšega neznanca, ko je ravno nabiral solato in jo tlačil v vrečo. Gospodar je skočil za njim in ga prijel, toda tat se ni dal premakniti z mesta, na njegov klic pa sta iz teme prihitela še dva tatinska tovariša s palicami in hotela gospodarja napasti. To je prvi tat izkoristil in pobegnil, solato pa je vendar pustil. m Okraden šofer. Šoferju veleposestnika Viktorja Glaserja iz Ruš, Janku Pohlinu je neznanec odnesel v četrtek zvečer iz avtomobila, ki je stal pred kavarno »Central« v Ulici 10. oktobra, suknjič, klobuk in rokavice v vrednosti krog 1000 Din. m Najden čoln. Orožniki iz Št. Janža na Dravskem polju so našli pri Janezu Gorinšku v Rošnji ob Dravi skoraj nov, 425 cm dolg in 45 cm širok čoln z napisom »Rose Gionna«. Gorinšek je izjavil, da je čoln potegnil iz Drave, ki je priplaval v smeri od Maribora. Coln je lastniku na razpolago pri omenjeni orožniški postaji. m Nesreča posestnika. Z desno nogo je prišel po nesreči v parno mlatilnico posestnik Viljem Kronfogel v Čremenšnjaku pri Zgornji Količini. Prepeljali so ga v bolnico. m Nesreča pri Sv. Petru. Včeraj popoldne okrog 11. ure je pri mariborskem stavbeniku Kiffmannu zaposlenega 30-letnega hlapca Blaža Mlakerja pri Sv. Petru pod Mariborom konj tako močno brcnil v desno nogo, da so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v bolnico. Nenavadna šala Včeraj popoldne okrog 14. ure je bila rešilna postaja obveščena, da hodi po zunanji strani ograje mostu pri Studencih neznan s cvetjem okrašen mladenič, ki najbrže ni pri pameti Rešilna postaja je odšla tja. Ko pa je mladenič zagledal rešilno moštvo, je skočil v Dravo. Priletel pa je na plitvino, s katere se je lahko sam rešil in utekel, tako da ga rešilno moštvo ni moglo zasledovati. Mladeniča so kasneje dobili. Težka nesreča v Lovniku pri Poljčanah Včeraj popoldne je prišla 46-letna posestnica Helena Ropova v Lovniku pri Poljčanah pri brananju njive z desno nogo med zobovje brane tako nesrečno, da se ni mogla rešiti in so jo konji vlekli za sabo še okrog 200 metrov. Pri tem si je Ropova zlomila desno nogo nad kolenom, pod kolenom pa si jo je zmečkala. O nesreči je bila obveščena tukajšnja rešilna postaja, ki je poslala v Poljčane svoj avto in ranjenko prepeljala v bolnico. Stanje Ropove je tako, da ji bodo najbrže morali odrezati desno nogo. Celje * Osebna vest. Sodnik in pisatelj g. Jernej Stante je podal ostavko na državno službo in se posveti advokaturi. Stopil bo v pisarno odvetnika dr. Lovrenčiča v Ljubljani. Simpatičnemu javnemu delavcu želimo ob odhodu v Ljubljano mnogo sreče! * Zahvala javnosti. Zbirka za spomenik koroškemu junaku in pesniku Srečku Puncerju je donesla 13.241 Din in so s tem kriti stroški za spomenik, ki je bil odkrit na svečan način ob veliki udeležbi naroda dne 19. oktobra v Braslovčah. Za vposlane prispevke se podpisani odbor iskreno zahvaljuje zavodom, korporaci- Iam, društvom in posameznikom, ki so z veli-;im umevanjem omogočili uspeh akcije. Zahvala gre tudi vsem, ki so s svojo udeležbo pri odkritju dali svečanosti sijaj in pomen. Odbor za postavitev spomenika. * Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno šolo v Celju in gospodinjsko šolo za kmetska dekleta v Celju bo v torek 4. novembra ob 14. uri v okoliški osnovni šoli na Dolgem polju. * Pobijanje trošarine na vinski mošt. Mestno načelstvo razglaša, da je banska uprava Dravske banovine dovolila, da sme mestna občina celjska za kritje občinskih potrebščin v letu 1930 po vsem občinskem ozemlju pobirati občinsko trošarino po 2" Din od 100 litrov vinskega mošta. * Petje na grobovih. Pevski zbor »Svobode« zapoje danes popoldan na bolniškem, okoliškem in mestnem pokopališču pesmi: Koobe: Mir ter C. Pregelj: Mirno spavaj. Začetek ob 14-30 na bolniškem pokopališču. »Oljka« poje ob 14-30 na mestnem pokopališču in ob 16. uri na okoliškem pokopališču. * Nagradno streljanje celjske strelske družine se vrši v nedeljo 2. novembra ob 10. uri na strelišču v Pečovniku. Pripuščajo se samo člani; vendar pa se sprejemajo člani še pred pričetkom streljanja na strelišču, če plačajo članarino za pol leta naprej. Na strelišče bo vozil mestni avtobus izpred kolodvora ob 9-30. Če ne bo dovolj prostora, se bo vračal dotlej, da spravi vse udeležence na strelišče. * Nočno lekarniško službo ima od danes sobote do vštetega petka 7. novembra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. * Kdo sprejme v oskrbo deklici in dečka. Občina Celje okolica oddala bi za svoje ali brezplačno stalno oskrbo dve deklici v starosti 11 in 13 let ter fanta v starosti štirih let. — Informacije se dobe v občinski pisarni na Bregu med uradnimi urami. muj Češkoslovaški narodni praznik smo tudi v Ptuju pod vodstvom JČ. lige našim razmeram primerno, slovesno obhajali. Mesto je bilo v zastavah. Zvečer pa se je vršila v prostorih »Glasbene matice« akademija, na kateri je govoril gimn. ravnatelj g. dr. Komljanec. Udeležba je bila tokrat res razveseljiva. Gimnazija je imela ob tej priliki tudi svojo interno svečanost. Avtobusni promet. Mestno avtopodjetje v Ptuju otvori z dnem 31. oktobra novo avtobusno progo Ptuj—Moškanjci—Velika Nedelja—Ormož—Središče in nazaj. Avto odhaja iz Ptuja ob 10. uri 15 min., pride v Ormož ob 11. uri 10 min., v Središče ob 11. uri 40 min., odhaja iz Središča ob 11. uri 52 min. in se vrne v Ptuj ob 13. uri 17 min. — Na avtoprogi Ptuj— Sv. Barbara—Sv. Andraž stopi s 1. novembra nov vozni red v veljavo. Iz Ptuja zjutraj ob 7- uri 10 min., se vrne v Ptuj ob 8. uri 45 min. Popoldne iz Ptuja ob 13. uri 59 min., nazaj v Ptuj ob 15. uri 51. min. Prometno torej s hitrimi koraki napredujemo. Na potujočem občinstvu je, da bo ta napredek občinstvu in podjetju v prid procvital. Ormož Inšpekcija. V torek je inšpektor g. Pirkmajer inšpiciral tukajšnjo davčno upravo. Proslava čsl. praznika. Dne 28. t. m. ob 20. uri je Sokol priredil v risalnici meščanske šole proslavo obletnice uejdinjenja bratskega čeho-slovaškega naroda. Popularni predavatelj in društveni prosvetar br. Kunst je obširno opisal delovanje in križeve poti prezidenta Masaryka in njegovih sodelavcev v dosego svobode svojega naroda. Starosta br. Sevnik je v vznešenih besedah med drugim povdarjal neomajeno prijateljstvo Čehoslovakov do našega naroda. Pozval je navzoče, da v dokaz naše ljubezni do njih zakličejo trikratni »zdravo« prezidentu in vsemu dragemu čehoslov. narodu, čemur so se navzoči gromko odzvali. Želeč v prihodnje še večje udeležbe, je br. starosta zaključil lepo uspelo proslavo. Šola. Na tukajšnjo osnovno šolo je imenovana gdč. Olga šijanec, dosedaj učiteljica pri Veliki nedelji. Murska Sobota Davčni urad se je preselil. Koncem meseca se je davčni urad preseli v prostore nove Kardo-ševe hiše na Aleksandrovi cesti. To je prva dvonadstropna hiša v mestu. 3. novembra se ho vselila v drugo nadstropje tudi katastrska uprava. 80-lelni jubilej. G. Andrej Šianec, uslužben pri tvrkdi Ratkol Tivadar, bo slavil prve dni novembra svojo 80-letnico. Točnega rojstnega datuma se ne spominja, a kakor sodi sam, je rojen nekako okoli dneva svojega patrona. Letos poteka tudi 50. leto, odkar je uslužben pri eni in isti tvrdki kot zidar. Kljub visoki sturosti je še čil in izvršuje svoj posel, še na mnoga leta! OglaSafrfe ve«lno v »Jugoslovanu«! Imeli boste uspeh! Dražba v Szaparyjevem grudu. Zadnji čas se ni Bklenila nobena večja kupčija, razen sobe v južnem oglu gradu z zelo zanimivo posteljo z boldahinom, ki jo je kupila veleknjigarna Kugli is Zagreba za 72.000 Din. Umrla je v bolnici Gomboši Katarina po aa-strupljenju krvi. Guštanj Prošnja. Sokolsko telovadnica v Guštanju, nekdaj baraka za ruske ujetnike, se podira, podira ravno v času, ko se društvu obeta glede članstva dosedaj najiepši razmah. Mladi Sokoli, obrtniki in delavci, bi telovadbo, ki je začasno pozimi onemogočena, nadomestili s tamburaškimi vajami. Potrebno je tudi to, da se članstvo na društvo naveže. Manjka pa tamburic, bisernic, kontrašie, bračev — tudi bugarij, ker se je priglasilo okrog 20 članov za tamburaški zbor. Ker se društvo pripravlja za zidavo telovadnice, ne more iz svojih sredstev nabaviti inštrumentov, mladi člani po so revni. Na vsa narodno čuteča srca se društvo obrača z nujno prošnjo, da pošljejo, če vedo kje za odvišne stare inštrumente — iste proti primerni odškodnini, bolje še seveda, če so darov mi — Sokolskemu društvu v Guštanju ali pa Sokolskemu upravitelju v Guštanju. Spomnite se jugoslovanskih Korošcec in — pomagajte! Brežice Izprememba v službi. Zapustila nas bo v kratkem gdč. Anica Radanovič, učiteljica na osnovni šoli v Brežicah. Odhaja v Vače. V našem mestu je zelo priljubljena. Želimo ji vso srečo na novem službenem mestu. Na osnovno šolo prideta gospodični Vittori Josipina in Ma-čkovšek Franja, obe iz Virštanja. Nova vrzel je pa nastala na meščanski šoli po odhodu gdč. Marije Šmidove v Mostar in ne v Kastav, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Svečana proslavitev čsl. narodnega praznika V torek 28. t. m. se je pod okriljem Sokolskega društva v Brežicah vršila v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri svečana proslavitev češkega narodnega praznika. K proslavi se je zbralo številno občinstvo. Oder je bil okusno okrašen. Med zelenjem in trobojnicami so blestele slike Nj. Vel. kralja Aleksandra, prezidenta Masaryka in prestolonaslednika Petra Slavnostni večer je otvoril starosta g. dr. Josip Zdolšek, ki je v lepih besedah orisal borbo češkega naroda za osvobojenje. Po dr. Zdolško-vem govoru je pevski zbor »Vrbinica« iz Krške vasi zapel češkoslovaško himno »Kje dom je moj«, in pa našo »Bože pravde«. Sledil je govor dr. Janka Dernovška. Spominjal se je v svojem govoru neštetih žalostnih dogodkov, ki jih je moral pretrpeti naš bratski češkoslovaški narod. V spomin vseh onih, ki so padli za svobodo in domovino, je odredil enominuten molk. Občinstvo je vstalo in posvetilo eno minuto idealistom svobode. Po tem govoru je deklamiral učenec IV. razreda mešč. šole z lepim povdarkom dr. Despotovo »čehoslovačkoj«. Po tem je učenka IV. raz. meščanske šole recitirala iz dr. Ivan Lahove knjige »V borbi za Jugoslavijo« odlomek o borbi Čehov in Jugoslovanov v dunajskem parlamentu. Za tem je učenec II. raz. mešč. šole deklamiral prav lepo Aškerčevo pesem »Knježni kamen«. Nato se je dr. Zdolšek zahvalil renj. občinstvu za udeležbo. Proslavo je zaključila pesem »Hej Slovani«. Nadalje moramo še omeniti orkester, ki je posamezne točke prav lepo izvajal. Svetujemo vsem igralcem, da naj ne opuste godbe Priznalno moramo zopet omeniti pevski kvartet »Vrbinica«, ki je tokrat ponovno dokazal svoje res lepo znanje. Splašen konj. V torek zjutraj je ušla iz hleva kobila g. Gabrischa ter je divjala po mestu kakor zbesnela. Lahko bi se pripetila velika nesreča, ker se je to zgodilo v urah, ko je na cesti največ šolskih otrok. Kobilo so s težavo ujeli. Trbovlje Pojasnilo Udruženja vojnih invalidov v Trbovljah glede konzorcija za zgradbo invalidskega doma. Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah nas prosi glede na izjavo trboveljskega podžupana g. Ignaca Sitarja v »Jugoslovanu« štev. 86 z dne 11. sept- t. 1., da priobčimo sledeče po. jasnilo: G. podžupan Sitar pojasnuje v svoji izjavi, da na občini ni bil deponiran denar konzorcija, pač pa hranilna knjižica. To dejstvo na stvari pač ne spremeni prav ničesar, ker je podžupan g. Sitar izročil funkcijonarjem konzorcija hranilno knjižico, s katero so potem denar dvignili ter ga uporabili v doslej še nepojasnjene 6vrhe. Prvotno je namreč sresko načelstvo naročilo takratnemu županu g. Sitarju pismeno — kar je sporočilo tudi podpisanemu odboru UVI, da naj izroči hranilno knjižico Udruženju vojnih invalidov, toda g. podžupan tega naloga na žalost ni vpošteval, ter je telefonično pojasnil sres-kemu načelniku, da se naj ta denar našima to-oblaščenima zastopnikoma ne izroči, češ, da bi ga naša organizacija uporabila v povsem druj.e svrhe. To bi seveda ne odgovarjalo resnici, kajti Udruženje je že v takratni prošnji, naslovljeni na velikega župana ljubljanske oblasti povdarilo, da namerava organizirati tombolo ter pri tej priliki odškodovati oškodovane kupce srečk loterije konzorcija za zgradbo invalidskega doma, ki je propadla. Na ta pojasnila, ki jih je teleloničuo sporočil g. podžupan Sitar sreskemu načelniku, je le-ta anuliral že izdano odredbo, da se nam izroči hranilna knjižica. Kasneje se je ta knjižica izročila funkcijonarjem konzorcija, ki so — kakor že omenjeno — uporabili svoto 14.1100 do 18.000 Din v doslej še nepojasnjene svrbc. Toliko javnosti v pojasnilo, da 6e ne bo mislilo, zla je bilo podpisano Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot soudeleženo pri akciji loterije Konzorcija za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah, pri kateri je bilo mnogo kupcev srečk občutno oškodovanih, dočim je podpisano Udruženje silno trpelo tako na ugledu, kakor tudi v gmotnem in moralnem pogledu, ker sc je izrabljalo invalidsko ime v invalidskim interesom povsem nasprotne namene. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v T rbovljah. Časa boste i za praznika Vseh Svetih in Vernih duš, da priporočite svojim bližnjim, prijateljem in znancem naš list. Povejte jim, da smo pripravljeni pošiljati jim en teden »Jugoslovana« na ogled. — Dajte jim dopisnico, ki je priložena današnji številki, da se lahko takoj nar oče Škodlj iva krma Krma lahko škodi živini iz različnih vzrokov. 'tadi primešanega peska, prsti ali pepela. Te neprebavljive snovi izloča t do navadno kot blato in šesto ne škodijo, dasi jih požre žival mnogo. Včasih se pa skopijo v prebavljailndh organi' , pokrijejo sluznice z debelo plastjo ali pa ostanejo pri prežvekovalcih v želodčnih gubah, kar povzr ča prebavljalne motnje, zaprtje ali celo smrt. Radi nekaterih tovarniških dimov. V teh so včasih strupene arzenove svinčene ali oinkove spojine, ki se vsedejo na . vršino rastlin. Cink, svinec, baker in arzen pa vstopajo tudi v rastlinsko tkaničje, tako n. pr. arzen v peso, če je bila gnojena z gnojilom, V! je vsebovalo arzen. Trke pcžrte rastline povzročajo kronično za-strupljenje in hiranje živali. Žveplasta kislina, solna kislina in fluorovodlk, ki so večkrat v tovarniškem dimu, vsrkava rastlinsko listje. Dolgotrajno krmljenje živine z rastlinskimi deli, ki so nasičeni s solno kislino, povzroča kostne bolezni. Radi rje, plesni in bakterij. Rje in plesni povzročajo včasih vnetje črevesnih sluznic, krče, ohromitev hrbtnega mozga in požiralnega centra in ledvične ter mehunne bolezni. Domnevajo, da vstvarjajo te glive v gotovi razvojni stopnji ostre snovi, ki povzročajo vnetje in živčne strupe, ki so tem 'bolj škodljivi, čim bolj je žival občutljiva. Včasih vzklijejo trosi in zrastejo v črevesno sluznico, kar povzroča vnetja. Dasi so plesni različno škodljive in rje samo dvoje vrst, je vendar bolje, da vedno zavržemo tako krmo. Vsekakor je ne sme jesti mlada ali noseča žival. — Krompirjeva plesen je menda neškodljiva. Vendar se krompir spremeni radi te plesni v kratkem času tako (suho ali vlažno plesnenje), da ga ni mogoče pokrmiti. Huda zima? Ste lahko brez skrbi t Vse potrebne obletilne predmete Gospodarske vesti X Zaščita proti nezgodam pri delu. Zunanje ministrstvo je obvestilo trgovinsko ministrstvo, to pa vse gospodarske organizacije, da je bilo na XII. konferenci dela, ki se je vršila v Ženevi, izglasovano priporočilo glede ukrepov za zaščito pred nezgodami pri delu. Zunanje ministrstvo je preko trgovinskega ministrstva vprašalo gospodarske organizacije za mnenje, ali bi se ta konvencija mogla skleniti in na kakšnih načelih. X Plemenska živina selekcijskih postaj. Znano je, da je ministrstvo za poljedelstvo lani razdelilo raznim selekcijskim postajam plemensko živino, predvsem perutninarsko in sicer primorskih in drugih pasem. Sedaj so te postaje vrnile v zmislu zakonskih predpisov izposojeno plemensko živino. Zato jo bo ministrstvo izposodilo dalje. Ker obstojajo take selekcijske postaje večinoma na severu države, proučuje ministrstvo načrt, da izvede enako akcijo v južnih krajih naše države. X Standardizacija izvoza jajc. V oddelku za živinorejo proučuje ministrstvo za poljedelstvo, kako naj se čimprej uveljavi predlog o standardizaciji izvoznih jajc. X Samoupravne finance. Zveza mest kraljevine Jugoslavije je sklenila sklicati na dan 5. novembra t. 1. konferenco zastopnikov mest v Beogradu. Na tej konferenci se bo vršila anketa na zelo široki podlagi o financiranju in sestavljanju občinskih proračunov. Financiranje in budžetiranje mest je postalo v zadnjem času zelo težko in komplicirano. Mesta imajo vedno več izdatkov, pa si ne znajo pomagati do novih dohodkov, a dosedanje zbiranje občinskih dohodkov, posebno trošarine, se je pokazalo za zelo neuspešno. Vsa ta in slična vprašanja se bodo obravnavala na tej konferenci in zveza mest pričakuje, da bo prišlo na zborovanju do zelo koristnih in konkretnih predlogov in zaključkov. Poleg zastopnikov mest so povabljeni na to konferenco tudi zastopniki posameznih ministrstev kot tudi poedi-nih industrijskih, trgovskih in obrtnih gospodarskih organizacij. Vse kaže, da bo ta konferenca postala vse bolj zanimiva in važna, kakor obe konferenci, ki sta se vršili v Ljubljani in Zagrebu, ker bodo zastopniki mest imeli priliko priti v stike z vsemi onimi, od katerih je odvisno sestavljanje finančnih proračunov. X Trgovinska pogodba med Italijo in Romunijo. Naš generalni konzulat v Milanu je obvestil zunanje ministrstvo, da je bila nedavno sklenjena in da je stopila že v veljavo trgovinska pogodba med Romunijo in Italijo. X Zakon o neposrednih davkih. Ker na merodajnih mestih podrobno proučujejo vprašanje, kako naj bi se olajšala gospodarska kriza in kako bi se našel izhod iz nje, ter bi pri olajšanju krize prišlo v poštev tudi olajšanje pri plačevanju davkov, je zelo verjetno, da bodo merodajna oblastva resno razmotrivala vpraša- Krma, ki so jo popadle gotove plesni ali bakterije, je lahko strupena. Okus in duh krme tu često varata. Edino zanesljivo preiščemo sumljiv materijal mikroskopsko in mikrobiološko. Radi zmrznjene krme (korenje, gomolji, repe, sadje, trava itd). Zmrznjena krma sicer ni popolnoma neuporabljiva, vendar lahko škodi radi mraza sluznici, če je mnogo poje žival na tešče. — Če zmrznjena krma po odtajanju še dalj časa leži, postane kmalu škodljiva. Radi zmrznjenja so namreč postale stanične mrene bolj propustne, kar omogoča pomešanje stani-čnih sokov srednjih slanic. Pri tem spremene encimi, ki so sicer v stanicah zaprti, škrob v sladkor in utekočinijo beljakovine. Tako spremenjena krma se kaj rada brzo pokvari. Krmo, ki je bila zmrznjena, je torej zelo priporočljivo kar najhitreje skisati. Strupene rastline. Strupene rastline se lahiko nahajajo v senu v velikih množinah. Od nekaterih rastlin so vsi deli strupeni, od nekaterih le syme. Take škodljive, pni nas v poštev prihajajoče rastline so te: mak, kokolj (plevel med žitom), njivna gorjuščica (poljski plevel), omo-tna ljuljka (vrsta trave), pasje zelišče, jesenski podiesek, cipresasti mleček, zeleni klobuk, zlatica, močvirska preslica, škrobotec itd. V zelenem obsijanem krompirju in v krompirjevem z '’išču je strup solanin. Semena nekaterih le-guminoz in bezgovo listje oddajajo oiaeovodik, kar lahko zastrupi žival do smrti. Cianovodik vsebuje tudi mladi lan, medtem ko je pozneje popolnoma neškodljiv. Škodljiv učinek naštetih rastlin lahko vsaj deloma preprečimo z izpiranjem ali kuhanjem z vodo. — Močno peščene rastline družijo mehanično želodčno sluznico, ker jo ranijo ostri in trdi zobki in robovi, kar povzroča vnetja in veliko oddajanje beljakovin z blatom. Med te rastline spada pasja trava, bilnica, šaš itd. Ta učinek zakremenje-nih celic zelo zmanjša krmno vrednost tako-zvanih kislih trav. Pokvarjena umetna krma. Umetna krma ki je večinoma produkt kemičnih tvornic, a prihaja pri na« malo v poStev, postane lahko škodljiva radi razkroja belj ' ovin, radi produktov kipenja in plesnenja, nastalega radi neprimernega ali predolgega ležanja. izborna kvaliteta Iz novo poveiane zaloge po najnižjih cenah MŠvizcmka „ferižrt nje o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednem davku. Dobave Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 700 komadov nalučnikov in 60 komadov gorilcev za petrolej. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2100 kom. brezovih metel in 1400 komadov signalnih zastavic. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnik Velenje sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave steklenih cevi; do 10. novembra t. 1. pa glede dobave 1 hidranta za zalivalni zasip. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 250 omotov krovne lepenke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, 2000 m’ krovne lepenke in 1000 kg katrana. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 31. oktobra 1930, Devizna tržišča Ljubljana, 31. oktobra. Amsterdam 22-735, Berlin 13-455, Bruselj 7 8708, Budimpešta 0-885, Curih 1095-90, Dunaj 7-944—7-974, London 274-31, Newyork 56-35, Pariz 221-54, Praga 167-06—167-86, Trst 294-35—296-35. Zagreb, 31. oktobra. Amsterdam 22-695 do 22-755, Dunaj 794-40—797-40, Berlin 13-44 do 13"47, Bruselj 787"08 bi., Budimpešta 987 do 090, London 273-91—274-71, Milan 294-486 do 296-486, Newyork ček 56-25—56-45, Pariz 220-54 do 222-54, Praga 167-06-167-86, Curih 1094-40 do 1097-40. Beograd, 31. oktobra. Amsterdam 22-75 do 22-7650, Berlin 13-44—13-47, Curih 10-9440 do 10-9740, Dunaj 794-40—797-40, London 273-91 do 274-71, Pariz 220-54—222-54, Praga 167-06 do 167-86. Dunaj, 31. oktobra, d. Amsterdam 285-72, Beograd 12-75, Berlin 168-95, Bruselj 98-89, Bu BeseUe pomenijo. Vodoravno: 1. epirski kralj, 4. letopis, 6. rastlina, 7. reka v Italiji, 9. lat. veznik, 10. država v Ameriki, 12. moško ime, 13. nadomestuje sladkor, 14. metla, 17. ustanovitelj Teb, 20. znamka motornih koles, 22. žensko ime, 24. na pomoč, 25. barva, 26. nogometni izraz, 27. štetje, 29. plo-ščinska mera, 30. 1. k., 31. j. d., 32. os. zaimek, 33. del posode, 34. sledi vojni, 35. časovno razdobje, 36. turški mogotec, 38. Corncillova tragedija, 40. del cerkve, 42. kvartopirci, 43. odslej, 44. kaz. zaimek, 46. obl. pom. gl., 47. kratica, 48. osel (frc.), 49. organ, 51. jaro žito, 53. propad, 55. grška črka, 56. gl. 44., 57. zemlja, 59. mesto v Egiptu, 62. fr<^: pijan (fon.), 63. stvarnik, 66. evropska prestolica, 68. pokrivalo, 70.a) Čapkovo delo, 72. Int., kaz. zaimek, 74. mati Ro-mulova, 76. obl. os. zaimek, 77. božanstvo, 78. papiga, 79. veznik, 80. nem. predlog, 81. gl. 29., 82. če, 84. tvornica čevljev, 87. nevestino .premoženje, 89. moško ime, 91. relacija, 93. mil (shr.), 95. število, 97. zrak (frc.), 99. lastnoročno, 100. ptič, 102. ruska reka, 104. ljubljansko pokopališče, 105. ukrivljen žebelj. Navpično: 1. steza, 2. napis na križu, 3. zver, 4. zelje, 5. moško ime, 8. mesto na Japonskem, 9. mesto v Zg. Italiji, 11. vzdih, 12. plošč. M1 mera, 14. del mostu, 15. pesnitev, 16. množica, 17. športna trgovina v Zagrebu, 18. predlog, 19. pokopališče v Zagrebu, 21. pokopališče v Ljubljani, 23. jugosl. pokrajina, 24. užitni del drevesa, 23. žensko ime, 37. gl. 12., 39. znan port. pomorščak, 40. poljedelsko orodje, 41. del telesa, 45. zadnje počivališče, 49. molim (lat.), 50. žuželka, 51. lat. predlog, 52. konica, 53. predlog, 54. uzmovič, 57. kazalni zaimek, 58. gl. 12., 59. naš otok, 60. število, 61. naravoslovje, 62. obl. os. zaimka (shr.), 64. utežna enota, 65. moderno pokopališče, 07. žensko ime, 69. nam kaže čas, 70. šahovski izraz, 71. koliba, 73. teža, 75. plošč, mera, 81. mesto na Finskem, 83. prislov, 85. kaz. zaimek, 86. žensko ime, 87. iglavee, 88. igralna karta, 99. os. zaimek, 92. reka v Afriki, 94. frc. os. zaimek, 96. neumen, 98. rudarski izraz, 100. kratica žalostnega spomina, 101. os. zaimek, 102. pritrdilnira, 103. nikalnica. Rešiley križanke »C. S. R„« Voaoi uvno: 2. Neruda — 8. oberoč — 14. rja — 17. ovinek — 18. sol — 19. mi — 20. Lee — 22. ais — 23. kra — 24. dož — 25. Srb — 26. k. s. — 28. Edi — 29. H. H. — 30. Ba — 31. Ita — 32. pot — 35. pa — 37. ip — 38. altar — 40. davek — 43. Nemcova Božena — 45. Alep — 46. Riko — 47. vaza — 48. Ob — 49. Bratislava — 52. Ajas — 53. at — 54. do — 57. zob — 59. sta — 60. kje — 62. ar — 63. kol — 65. ma — 67. orkan — 70. pi — 71. in — 72. alt — 74. otava — 75. Thomas Masaryk — 76. laket — 78. pa — 79. Al — 80. on — 81. ro — 82. Ana — 84. ion — 87. Sak — 89. sol — 92. ton — 94. ter — 95. val — 96. dialog — 99. Jan H»« — 102. Ice — 103. Alaika — 104. enkrat. Navpično: 1. Praha — 2. nor — 3. Eva — 4. Ri — 5. un — 6. ded — 7. ako — 8. Osram — 9. bob — 10. el — 11. Om — 12. čik — 13. Leipa — 15. Jihlava — 16. as — 20. le — 21. edinost — 23. Karpati — 25. ste — 27. Sporadi — 30. Baeza — 31. in — 32. Po — 33. or — 34. at — 36. ažijo — 39. tla — 40. Dvorak Ant. — 41. vi — 42. Karasek — 44. Eka — 50. Sabinas — 51. An-drisk — 55. uta — 56. oko — 58. pop — 59 Smetana — 61. j. r. — 64. I.iberec — 66. anali — 68. par — 69. salon — 71. Iva — 73. ban — 74. Opava — 77. torek — 83. al — 85. oda — 86. Nil — 87. sok — agu — 90. oje — 91. lan — 92. tua — 93. ost — 94. ti — 97. Aa — 98. li — 100. n. k. — 101. h. r. — Prejeli smo 30 pravilnih rešitev križanke »Čebela«. — Žreb je določil nagrado g. Matko Babiču, dijaku drž. moškega učiteljišča v Mariboru — knjigo »Vohuni«. Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo nagrado knjigo: »Slika Doriana Graja« (Oskar Wilde). dimpešta 124-15, Bukarešta 4-2113, Kopenhagen 189-65, London 31-46, Madrid 78-50, Milan 37-1175, Newyork 709-30, Pariz 27-825, Praga 21-03, Sofija 5-1397, Stockholm 190-25, Varšava 79-47, Zttrich 137-72. Cnrih, 31. oktobra. Beograd 91275, Pariz 20-2125, London 25-0287, Newyork 515-15, Bruselj 71-8125, Milan 26-9725, Madrid 57-90, Am- Zimske plašče, zimske obleke, zimsko perilo, snežne ievlie, damske, moške ter otroško sterdam 207-50, Berlin 122-75, Dunaj 72-63, Stockholm 138-25, Oslo 137-80, Kopenhagen 137-80, Sofija 3‘73, Praga 15-275, Varšava 57‘75, Budimpešta 90-20, Atene 6'675, Carigrad 244, Bukarešta 3‘06, Helsingfors 12-975, Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 31. oktobra. Državni papirji: 7% inv. pos. 88 bi., vojna škoda ar. 428 do 429 (429), dec. 428-50—430, februar 520 do 426, 4% agr. obv. 54 bi., 7% Bler. pos. 80-50 do 81-25 (81-50), 8% Bler. pos. 91-75—92-25, 7% pos. hip. b. 80-75—81-25 (81-25). Banke : Hrvatska 50 d., Praštediona 925—930, Udruže-na 191—192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna banka 8000—8100. Industri-j e : Sečerana Osijek 296—300, Trboveljska 382 do 385, Slavonija 200 d., Vevče 124 d. Beograd, 31. oktobra. 7% inv. pos. 87‘—87-50, 4% agr. obv. 55, 7% pos. drž. hip. b. —•—, 7% Bler 84-50 (1000 dol.), vojna škoda 447 do 448 (2025 kosov), uit. dec. 452—452-50 (4000 kosov), Narodna banka 8060—8150. Dunaj, 31. oktobra, d. Bankverein 17-20, Kreditni zavod 47-20, Trbovlje 47-50. Notacija naših državnih papirjev ▼ inozemstvu Newyork, 31. oktobra. 8% Bler 92 R, 7% Bler 79-50—80, 7% pos. drž. hip. banke 79'75 do 80-50. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca: neenakomerna. Promet 3 Vagone koruze. Novi Sad, 31. oktobra. Pšenica : 79/80 kg, baška 140—14214, baška Tisa šlep 14714 do 152‘/s, gornjebaška 147Vi—152)4, banatska Ti- do 145, gornjebanatska 145—1471/«, južnobanat-ska 137‘/t—140, sremska 78 kg 135-13714, slav 78 kg 132—135. — Koruza baška, sremska stara 100—105, nova 70—72K, nova dec., jan. 70—72Vi, sremska posušena 87)4—90, ladja 87‘/i—90. — Moka: baška Og, Ogg 250—270, 2. 220—240, ostala neizpremenjena. — Fižol: baški sremski 270—280. Promet: pšenica 36 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 11 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 3 vagone. — Tendenca: mlačna. Sombor, 31. oktobra. Pšenica : baška Tisa šlep 80 kg 145—150, baška okolica Sombor 78 kg 135—140, gornjebaška 79/80 kg 14714 do 1521/«, banatska Bega šlep 79 kg 140—145, banatska Bega kanal /9/80 kg 135—140, banatska Dunav šlep 79/80 kg 135—140, sremska 78/79 kg 132)4—1371/!, slav. 78 kg 130—135. Oves : baški, sremski, slav. 132'/2—13754. Koruza : baška 102V2—107J-4, ladja Dunav 105—110, nova posušena 85—90, nova ladja Dunav dec., jan. 75—80, nova ladja Dunav garant. 67Vz—72)4. Moka: baška Og, Ogg 260—270, 2. 230—240, na dolgoročno odplačevanja OblaiilnicT ..Ilirija" Ljubljana Mastni trg 17. Telefon 28*25. 5. 200—210, 6. 165—175, 7. 105—115, 8. 80—85. Fižol: baški »usanc« 250—260, baški mešani 145—155. Otrobi: baški, sremski, slav. 65 do 70. Tendenca neizpremenjena. Promet 215 vagonov. Budimpešta, 31. oktobra. Tendenca: dobro učvrščena. Promet: majhen. Pšenica: marc 15-90 (15-90—15-91), maj 1605 (16-05—1606). Rž: marc 9T0 (9-10—941). Koruza: maj 1235 do 12-46 (12-41—12-42). Trs. maj 10-35—1040 (10-30-10-35). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez pro- lota meta. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! JUGOSLOVAN ttmmhi d« m 'UHmtf.ararTO: Prepercdovci Jugoslovanski pokret mod slovensko mladino L 1912-1914 K* n n v minulem stoletju prerodili južni Slovani kulturno in politiCno, je zrastel čisto po naravni poti pokret njihovega ujedinjenja v državno-politično, gospodarsko in kulturno narodno enoto. Germanska ekspanzivnost ni več mogla zajeziti razvoja v narodno politični zavesti Jugoslovanov. A imela je moč, ki je razcepljeni Južni Slovani niso imeli: gospodarsko moč. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je skušala evropska diplomacija odpraviti južnoslovansko vprašanje na »lep« način s sveta, z berlinsko pogodbo 1. 1878. Osrednje-ev-ropska germanska in azijska turška ekspanzivnost je po svoje »reševala« vprašanje porajajočega se gibanja južnih Slovanov. L. 1908 se je lok napel do skrajnosti. Južni Slovani so zavrgli lažnivo diplomatsko politiko in se začeli pripravljati na samoobrambo z bojem na življenje in smrt. To geslo je sprejela med Slovenci omladina »Preporodovcev«. Dne 12. I. 1912 se je osnovala v Ljubljani prva revolucijonarna organizacija jugoslovanskih srednješolcev v Sloveniji. Idejo je sprožil f akademik Franc Fabjančič, organizacijo pa je izvedel njegov brat Vladislav. Bistveni program: razširiti revolucionaren pokret jugoslovanskega ujedinjenja, vzgojiti inteligenčni naraščaj v tem pokretu in razširiti idejo med ves narod. Najmočnejša dijaška organizacija v zadnjem desetletju pred svetovno vojno je bila narodno-radikalna. Ko je spoznala, da Slovencev ne more rešiti narodno obrambno delo z zbiranjem »markic«, je sprejela revolucionaren program samoobrambe z bojem na življenje in smrt proti Avstriji in za cilj si je postavila državno-politično ujedinjenje vseh južnih Slovanov, da se rešijo gospodarskega in kulturnega propadanja. Stopili so v zvezo s hrvatsko, srbsko in bolgarsko omladino, med katero se je osnoval enak revolucijonaren pokret. V Ljubljani si je osnovala nova mladina glasilo »Preporod« za propagando svojih idej. Največji a-gitator novega pokreta je postal dijak sušaške gimnazije Ivan Endlicher, idejni vodja Avgust Jenko, organizacijsko zvezo z južnimi pokrajinami je vodil Vlad. Fabjančič. Avg. Jenko je izrazil bistvo programa Pre-porcdovcev v prvi dobi v tem smislu, da načelno odklanja vsakršno milostno reševanje vprašanja Jugoslovanov, da si morajo Jugoslovani priboriti svobodo z lastnimi žrtvami. 1. junija 1. 1913 (komaj dobro leto pred vojno) je izrazil ta svoj program z naslednjimi besedami: »Ali bi bilo sploh pošteno in častno za nas, če bi sprejeli tisto kot dar iz rok našega zatiralca, kar si lahko priborimo z lastno močjo? Če je upanje na ta dar že samo ob sebi nesmiselno, ker se ne more nikdar izpolniti, je pa misel, da bi mi, ki imamo po naravnem zakonu prav tako pravico do svobode kakor vsi drugi narodi in moramo brez nje propasti kakor vsak nesvoboden narod, da bi mi dobili to svobodo omadeževano, opljuvano in one- Veleizdajmišl\ se samo za sebe ni moglo vzrdževati, ker so bile vsakodnevne pred-rtave prevelika zahteva za mn' iš>/il;ni gledališko publiko, z reduciranjem Hivila predstav pa ti Lili prikrajšani ali igrali in celotni eledali-ški personal sploh (v stuč ;j'.i da bi jib d"žava plač-vfla po delu), ali pi bi ta gl^dali^ča t‘la pT-**«);ko breme za dri>vo (č« .>i a izvHla raf.vislitev po uradniškem zdkoiit:'. Zalo je Di-la ta srednja rešitev s kombiniranimi pleda-lišči edino mogoča in izvedljiva, dasi ima tudi nekaj senčnih strani. Poleg že omenjeni!) smo imeli in še imamo dvoje gledališč, ki sti pa bolj provincijske važnosti, mariborsko in skop-ljansko. S tem ju ne maram podcenjevati. Programsko vsaj ne zaostajati daleč za drugimi. Posebej skopljansko je v tej sezoni zelo aktivno in je prvo med srbskimi gledališči in to takoj ob nastopu letošnje sezone dalo Lecskovfeva »Dva bregova«, dočim jih druga že skozi nekaj sezon samo obljubljajo. Z novo politično razdelitvijo države na banovine je ponovno izstopilo med drugimi kulturni- mu pred nosom odmagija nekaj živih »lik, prišel je, da sam pomaga ustvariti in do čista dognati veliko dramo življenja, ki se odigrava na odru in v njem. Da, Človek, ki hodi v gledališče, je dejansko kulturno sotvoren — in v duhovnem svetu je že tak čudežen red, da ne more nihče primakniti niti najmanjšega kamenčka, ne da hi boi bogato poplačan. V neposrednem sožitju z umetniško tvornostjo mora vsakdo v sebi rasti do jasnih, urejenih podob — in samo tako se da hoditi skozi življenje. Kino pa tudi z dejstvom zvočnega lilma ni nič več kot neživa fotografija in reprodukcija teh stvari. Nekaj čudnega je, kako na svetu prav za prav vse, tudi naj pom poznejše novotarije kakor po nekem nujnem zakonu od vsega početka zapadajo zlu najtežjega tradicionalizma. Zvočni film dandanes ni nič drugega kakor tehnično malo moderna reprodukcija po večini slabega teatra. Človek bi mislil, da bo moderni kino šeil pa bo izrabil svobodo prostora, bi je gledališču odtegnjena, in nam tako ustvaril čisto novo vrsto resnične, realistične umetnosti — kino pa gre in neprestano samo klavrno kopira teater — prizadevanje, iz katerega «e ne more roditi noben umetniški uspeh. V resnici je mizerno, kako mora človek v kinu neprestano gledati fotografijo slabo naslikanih kuti s namesto resničnih pokrajin in ambientov in kako mora slediti neprestano samo dejanjem, kakršnih ima čez glavo iz operet. Zvočni kino more biti našemu človeku težko kaj več, kakor so nam bile svoj čas panorame, v katere smo hodili za dva, za tri krajcarje: tuj svet, v katerega pogledamo malo, potem pa gremo domov, ne da bi odnesli s sefooj kak globlji, vrednejši vtis. Naša inteligenca je ie zdavnaj spregledala vse te reči, in kar je danes stalnih gostov v gledališču, so iz njenih vrst. Vsa javnost pa bi morala stremeti za tem, da bi spregledale tudi široke vrste umetniško manj izbirčnega občinstva in bi Sle iskat pravih kulturnih vrednot. mi posebej gledališko vprašanje. Središča novih banovin, v prvi vrsti ona, ki so bila po prejšnji razdelitvi zapostavljena in niso prišla v gospodarskem in kulturnem pogledu do popolnega izraza (n. pr. Novi Sad, Banjaluka itd.), bodo sedaj v vsakem oziru napredovala. Banovine bo do sčasoma postale geografske enote z istimi potrebami in zahtevki. Če še pristavim, da obstoja tendenca, da bi v doglednem času banovine prevzele vzdrževanje posameznih gledališč, bo nujna in logična rešitev, ki pa ne bo brez praktičnega pomena, da imej namreč vsaka banovina svoje gledališče. To bi bila najidealnejša rešitev; ali število z državnim denarjem vzdrževanih gledališč bi postalo visoko. Po vsej verjetnosti bi dobila svoje stalno gledališče sledeča mesta: Binja Luka, Niš in Split. Dosedanja kombinirana gledališča bi se spremenila v stalna s sedežem v Sarajevu in Osijeku. Novi Sad bi obdržal dosedanje gledališče, ki je v nastopajoči sezoni pokazalo precejšnjo mero aktivnosti. Dosedanja matična gledališča (Beograd, Zagreb, Ljubljana) pa bi še naprej ostala kot vodivna. Na ta način bi z novo ureditvijo imeli najmanj dvanajst subvencioniranih gledališč. V slučaju pa, da bi se načrt banovinskih gledališč strogo izpeljal, bi imeli seveda le devet gledališč. S tem bi morala nekatera dosedanja odpasti (n. pr. mariborsko). Po vsej verjetnosti pa do striktnega izvajanja zgoraj naznačenega načrta ne bo prišlo. Takoj moram y dčrtati pomen ravno mariborskega gledališča, ki deluje na naši severni narodni meji. In ravno to dejstvo mu daje pravico za obstoj, in še več, daje mu v nekem oziru celo prednost pred drugimi gledališči. Ob tej priliki bi opozoril na precejšen minus, ki se tudi ’-2e naše severne meje. Ne icer v Sloveniji, ampak v Vojvodini. To je Subotica, ki je eno največjih naših mest in na narodno zelo izpostavljenem terenu, a še nima srvojega stalnega gledališča. 2 njim pa bi naša misel dobila močno oporo, kulturno življenje Subotice pa precejšen priliv in do^.olnjenost To so na vsak način razlogi, ki tehtneje govore za ohranitev (Maribor tudi Osijek) in celo novo ustanavljanje gledališč (Subotica) ko pa za njihovo opustitev. S povečanjem števila subvencioniranih gledališč bi bil rešen še drugi, danes tako pereči problem. Dolga vrsta igravcev, ki so zadnja leta životarili v tej ali oni potujoči gledališki skupini ali pa se preživljali na neki drug način, bi zopet prišla do miru, rednega udejstvovanja, do kruha. To bi bil socialni plus banovinskih gledališč. čas, v katerm se bo načrt banovinskih gledališč končno izpeljal, ni in ne more biti določen. Ponekod je akcija hitro našla tal in napredovala. Tako je naprimer Banja Luka že pred nekaj tedni dobila svoje gledališče. Vrbaska banovina je torej prva, ki ima banovinsko gledališče. Omenjam še, da so koncesije potujočim gledališkim skupinam podaljšane samo do konca tekočega leta, kar je na vsak način v zvezi z ustanavljanjem banovinskih gledališč. Spectator. Georgi Konstantinov: Sodobna bolgarska književnost V zadnjem zvezku Letopisca Matice Srpske je mladi bolgarski kritik G. Konstantinov objavil članek iz katerega povzemamo v glavnih obrisih: V zadnjih desetih letih po vojni bolgarske književnosti ne kar. kterizirajo kdo ve kako veliki in pomembni dogodki, a vendar so ta leta velike važnosti za njen razvoj. To je čas težkega, grenkega razmišljevanja o vzrokih katastrofe, ki je doletela Bolgarijo, in iskanje naukov in konsenkvence iz nje; to je čas, ko bolgarski človek išče novega življenjskega smisla zasee in za svoj narod, ko si prizadeva, odtrgati se od neposredne preteeklosti in najti potov do novih, do trajnih vrednot.. V prvem času po vojni je vladala prava anarhija; bolgarski književniki so se gnali za tujimi vzgledi, tedaj je šel v kL. zapoznel simbolizem, ki je tako tuj tradiciji bolgarska literatura. Razen tega je manjkalo osrednje kulturne osebnosti, manjkalo je kuPumega vodje in vodilne duhovne koncepcije. Po Penču Slavejkovu, ki je naj-pravilneje formuliral naloge bolgarske inteligence in literature jee bolgarska književnost ostala takorekoč brez ideala in brez smeri. Imeli srno nekaj pomembnih pisateljev in zlasti p nikov, toda bili so izolirani od življenja naroda. Potem se je vojni pogubilo še to. Leta vojne pomenijo pač najtežjo izgubo za bolgarsko književnost in za bolgarskega ’. V a z o v , ki je s svojo besedo hranil duše naših očetov ,je umrl in ž nji p so umrli iieali, ki jih je imel on in njegov čas. Izmed nas in tistih dni je zrastel silen zid. Začelo se je iskanje, začela se je revizija starih vrednot. Za nekaj časa je šel bolgarski književnik in vsa intelig lea ž njim na skrajno levico; ko i-zem je bil na tem, da svoji teren v književnosti pa so mlade generacije vse bolj in bolj privlačevali ideali takozvane prol tarske poezij . Pa tudi to je prešlo. Bolgarska in. *i-genca se .; jposled vrnila na pota, ki so jih utrle tradicije, prišla je spet iskat svojih virov v sanje naroda in v njegove bede. Zanimanje za življenje naroda, za njegov jezik, za njegovo delo, zgodovino in vero dandanes močnejše od \ drugega. Bolgarski pisatelj se vrača v svoj domačijo kakor izgubljeni sin, '•< ;e- gov >ozabljeni dom ' staja v njegovi zavesti in njegov i delu, kronan z avreolo tisočev mater in vdov, ki jih je vojna odela v črno. Irt tako vrnitev ni samo slučajno postala najbolj priljubljeni motiv sodobne bolgarske poezije; o tej vrnitvi je najlepše, najintimnejše verze napisal Nikola Lilije v. Vbolgarskem tisku se še nikoli niso tako pogostem in tak inten^vuo srečavrli pojili: IVAN VOUK: Ob zvokih radia Sličica današnjih časov. Gospa Fanči je poročena komaj dobro leto. Ne moremo reči, da ni vzela tedaj moža iz ljubezni. Morda ga ima še danes rada. Kdo bi to vedel? Zensko srce je zamotana stvar, danes še celo. Sicer pa je njen Lojze čeden dečko. Visok, črnolas, hrepenečih, sanjavih oči. Po poje »obsodil« nemški sodnik v zapisniku O I klicu je trgovski potnik dobro zasluži, vendar posvetovanju s sledečim nekrologom: »Da- Pa,®e premalo za svojo drago Fanči, ki je teko posvetovanju fiir, dass Fabjančič und Jenko die Haupt-macher dieser Organisation vom staats-feindlichen Geiste erfiillt waren, ist kein Wort zu velieren. Sie selbst haben ihr un rtlhmliche9 Ende im Kampfe gegen unse re Truppen gefunden und gerade diese zwei sind ... SchOpfer der neuen Organisation geworden.« Sodba je bila ob 13. uri 24. decembra končana. Onim v preiskovalnem zaporu se je vračunal preiskovalni in zavarovalni zapor in izpustili so jih na svobodo razen — Ivana Endlicherja in Janžeta Novaka. Proti njuni razsodbi je vložil drž. pravdnik ničnostno pritožbo. Sodnik Božidar Bezek je nekaterim pri slovesu še krepko stisnil roko in Jušu Ko-*aku pomembno dejal: »Kmalu bo bolje« rada lepo oblečena, ljubi sladčice in zabave in hoče imeti lepo opremljeno stanovanje, dasi je prav malo doma. Kadar je Lojze na potovanju, ji je seveda dolgčas. Dolgčas pa, kakor vemo, je slab spremljevalec, zlasti za take le mlade poročenke, ki niso takorekoč ne žene ne dekleta, ampak nekaj v sredi med prvim in drugim. Kakor vsi veste, živi danes neka pasma mladih ljudi, ki so takim le komaj razpeljanim me-tuljkam sila nevarni, posebno če je mož na potovanju za zaslužkom. In ti ljudje so, kakor ste gotovo že uganili, športniki. Močni so, zdravi, čednih teles, podjetni, brezskrbni in vajeni lahkih zmag nad slabotnimi srci sodobnih ljubkih ženic. Kdo bi preštel rožičke, ki so jih ti nepridipravi nataknili lahkovernim soprogom na glave, posebno če v teh glavah še vedno kipi sladki mošt sveže, še po oltarju in kadilu diše- če ljubezni. Ljubezen je pač slepa. Vse huje kakor pa takozvana pravica. Veni, vidi, vici, je dejal rajnki Cezar, ali kdor je že bil. Tako srečo imajo danes športniki. Drzen pogled, stisk roke, poljub in Bog te ob-vari, ptička je že ujeta. Da po pravici povem, z gospo Fanči ni prišlo še tako daleč, dasi je bila že večkrat na tem, da se spotakne in pade. Kaj jo je očuvalo tal o-zvanega padca, je zopet težko reči. Morda jo ie pekla vest, morda ni kavalir dovolj skrbno pripravil terena, morda celo iz ljubezni do moža. Morda, pravim. Take reči se dajo ravno tako težko dognati kakor vprašanje: kaj je svetloba? Da se pa povrnem k Lojzetu. Rekel sem, da je črnolas in hrepenečih, sanjavih oči. Tiste sanjave oči se namreč utemeljene v njegovem značaju. Zakaj gospod Lojze je vkljub svojemu prozaičnemu, ali kakor bi se danes reklo, ma-terijalističnemu poklicu ponesrečen umetnik. Po naravi je namreč pevec. Prijeten, polnoglasen. izrazit bariton. Razume se, da je član raznih pevskih društev, ki ga kličejo, kadar nameravajo prirediti koncert. Skoda, da mu je glas nepopolno izšolan in da se je prekasno zavedel svojega daru. Vendar pa je njegovo petje takšno, da poje tudi za radijske večere ob sprem-ljevanju klavirja ali celo orkestra. Poje iz veselja do umetnosti in pa da nekaj po strani zasluži. Pel je že v vseh treh prestolicah naše domovine, kakor ga je pač poklic zanašal iz mesta v mesto. In tako potuje gospod Lojze po svojih prozaičnih opravilih, ko mu pa proza preseda, zapoje, sebi in drugim v veselje. Lojze ima rad svojo Fanči, ali da se izrazim z besedami sentimentalnih pesnikov, ki so že davno izumrli: ljubi jo. In ko poje, misli vedno nanjo in vliva v pesem svoje občutke, ki jih z besedami ne more izraziti. Še celo Fanči je včasih ginjena, kadar ga posluša. Takrat ve, da ga ima še rada. Zakaj v hudih dvomih je le premnogokrat in sama ne razume svojega srca. Kadar pa je njen Lojze zdoma in daleč, eh, potem je stvar še celo zamotana. Negotovost jo nadleguje, želje po nečem drugem ali po nekom drugem jo vznemirjajo. Te želje imajo že nekaj časa čisto določen predmet. Ta predmet je neki športnik. Mislim, da je dovolj, če ga označim samo S to besedo. Gospe Fanči je sila všeč in včasih ga nehote primerja s svojim Lojzetom in kakor je običajno v podobnih primerih se primerjajoča tehtnica nagne vselej športniku v prilog. Zene zaljubljenih mož imajo velike zahteve. In čimbolj je mož zaljubljen, tem večje to te zahteve. Tako je tudi v tem primer«. Zato mora Lojze na vedno daljša potovanja in puščati doma brez varstva svojo golobico... Športnik pa naskakuje in sreča se mu smehlja ... * »Danes popoldne vas trdno pričakujem v svojem fantovskem stanovanju. Pridite. Na čaj, fine domače, primitivno, aktiviteta — kakor v zad-njih letih. Sujeti sodobne bolgarske novele sicer redkokdaj prekoračijo okvire povesti o nra-vdh, običaj:h in življenju naroda, okvire politične vs>’danjosti ali nacionalne zgodovine. Toda treba je podčrtaj, d H nekateri pisatelji prizadevajo, v teh okvirih ustvarijo š.rše koncepcije, da dosež jo tisto kar je občečloveškega. Poveš Elina Pelina, Jordana J o f k o v a, Konstantina Pet<-n n v so pomembne n samo zaradi bolgarskega kolorita, temveč tudi zaradi svoje psihološke in nacijonalne modi. Socijalne p ibleme in sodobni reakzem zastopajo v svojih delih Anton Str ašimirov, G P. Stamatov, G. Rajčev in Poljano v. To so pisatelji kompliciranega mestnega življenja, zato so bližji zapadnoevropski književnosti. Pri njih je jasno viden vpliv Zolaja in Maupassanta in pa ruskega realizma Dan-d;r se bolgarsko mesto evropizira, Bolgar postaja Evropejec. Stamatov, Rajčev in Polja-nov se več ne ukvarjajo z raznimi posebnostmi bolgarskega nacionalnega značaja, oni gredo za človekom in njegovimi strastmi. Star a-tov ima prav svoje gledanje in občutjes veta. V svojih delih se je izprva zavestno omejeval na življenje družine in na borbe med spoloma po vojni pa je v njem zrasel in se poglobil socialni čut. V svojih novelah Mali Solom, Virjanov in Odloženi samomor opisuje današnje politično življenje in z umetniško besedo protestira proti njegovi besnosti in su- Najmočnejšo in najživahnejšo strujo bolgarske lezije predstavlja skupina mladih Pesnj' kov ki je nastopila šele po vojni. Daai ti mladi še niso dognali svojega razvoja, dasi še niso v vsem izčistili svojega sloga, vendar že danes pomenijo obnovo bolgarskega pesništva. To pokolenje je prireslo novih idej, novih oblik, novih bogastev verza. Priče P ja novega so pesmi Razcvetnikova, Dalčeva, P a n-telejeva, Furnadžijeva »- ilarman-džijeva. In četudi se vsi ti razlikujejo ied seboj po temperamentih in po talentih, ven'1 ir jih nasproti prejšnjim generacijam družijo nekatere pomembne karakteristike: njihovi verzi so polni življenja, njihov izraz je kompakten, težnja po vsakdanjem, preprostem življenju m pa teža aktualnih političnih borb odzvanja v njih. Njihova pesem je socialna. A sen Razcvetnikov je začel kot glasnik delavske in vaške bede, kot apostol socialne pravičnosti in duhovnega osvobojenja. V zadnjem času pa je dal tudi nekaj prav lepih, čisto liričnih stvari. Izdal je doslej samo socialno zbirko Z r t v e n i k i (1924). Odlikuje ga preprosta, sintetična kompozicija m širina gledanja na svet. Več temperamenta kakor Razcvetnikov ima N. Furnadžijev. Tudi on je začel kot revolucionaren poet. Nekaj elementarno silnega, nekaj grandioznega je v njegovem razumevanju utvari. Značilna je zlasti njegova prva zbirka Pomladni veter (1924). Socialno noto ima tudi poezija Dimitrija Pantelejeva. Ritem njegovih verzov je kakor pesem gozdov, o katerih tako rad poje. Njemu in Rascvetnikovu je blizu A t a n a s Dalčev ki pa je sicer čisto samosvoj temperament. Njegovo srce intimno doživlja vse tiste neznatne vsakdanje stvari, ki jih človek ponavadi prezre ali vsaj ne čuti za njimi tistih velikih skritih resnic, ki jih zna odkriti samo pesnik. . Mladi pesniki so po večini pod močnim ruskim vplivom. Na sploh gre vse današnje bolgarsko kulturno zlasti pa še književno življenje po potih tradicije, ki ima svoje korenine v' ruskem duhu. Zapadna kultura je v Bolgariji prav za prav izolirana. Sele zadnji čas se ie pojavilo stremljenje po sistematskem pri) i-žanju nji. Toda dvomimo, da bi ta kutura mogla doseči prvenstven vpliv na našo skitko naturo, ki nas tako zelo približuje Rusom. Ruska književnoet je od nekdaj vplivala na bolgarsko bolj kakor katerikoli druga, in plemenitost in človečanska sila, ki sta v nji, sta nam tako blizu, da jih čutimo kakor svoje. Nove muzikali!« Dva madrigala. Edicija Glasbene Matice v Ljubljani. Vsebuje J. Gallusov: Ecce, quemodo moritur iustus (Glejte, kako umira pravični) in Palestrinov: O bone Jesu, oba mešana zbora. Bisera iz 16. stoletja, še vedno živa. Oba zbora sta pretežno homofona, vendar gotovi obrati v glasovih, zlasti zadržki, očitujejo dva največjih mojstrov polifone dobe. Emel Adamič: Album za mlade pevce. Prva stopnja eno- in dvoglasnih zborov s klavirjem za meščanske, srednje, učiteljske in glasbene šole. Izšlo tudi v ediciji G. M. v Ljubljani. Album vsebuje 12 pesmic, od teh sta prvi dve stavljeni za enoglasen, ostale pa za dvoglasen zbor. Prav zanimiva sta oba kanona (Tri pure in Da biti je drevo) ter Jurjevanje (kolo). Pevski glasovi so v zmislu narodne in otroške pesmi zelo priprosti in melodični, klavirski part prav lahek in enostaven ter po večini podpira melodijo v napevu. Obe zbirki sta dragoceni; prva za mešane zbore, zlasti za cerkvene, druga za šolske prireditve, |»a tudi za koncertne nastope ženskih zborov. Zbori. Letnik VI. štev. 5. Revija nove zborov-ske glasbe. Urejuje Zorko Prelovec. Številka vsebuje Pahorjev mešan zbor Hrepenenje (O. Zupančič), Gromov mešan zbor V spomin Ivanu Cankarju (S. Kosovel-Zakrajšek), moj mešan zbor Konja jezdi Aga (C. Golar) in Stanka Premrla samospev za bariton in klavir Znamenje (S. Gregorčič). Pahorjev in moj zbor sta nekoliko težja, Pahorjev radi kromatike, moj radi polifonije. Vsakemu zborovskemu udruženju dostopen je Grumov zbor. Vzporedne oktave v zadnjem taktu na str. 43 so prav nepotrebne, drugače se pa zbor odlikuje po krepkem zvoku. Pri mojent zboru vstavi taktove črte na str. 39 vedno po */» (spodnji sistem), na strani 40 pa najprej jo s/*, potem po */» in naposled po % (srednji sl stem). Premrlov samospev s klavirjem je zelo melodijozen v pevskem partu, klavirski part je bogat in samonikel ter bi se z malimi izpremem-bami glasil morda še lepše na orglah. Književna priloga objavlja Kunčičevo pesmico »Tolažba«, lirično občuteno zadevo o deklici moji. Sledi članek dr. Jos. Mantuanija »O slovenski operi« (Konec), dalje Ivana Gala misli o zborovski teh-niki in zborovskem pouku. Ta članek znanega dunajskega površnega teoretika in eklektičnega komponista je poučen zlasti za manj izobražene zbore. Kajti — danes se od nas in Cehov lahko uči zborovskega petja ves svet, zlasti pa dunajski zbori, ki tako trdih orehov, kakor jih izvajamo mi in Cehi — sploh ne dobijo, ker jih nikdo ne piše. Društvena poročila. Novosti, Razno in Iz uredništva in upravništva so rubrike, v katerih najdeš neverjetno mnogo zanimivosti. Z Grumovim življenjepisom ter člankoma o Francetu Rusu in o Alojziju Mihelčiču pa Zbori nadaljujejo enciklopedijo slovenskih glasbenikov. Pridobivajte Zborom naročnikov in — ne ostajajte članarine dolžni! Slavko Osterc. Knjige in listi Dr. Henrik Tuma, Pomen in razvoj alpinizma. Založil Turistični klub Skala. Tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. 296 strani velikega formata. — Pravkar je prišlo iz tiska to naše prvo veliko, 'oboko sociološko in filozofsko zasnovano delo o razvoju in smislu turizma. Knjiga vsebuje naslednja nadvse zanimiva poglavja: Razvoj alninizma. Igra, delo, šport in ples. Čustvo prirode in umetnost. Potovanje in turizem. Alpinizem. Alpinizem z individualnega stališča. Alpinizem in znanstvo. Povzetek. - Razkošno opremljeni in ilustrirani knjigi je priložen priročen zemljevid skupine Triglav - Škrlatica, ld bo prav prišel vsakemu turistu. Obširnejše poročilo bomo še prinesli, pa že danes jo toplo priporočamo vsakomur, ki ima kaj smisla in veselja do planin. Praška L’Europe Centrale, tedenska revija v francoščini za politiko, gospodarstvo, književnost in umetnost, prinaša v svoji najnovejši številki poleg ostalega zanimivega gradiva članek Alberta Mousseta o pogojih za gospodarsko sodelovanje balkanskih narodov, študijo Al. Rusnioceanua o romunskem slikarju Iserju in študijo Zdenke Watterson o slovaškem slikarju Milošu Bazovskem — oba ta dva prispevka krasi več uspelih reprodukciji. Za našega čitatelja pa utegne biti najzan-imivejši članek Predhodniki balkanske unije, v katerem Charles Loiseau duhovito spominja na delo slavnih Dubrovničamov frančiškana Kačiča in Gundu-liča, ki eta se že pred stoletji borila za umirite.' in združitev krščanskega in slovanskega Balkana. L’Europe Centrale, ki že peto leto v.rši prav hvalevredno delo za medsebojno spo- znavanje in zbli-žanje srednjeevropskih narodov, se naroča v Pragi XII, Fochova 62. Ljubljanski Zvon. Oktobrsko številko uvaja članek Josa Jurkoviča Zaščita narodnih manjšin, ki se bo še nadaljeval. V leposlovnem delu se končuje psihološka novela Juša Kozaka Leteči angel, ki s krepkimi, novimi sredstvi odkriva svet otroških duš in prvega erosa v njih. Slavko Grum je prispeval črtico čakajoči, ki na nov način riše življenje bolnikov v blaznici in zdravnika sredi njih. Nadaljuje se Mirana Jarca študentovski roman Novo mesto, končuje se Maksa Snuderla znana, v Ljubljani pravkar igrana drama Pravljica o rajski ptici. Pesmi sta prispevala samo Anton Ocvirk: Premišljevanje — in pa France Kozar: Nad kotlinami. Anton Slodnjak je zaključil svojo študijo o Janu Kochanotoskem. — V književnih poročilih je temeljita Lebnova ocena Župančičevega prevoda Calderonovega Sodnika Zalamejskega, Prezljcva angleškega prevoda Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki sta ga priredila S. Jeras in H. C. Sewell Grant, Borkovo poročilo o Bartulovičevem romanu Na prelomu, Vidmarjevo o Trojici Premierjeve, Budalovo o Trinko-vih Naših paglavcih. V kroniki sta še beležki o duhovni situaciji današnjega evropskega pisatelja (F. A.) in o poplavi romanov (St. L.). Kulturne vesti Mladi dunajski pisatelj Hans Chlumberg je smrtno ponesrečil, ko je pred dnevi prisostvoval v gledališču v Leipzigu generalni skušnji svoje nove drame »Čudež v Verdunu«. Naslonil sc je na provizorično ograjo odra, ki se je pod njim podrla, da je padel v orkester. Pretresel si je možgane in podlegel poškodbi. Njegov talent je zbujal najlepše nade na bodočnost. Drama »Nekega dne« mu je prinesla nagrado dunajskega ljudskega gledališča. Leta 1926. je dobil Grill-parzerjevo nagrado. Njegovo zadnje delo »Čudež pri Verdunu« je imelo pri premijeri v Leipzigu velik uspeh. Globoko zasnovana drama je pretresljiva obtožba v svetovni vojni padlih junakov proti današnjemu človeštvu, kateremu je postala milijonska armada padlih le tendencijozna fraza. Kot vizija vstajajo ti padli junaki iz svojih grobov, toda na zemlji jih čaka le trpko spoznanje, da so zastonj trpeli in umrli, kajti nič se ni spremenilo — sovraštvo in puhle fraze vladajo svet slej ko prej. 100 let igre Mlinar in njegova hči. Na letošnje Vse svete poteka ravno 100 let, kar so v Berlinu prvikrat igrali znano Raupachovo ljudsko igro Mlinar in njegova hči. Ta preprosta drama, ki je po nekajkrat šla tudi čez deske skoraj slehernega slovenskega odra, vsebuje toliko resnično podane kmetiške naivnosti in poetične legendamosti, da je še do dandanes ostala na repertoarju ne santo neštetih ljudskih odrov (prav te dni jo n. pr. predvajajo v ljubljanskem Ljudskem odru) temveč so jo po Nemčiji in Avstriji še zadnji čas dajala tudi umetniška gledališča. Razumljivo je pa, da so znano efektno sceno na vaškem pokopališču gledališča podajala na nov, sodoben način. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Sobota, 1 novem.: ob 15. uri »Snegulčica«. Izven. Ob 20. uri »Sveti plamen«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 2. novem.: »Razbojniki«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 3. novem.: Zaprto. Torek, 4. novembra: Kraljična Haris. Red B. Sreda, 5. novembra: Gospa ministrica. Red E. OPEKA Sobota, 1. novem.: ob 15. uri »Knez Igor«. Ljudska predstava pri znižanih oenah. Ob 20. uri: »Vesela vojna«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 2. novem.: »Moč usode«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 3. novem.: Zaprto. Torek, 4. novembra: Vesela vojna. Red A, Sreda, 5. novembra: Zaprto. * NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 1. novem.: ob 20. uri »Skrjančkov gaj«. Kujjoni. - Nedelja, 2. novem.: ob 20. uri »Gospa mini-strovka«. Kuponi. Ponedeljek, 3. novembra: Zaprto. Torek, 4. novembra ob 8. uri: Dnevi našega življenja. Red C. TVORNICA CIKORIJI cigarete in sladko vince. Menila se bova o zanimivih rečeh, ne bo vam dolgčas.« Tako je govoril zapeljivec in Franči je prišla. V strahu je bila, v zadregi, negotova^ Prvi korak je pač v vsaki stvari nekoliko težak. Športnik jo je sprejel, kakor taki dami tiče. Miza je bila bogato obložena in je vabila. Gostitelj je bil premožen. Imel je zase veliko, razkošno opremljeno stanovanje in zanesljivega služabnika. Kavalirsko je stregel svoji dami in jo zabaval, kakor pač športniki to reč znajo ali ne znajo. Pridno si je nalival sladkega vmea dolival ga je neprestano tudi gospe Fanči, ki je srkala bolj po malem, zato pa pogosteje. Razkazal ji je stanovanje, ki ji je bilo seveda prav všeč. V majhnem salonu poleg spalnice je stal divan, na mramornatem kaminu zelene barve radijski aparat. Sedla sta na divan. Mehka, zamorjena svetloba električne žarnice in zavžiti božji blagoslov sta polagoma uspavala poslednje straže Fančine kreposti in zvestobe. Športnik se je veselil predstoječe zmage ... Objel jo je in poljubil. Fanči pa se je naglo odmaknila in rekla, kar reče od sto žen prav gotovo devetindevetdeset v takih slučajih. »Kaj pa mislite! Poštena žena sem.« »Vem, toda nisva tu, da se bova o tem pogovarjala. Morda se bojite moža?« »Ne, samo rada ga imam.« »Rada? Hm, to je že mogoče. Pa še mene rada imej, Fanči.« »Rada, rada. Pa je tudi vreden. Po zunanjosti se meri z marsikom.« »Tako? Z menoj tudi?« »Tudi. In kar je glavno, rad me ima.« »Tako?« »Dobro srce ima, lepo poje, toda ...« »Aha, toda!... To je ravno Fanči, lep je, rad me ima, dobrega srca je, lepo poje, toda.. .< »Ah da, toda ... toda ...« »Vidiš, Fanči. Vse bi bilo v redu, Če bi tega toda ne bilo. Prav za prav je samo ta preklicani »toda« kriv, da se toliko brhkih ženic včasih izneveri svojemu izvoljenemu.« Zopet jo je objel in ni se mu branila. Vendar pa je fant začutil, da ni stvar še popolnoma dozorela. Vstal je, stopil k radiju in poiskal neko postajo... Nežen, jeguljast valček se je prizibal v mehkobno razsvetljeno sobo. Fančina zvestoba se je zvijala v predsmrtnih bojih. Hkratu, sredi najlepših melodij, je radij prenehal peti. Nevoljno je gostitelj vstal in iskal drugo postajo, zakaj glasovi jeguljastega valčka so mu prišli kakor nalašč na pomoč. Ulovil je drugo postajo... Petje... Lep moški bariton je pel: »...Ti verovala si v nebeški raj in v njega blaženost, k “Radie v njega sijaj, nekdaj, nekdaj... A zdaj, a zdaj... Nad mestom belim dremlje težek, oblačen dan, po ulicah se opotekam jaz obupa pijan. .« S silnim občutkom je pel oddaljeni, nevidni pevec.., Gospo Fanči je zazeblo v srce.... Ta glas, ta glas ... Naglo se je sprostila njegovega objema, vstala in stoje poslušala do konca. »Radio X«, je dejal poročevalčev glas v zvočniku. »,Nad mestom belim dremlje težek, oblačen dan‘, — pel je gospod Alojz Slavič s sprem-ljevanjem klavirja ...« Fanči se je stresla... Njen Lojze... Ali ni bil to opomin?... 0 Bog, in kmalu bi se bilo zgodilo... Ne, ne... Proč od tu. Zaman se je trudil njen gostitelj popraviti lo, ki ga je povzročil nesrečni radio... Za tisti večer je zmagal pevec nad športnikom... * Ko je bila Fanči na prostem, se je globoko oddahnila, nato pa se na tihem zjokala. Takoj je šla domov, se vlegla v posteljo in jokala do pozne noči. Tako je pevčev glas rešil njeno krepost. Toda za kako dolgo, Fanči, kaj?... Na to vprašanje ni odgovora. Ljubljana, sobota, 1. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tominc. 10.20 Praznik v literaturi. 11.00 Radio orkester. 15.00 Kmetijska ura. 20.00 Koo cert muzike Dravske divizije. 22.00 Časovna napoved Ln poročila. Ljubljana, nedelja, 2. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Kmetijska ura. 10.45 Šahovska ura: Uvod v šahovsko igro po radiu; o Hamburškem kongresu, izvaja Bogo Pleničar. 11.00 Koncert ra dio orkestra. 12.00 Tedenski pregled. 20.00 V spomin padlim vojakom v svetovni vojni: Zvenenje. 20.10 Nagovor, gosp. Jagodic, ravnatelj škof. pisarne. 20.30 žalostinke, poje pevski kvarte Glasbene Matice. 21.30 Plošče. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert ra dio orkestra. 23.00 Napoved programa za na slednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 3. novembra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dvene vesti 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Koncert radar orkestra. 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.0< Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Dr. Ivo Pirc: Prva pomoč. 20.00 Prenos z Dunaja (Mozart: Requiem). 22.00 Časovna najx>ved in po ročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 4. novembra: 12.15 Plošče (pevski duet — harmonika). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Koncert ra dio orkestra. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Padanje in dviganje cen na svet. trgu. 19.00 Dir. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.30 Ga. Bartolova Žena v svetovni literaturi. 20.00 Ciril Hočevar: Vzgoja naraščaja. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.31 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Na poved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 1. novembra: Nasveti za ku hinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 19.40 Kulturne in društevne vesti 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Vmes poročila. Zagreb, nedelja, 2. novembra: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvenenje. 12.05 Dopold. koncert (nadaljevanje). 12.30 Nasveti za kuhii njo. 17.00 Komorna glasba: akad. kvartet. 20.30 Kulturne dn društvene vesti. 20.35 Zabavni ve čer. 21.50 Vreme in novice. 22.00 Zabavni večer Zagreb, ponedeljek, 3. novembra: 12.20 Na sveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Novice 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.15 Uvod k prenosu. 20.30 Internacionalni koncert. 22.30 Vreme in novice. 22.40 Po tujih postajah. Zagreb, torek, 4. novembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 18.40 Zdravstvena uro 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Vijo-Bnaki koncert. 20.30 Vijoniinski koncert (L Hoffmann). 21.30 Večer pesmi in nrii (Ida Ju rnnifi, članica zagrebške opere). 22.30 Novice. 22.40 Po tujh postajah. Beograd, sobota, 1. novembra: 10.80 Pi. 12.35 Radio kvartet. 13.30 Novice. 17.05 Otroška ura 17.30 Plesna glasba. 19.30 Starost in šport. 20.00 »Rigoletto«, Verdi. Prenos iz nar. gledališča v Beogradu. Beograd, nedelja, 2. novembra: 9.00 Prenos iz sabome cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Ciganska glasba. 17.05 Zdravstveno predavanje 17.30 Narodne z guslami. 18.00 Plesna glasba 19.30 Cerkveni koncert. 20.00 Jugoslov. koncert (Radio orkester in ga. Pin-terovič, članica beo grajske opere). 21.30 Narodne s kitaro. 22.00 Čas, novice. 22.15 Po tujih jx>stajah. Beograd, ponedeljek, 3. novembra: 10.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Zvočni film. 19.30 Francoščina. 20.00 Narodne. 20.30 Vijolin. koncert (L. Hoffmann) 21.25 Judovska ura. 22.10 Čas in poročila. 22.25 Večerni koncert Radio orkestra. Beograd, torek, 4. novembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio ork.-18.30 Novice. 17.05 Predavanje. 17.30 Plošče. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Zagreb. 22.30 Čas, novice. 22.45 Plošče. Izdeluj! JffTLSu 212 la športa« (evil«. Ima v zalogi in iz« deluje po meri. A. ZALOKAR GOSPOSVETSKA C. «. p? •' sis?» Spomenik na gfobu voditelja in organizatorja slovenskih gasilcev — liarleta Spomenik neznanemu vojaku na Avali Simbol vseh žrtev in vsega trpljenja, kar jih je dal in pretrpel jugoslovanski narod za svoje osvobojenje in zedinjenje je grob neznanega vojaka na Avali. Ni spomenika na svetu, ki bi bil tako zasluženo postavljen, ko ta na Avali. Vse gorje, vso grozo, ki jo je mogel dati peklenski ogenj svetovne vojne, vse to je pretrpel neznani vojak v prednji črti. Ginil in umiral je, trpel glad in mraz, bil zadet še od drugih nezgod — a vedno zvest je ostal svoji nalogi in se boril za zmago domovine. — Najvišji primer večne zvestobe in najvišjega patriotizma je bil naš vojak. Z globoko pobožnostjo se narod spominja na. današnji dan vseh velikih žrtev vseh onih naših junakov, ki so neznani in brez slave ginili in umirali v rovih, a tudi z obljubo, da ne bo nikdar pozabil njih žrtev, temveč z enako zvestim delom za domovino utrdil svobodo, ki so jo priborili oni. Slava neznanemu junaku na Avali! — Slava vsem, ki so krvaveli za kralja in domovino! Spomenik pailiim > o ja kom na ljubljanskem pokopališču — Za spomenikom so grobi ju-denburških žrtev Na ljubljanskem pokopališču Vsako leto obhajamo spomin na one, ki so nas zapustili. Mnogo, mnogo jih leži v črni zemlji, mnogo, ki jih narod še ni pozabil, še več pa onih, ki leže pod zemljo pozabljeni, zapuščeni, ter čakajo, čakajo-jo... In marsikdo, ki obišče te dni naši dve pokopališči, niti ne ve, kdo vse tu spi nevzdramno spanje. Dan mrtvih. Med cvetlicami gore luči. Ljudje hodijo sklonjeni, žalostni. So pa tudi grobovi, ki razpadajo, čeprav bi zaslužili tisti, ki leže v njih, da se jih spominjamo. Pojdimo ob teh dneh na grobove. Komaj stopimo na staro pokopališče sv. Krištofa, vidimo grob misijonarja Fr. Ks. spava stvoritelj »Martina Krpana« Franc Levstik, oče naše lepe slovenščine. V tej grobnici so še pokopani: Andrejčkov Jože, velika patriota Anton in Božidar Raič, rodoljubni pesnik Ivan Resman, zgodovinar Simon Rutar, večletni urednik »Slov. Naroda« Ivan Železnikar. Ne daleč od tu sta pokopana oče slovenskega planinstva Franc Kadilnik in mecen slovenskih medicincev dr. Ivan Oražen. Svoj mir je tu našel tudi Jakob Alešovec, ki~šo mu svojčas kupili priprosti nagrobni spomenik ljubljanski dijaki. Tu počiva tudi eden najboljših prijateljev Franca Prešerna, Andrej Smole, kjer ga »črne te zemlje pokriva odeja.« Novi Borštnik-Verovškov spomenik Pirca, ki je 38 let misijonaril med Indijanci in ki ni samo med divjaki širil vero in kulturo, marveč je tudi na Kranjskem oral ledino, saj je bil takorekoč prvi slovenski vrtnar ter napisal prvo slovensko knjigo o vrtnarstvu, »Kranjskega vrtnarja«. I>“rl je 1. 1880. Hvaležni Kranjci in Ame- Prva slovenska pesnica Pavlina Pajkora je tudi tu našla svoj mir. L. 1897 so prepeljali z Dunaja in pokopali na tem pokopališče enega najboljših prijateljev barona Cojza, Jerneja Kopitarja, ki je napisal prvo slovensko slovnico. Tudi baron Žiga Cojz je bil tu pokopan, vendar so pa njegove zemeljske ostanke potem prenesli k Sv. Križu, kamor so prenesli tudi ostanke Valentina Vodnika in Antona Kneza, ustanovitelja Knezove knjižnice. Pri sv. Krištofu sta pokopana tudi dva slavna slovanska brata, Čeh Jožef Resi, izumitelj ladijskega vijaka, in pa »revoluci-jonar«, Poljak Emil Korytko, velik prijatelj našega Prešerna. Nedaleč od tega počiva tudi Matija Čop, ki mu je posvetil Prešern svoj »Krst pri Savici«. Ne 'smemo pa pozabiti tudi pisatelja »Desetega brata« in »Lepe Vide« Josipa Jurčiča. So pa še drugi grobovi, ki jim je čas izbrisal znake in napise. Je pač čas, da se ti možje in njihovi zem-ski ostanki rešijo pozabljenja ter prenesejo na novo pokopališče k Sv. Križu. Spomeniki razpadajo, ljudstvo pozablja. Moderno, umetniško je pa novo pokopališče pri Sv. Križu. Tu imamo spomenike, ki jih pač smemo imenovati'umotvore slovenske skulpture. Značilen je spomenik, ki so ga postavili na grob ljubljanskega župana, prerano umrlega dr. Ljudevita Periča, in ki mu je načrt napravil prof. Plečnik. Ravnotako krasen je spomenik enega največjega Slovenca, dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je našel »Sredi dela najlepšo smrt.« Ne daleč od njega spava njegov sotrudnik, urednik Miha Moškerc. Skladatelj »Ksenije« in »Mladih vojakov«, Viktor Parma ima tudi tu svoje počivališče, ravnotako skladatelj Franc Ger-bič, skladatelj »Napreja« in državne himne Davorin Jenko, ki pa še do danes nima spomenika. Tu je našel svoj mir tudi dr. Gregor Žerjav. Brez spomenika sta pa še danes Ivan Adamič in Rudolf Lunder, ki sta padla kot žrtvi narodnostnih bojev, kot žrtvi avstrijske soldateske 20. septembra 1908. Je pač za današnje čase nerazumljivo, kje je njun nagrobni spomenik. Poleg teh dveh leži Arnošt Windischer, ki je umrl kot žrtev znanih narodnostnih bojev v Ptuju. Prav blizu spava jo naši najboljši: Ivan Cankar, naš največji pisatelj, mojster slovenskega jezika. Njegov grob je vedno v svežih cvetlicah, ki jih donaša nežna roka nepozabljenemu. Pesnik »rožnih polj in kmetijskega življenja« Josip Aleksandrov Murn in pa slovenski Heine Dragotin Kette, ki sta umrla v isti hiši in na isti postelji in ki sta tudi po smrti še združena. Krasen, dva metra visok spomenik krasi grob organizatorja našega gasilstva, Franca Barleta. Brez spomenika je žal poverjenik za narodno obrambo v narodni vladi ob prevratu dr. Lovro Pogačnik. Na naša gorenjska znamenja spominja spomenik Dolničarjev. Lep je spomenik, ki so ga postavili žrtvam svetovne vojne. Tam blizu leže tudi mučeniki, ki so bili ustreljeni v Judenburgu dne 16. maja 1918: Vodja ustaje Anton Hafner, Karel Možina in Joso Dantovič, razen teh Alojzij Rogelj in Alojzij Štelanič. Med njimi spi narodni mučenik Ivan Endlicher, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za svojo domovino. Tudi pisatelja »Gospodina Franja«, Franja Maslja - Podlimbarskega so prepeljali 1. 1922 iz Puljskave na Nižjem Avstrijskem, kjer je umrl v avstrijski internaciji. Krasen spomenik ima Kadilčeva rodbina, ki ga je izdelal Zajc. Ravnotako je lepa grobnica Tonnicsove rodbine, ki je izdelana v čistem romanskem slogu. Ne smemo pa prezreti groba dr. Ivana Šušteršiča, zadnjega glavarja vojvodine Kranjske in predvojnega voditelja Slovenske ljudske stranke. Spi pa še tu nebroj drugih znanih in neznanih ljudi. Nekaterim so postavili lepe spomenike, drugi zopet leže pozabljeni. Toda pod zemljo so vsi enaki... prah in penel... Orob iznajditelja ladijskega vijaka Ressla Grob romanopisca Josipa Jurčiča rikanci so mu postavili skromen spomenik, na katerega so napisali: Marsikteri Slave so sinovi šli na žetvo slave križem svet, našel sloves ti si v zemlji novi, ki ti s smrtjo ni bil oduzet. Ne daleč od njega počiva Mihael Ambrož, ki je bil ljubljanski župan, deželni poslanec in odbornik v prvem deželnem zboru. Bil je tudi med ustanovitelji »Narodne čitalnice« in njen prvi predsednik. Lepo grobnico je zgradilo »Slovensko pisateljsko društvo«. Tu počiva naš nepozabni pesnik Anton Aškerc, ki je zapel: »vse orožje eno vam pomaga — bratovska je sloga to orožje!.. « Istotam pa počiva rudi njegov učenec, I nežni pesnik Franc Gestrin. Poleg njega Grob septeinberskih žrtev Adamiča in Lundra — brez spomenika mm **f *4 v*--**? '% % ' v is Kil kratko dobo namestnik svojega svaka kralja Albrehta IV. na beškem, za njegovega mladoletnega sina Ladislava Posmrt-nika pa je bil namestnik na Avstrijskem in bi mu bil moral postati tudi guverner na Ogrskem, ali ogrski magnati so ga pod vodstvom Ladislava Huiijadija iz zavisti umorili (v Beogradu 1456. Z njim je izumrl celjski rod. Ob velikem žalovanju ljudstva so ga pokopali v minoritski cer-Kvi). Do leta 1811. so kosti Celjanov mirno počivale. Takrat pa so prezidavah nekdanjo minoritsko cerkev in podrli grobnico, kosti bi bili delavci raznesli, da jih ni rešil profesor Zupančič, po čigar iniciativi so jih shranili na mestu, kjer so še . sedaj. Napravil je tudi latinski napis. Grob velikega mecena barona Zoisa nastalo v dobi najhujšega predvojnega potujčevanja našega življa, kažejo isto narodnostno sliko kakor spomeniki na starem- Imena po ogromni večini slovenska, »litografija in ostalo pa nemško. Slovenski napisi so se v večjem številu pričela pojavljati šele po osvobojenju in šele po osvobojenju je to pokopališče tudii sprejelo vase prve slovenske može, ki so kakorkoli krojili našo narodno zgodovino. Tu počiva neumorni slovenski mariborski borec dr. Franjo Rosina, znan izpred osvobojenja in izza časov težkih borb za naš Maribor ob zlomu Avstrije. Poleg njega je dr. Karel Verstovšek, predsednik bivšega Narodnega sveta in član prve in edine samostojne slovenske vlade v Ljubljani. Tretji je slovenski kulturna Ahasver in poliglot dr. Pavel Turner. Tudi njemu je pc neskončnih romanjih križem sveta dala počitka peščena pobreška zemlja, od koder v duhu lahko gleda na svoje zeleno Pohorje, ki mu je dalo življenje. Kot četrti se je prvim trem letos pridružil Makso Cotič. Nikdar mi mislil da ga bo pot iz solnčne Vipave in obmorskega Trsta vodila v izgnanstvo na sloven 'Vi sever im Grob Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja pokopališču. Imena so po večini slovenska, pisana pa po nemški ortografdji in tudi ves ostali tekst je nemškii. Spomeniki s slovenskimi napisi so redki. Izmed znamenitih in znamenitejših slovenskih mož sta tu pokopana škof dr. Anton Martin Slomšek, ki počiva v kapelici sredi pokopališča din pa pijonir slovenskih poklicnih časnikarjev, nekdanji prvi urednik »Slovenskega Naroda« v Mariboru, Anton Tomšič. Izmed povojnih bi pa bilo omeniti velikega sokolskega delavca, odvetnika -dr. Vladimirja Serneca, ki je tu našel svoje zadnje počivališče. Začetki novega mestnega pokopališča, ki je Stran 14 JUGOSLOVAN Sobota, 1. novembra 1930. ■■■■■■■■■■■■■ mmmmmmmmmmmmammmz-Tea J»«4ivoJ Rehar: Vseh vernih duš dan Spet aster je in krizantem vzcvetelo cvetje po grobeh vsem rajnkim, ki pod rušo spa, in solze grenke so v očeh. Spet so v spominu sredi nas, ki tiho pot so v večnost šli, in bližja nam je danes smrt, vse bližja — kakor druge dni Saj druži nas skrivnostna vez, ki sega preko vseh grobov: vez src in duš, ljubezni vez — od vseh največji blagoslovi da bo njegovo krsto krnila zemlja Dravskega polja. Boril se je za jug, a omagal je na severu. To pokopališče je pa dalo počitka tudi stotinam vojakov im ujetnikov, ki so med svetovno vojno podlegli v mariborskih bolnicah na bojiščih dobljenim ranam ald pa zavratnim boleznim. V tihem in složnem miru apijo na Pobrežju poleg Slovencev in ostalih Slovanov tudi Nemci, Madžari, Romuni itd., aamo Italijani so ae letos preselili v Ljubljano. Pokopališče krasi nekaj lepih in dragocenih spomenikov, večinoma plemenitašev in Nemcev. Skromnejše, a že po zunanjosti čestitljivo staro je na severni strani ceste na Pobrežju že omenjeno Magdalensko pokopališče. Tudi tu je zmes jezikov, narodov in stanov. Ker je pokopališče predmestja, v katerem stanuje največ proletardjat, se mu to že na zunaj poana. Križi so skromnejši, mnogo je pa grobov, ki jih sploh nimajo. Pozabljeni so od vseh še na Vernih duš dan se jih morda nihče ne bo spomnil. Tu pa počivajo tudi tisti, ki so pot svojega življenja dokončali v naši splošni bolnici. Med znamenitejšimi grobovi moramo omeniti zadnje počivališče velikega mariborskega rodoljuba, gromovitega govornika in veroučitelja neštetih generacij tukajšnjega srednješolskega ddjaštva, dr. Antona Medveda. Kipar Sojč mu je izdelal skromen spomenik, katerega so mu postavili hvaležni Mariborčani. Tik poleg novega mestnega pokopališča je letos nastalo pokopališče fare Matere Milosti. Na njem je še malo grobov. Križ, ki stoji v sredini, je skoraj osamljen. Nedavno pa so pričeli tu graditi arkadne grobnice, ki bodo morda najlepše in brez dvoma najmodernejše v Mariboru. Se bolj skromno pa je pokopališče v Studencih. Na njem počivajo skoraj sami delavci, trpini, ki jim tudi zadnjega domovanja ne krasijo dragoceni in pompozni spomeniki. Po njihovih grobovih raste trava, le tu in tam skromno cvetje. Le na dan, ko po vseh grobovih zagorijo lučke, bodo zagorele tudi na njihovih — pa ne na vseh. Enakosti torej niti na grobovih ni — enakost je samo v grobeh... Vseh mrtvih Jan Kako je vrtec ta hladan, kako hladan, kako miran posvetni hrup mu ni poznan! (S. Gregorčič.) Solnce posije v dolino razkrajajoč jesenske megle. Rumeno listje pada z drevja, umorjeno od slane. Njive so prazne, gozdovi rumene, jate lačnih vran preletavajo po polju. Vseh mrtvih dan! Narava žaluje, umira. Človeške misli hite k dragim, ki počivajo v grobovih. Neštete trume romajo na vrt zelen, ki je s kamenitim zidom ograjen, kjer krije njih drage domača gruda. Venci, cvetlice, lučke, vse krasi danes grobove; kakor nevesta so okrašeni 8 cvetjem. Cele procesije ljudstva se vrste med grobovi. Zelene ciprese med grobovi začudeno gledajo to vrvenje. Pri grobu kleči in moli mati za prerano umrlega sina ali hčer, nevesta za ženina, žena za moža, otroci za starše. Saj tu počiva, kar je bilo duši najljubše in najdražje, saj spe njim dragi mirno v hladni zemlji. Grenke solze teko na grob, duše jim tre žal in bol. Pretresljivi so Likovič Joža; Duše se vračajo... Nocoj ae boste vračale, verne duše! Noooj bom sam, okno bom odprl, da bo zadišalo po grobni grenkobi in spominih. Nad mestom se bo razgrnila bela megla, vzdolž barja 86 bo lovil turoben jek, bronaste ustnice zvonov bodo drhtele v žali pesmi. Morda bo še enkrat kriknil zapoznel mum pod rušvino, hladna rosa bo pala z breze, krizanteme bodo zaiprle zlate oči in nagnile drobne glave...' Iva! Ti se boš najpreje oglasila. Ko ava se bila poslednjikrat sešla, je prizvanjalo šmarnim mašam v slovo. Škrjanec je vriskal nad razori, vlaki mušic so se vozila med gostimi jelšami, ki so sanjarile kraj tolmuna. Zemlja je dišala, zvezde so se nabirale za Rožnikom. Za roke sva se vodila; toda besede so bile udušeue, srce prazno ter brez upanja. Zapuščala si me! Bolestno koprnenje te je gnalo v svet, zahotelo se ti je bučnega življenja in ulic z razkošnimi zabavišči. Najina priprosta, ekromna skupnost se je končala, pozabila si na verne obljube in tiho srečo. Komaj si se odzvala iz neznane tujine, potem si se mi odtegnila za vedno... Noooj bodo zvonarji neprestano gnali velike zvonove. Milost božja bo pršela na grobe, iz razsvetljenih svetišč se bodo dvigale spravne daritve in kadilo. Ljudje v črnini se hodo trkali na prša in molili za rajnke. Nebo se bo odpiralo, na bregovih večnosti bo plamtela rdeča luč... Morda se boš vrnila nocoj, draga Iva? Luč bom primaknil k Oknu, da bo somrak prizori piskanja sirot ob materinem grobu. Marsikatera nada, up in načrt so pokopani tu notri. Trnje mu je rastlo skozi vse življenje, sedaj na grobu cvetke mu rasto. Skoro vsi grobovi ro grede rož, kakor v zasmeh prirodi, cvetoči, ozaljšani, dočim je vse ostalo pusto in mrtvo. Vmes je tu in tam že gomila, kjer spi mirno pozabljen, katerega se nihče ne spomni. Kjer križ, ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli. O, pozabljeni grobovi! — Svetilke bledo trepečejo, veter se poigrava z lučkami. Solnce zahaja, pošilja svoje žarke na grobove v pozdrav vsem mrtvim. Množica se razhaja, zapušča skupni vrt, ki je vsem odprt Marsikdo bo drugo leto že sam počival. Saj vsi bomo enkrat mirno počivali, čakajoč vstajenja. Vse, kar je živo, je zapisano smrti. Ko se zmrači, gore lučke, kakor Scholshi »Pri Sokolu obstoji že od prvega početka sein lepa navada, da se spomni vsako leto ob Vseh svetih svojih pokojnih članov. Popoldne omenjenega dne pojo društveniki v zvezi s čitalniškimi pevci na ljubljanskem pokopališču žalostin-ke v častni spomin pokojnim prijateljem. Tega dne postavi se vsako leto na grobišču piramida s popolnim zaznamkom pokojnih »So-kolcev«, katerim bodi vsem blag spomini Lep, posnemanja vreden običaj!« Tako je pisal 1. 1888 br. Evgen Lah, ki smo ga letos spremili k Sv. Križu, v knji-i, ki je izšla ob priliki 25-letnice Sokola, al se ta »lep, posnemanja vreden običaj« danes ne drži več. Le preradi pozabljamo na naše pokojne »Sokolce«, ki so nam ustanovili »Južnega Sokola« in kasneje »Ljubljanskega Sokola« in mnogo drugih odličnih Sokolov iz kasnejših dob, ki so se vsi v najtežjih časih, ko je bila to skoraj veleizdaja, hrabro in neustrašeno ponašali s sokolskim imenom in ki danes leže pozabljeni na naših pokopališčih. Ko se spomnimo pokojnih Sokolov, moramo v prvi vrsti omeniti brata dr. Ivana Oražna, prvega starosto Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, ki je stopil 1. 1919 na čelo združenega slovenskega, hrvaškega in srbskega sokolstva. Zal mu ni bilo dolgo dano voditi našo organizacijo, ker nam ga je že 1. 1921 ugrabila smrt. Pokopan je pri Sv. Krištofu. Tu leži prvi starosta »Juž- svetal in pot vidna. Trudna -in revna se boš zgrudila kraj mene. Prijetno bova kramljala, brez besed im očitkov se bova zgubljala v spominih. Rite rožmarina bodo zadehtele, davno obledele podobe bodo zopet oživeje. Najine dlani se bodo prijateljsko združile, vse bo pozabljeno. Še zvonovi se bodo odmaknili s svojo žalo pesmijo, mlačen veter bo razgnal njihove turobne zvoke... Tudi tebe bom pričakoval, študentka Mimi! Tvoje ustnice so bile ozke kakor komaj razbr-stemi poganjki. Bolehala si, pa si bila vendar tiha im vdana, skoraj srečna v neizprosnem hiranju. Tvoja ramena so zgubila mehke, mikavne črte, dlani so postale mrzle in vlažne, začela si težko dihati. Postajala si bela, skoraj prozorna kakor čudovit vodni cvet, ki leži na negibni gladini, podoben rahlemu dihu, dokler ga ne razprši strupena sapa... Na ličecih so rdele mrliške rožice, ki jih trosi smrt mladim ljudem kot znamenje predčasnega konca. Tistikrat sva se odpravila v poznozimskem jutru proti Savi. Ti si stanovala v barakah na polju, odtod sva imela najkrajšo pot. V glo-bočah so votlo pokali ledeni skladi, brsteč zvok je plašil lačne vrane, ki so zbegane krilile okoli orjaških hrastov. Nebo je bilo visoko, vendair ga je zastirala sivkasta koprena. Le za Šmarno goro se je razbrala meglena guba, zlata sled se je potegnila iz vsemira, kakor stopinje nevidnega angela, ki je prinašal dih pomladi. Na prostrani planjavi so se klicali razposajeni kobilarji; kmet je stal sredi razora in skrbno sklanjal glavo, kakor da prisluškuje skrivnostnim zvokom, ld se kradejo iz mrtve zemlje, pod zvezde na nebu, po dolini zapojo cerkveni zvonovi, ki pojo pesem molitve in smrti. • • Bilo je v jeseni leta 1918. Bojni hrum je prenehal, stara država razpadla, nova se rodila. Zeleni kader je vladal. Preživeli smo dogodke, katerih ne doživi vsako stoletje ter jih bodo naši vnuki le še čitali v zgodovini, »španska« je razsajala po naših krajih, kakor kuga. Skoro v vsani hiši so imeli bolnika, smrt je vihtela svojo krvavo koso. Podnevi in ponoči je pel zvonček, naznanjajoč, da prihaja duhovnik z Najsvetejšim. Grozna je bila žetev smrti Anno Domini 1918. Doba največjih ljudskih žrtev je minila in smo zato takrat stali ob grobovih v nadi, da ne bo nikdar več smrt tako kosila, ko v teh vojnih letih. Ali se bodo izpolnile naše nade, ali ie človeštvo že postalo strpnejše? Ali je ljubezen do bližnjega postala močnejša? Andrej Dolenc. grobovi nega Sokola« br. Henrik Etbin Costa in še mnogo drugih starost in odličnih Sokolov začetne dobe, kakor J. Debevec, I. Murnik, dr. V. Zarnik, J. Nolli, Fr. Drenik, Fr. Ravnihar, I. Valenčič, dr. K. Bleiweis, dr. Costa in še mnogo drugih, med njimi tudi prvi prednjaki Coloreto, Drahsler in Kobler. Spomnimo se tudi na to, da je cela vrsta naših odličnih pisateljev, ki leže pri Sv. Krištofu, bila v aktivnih vrstah Sokola: Fr. Levstik, J. Jurčič, J, Železnikar (v prvem odboru »Južnega Sokola«) in drugi. Ob tej priliki ne smemo pozabiti vseh onih Sokolov, ki so padli kot žrtve svetovne vojne. Med prvimi je bil načelnik Ljubljanskega Sokola br. Vilko pukovnik, kateremu je sledila nepregledna vrsta. Njihove kosti so raztrošene po vseh bojiščih. Spomnimo se vseh Sokolov-dobrovoljcev, ki so dali, zvesti sokolskim načelom, svoje življenje za svobodo naše domovine. Tudi naši mednarodni tekmovalci so izgubili svoje tovariše br. E. Jezerška in nedavno nepozabnega br. A. Maleja. Tudi po vojni smo spremili številne odlične Sokole k večnemu počitku, med katerimi naj omenimo zlasti markantno osebnost br. M. Verovška, sokolskega praporščaka in br. Z. Vernika. Bratje Sokoli! Izkažimo našo hvaležnost vsem pokojnim bratom in sestram s tem, da obiščemo in okrasimo njihove grobove s cvetjem. Večna slava vsem umrlim borcem za Tyrševe ideale! katero so se zganila neznatna semena in začela klita. Po grapah nad jama mami, kjer kopljejo gramoz, se je še držal zmrzjen sneg; ob prisojnejših »tezah sva že našla svetlorumene piskavčke z medenimi grli. Vse je oživejo v komaj zaeluteni tajni, še ti ai se nasmehnila. Nepopisno zadovoljstvo te je hipoma prevzelo, nedolžna razposajenost se je oglasila v tvojem srcu. Stekla »i naprej kakor »rna v zatišju. Toda nenadoma si se krčevito zdrznila, roke so ti omahnile! Na ustnioah se je nabrala slinasta kri, kašel te je začel dušiti. Telo se je tTgalo v krčih, prsa so »kipela v bolečim. Tvoje jasne oči so prosile pomoči, mene, zemljo, piskavčke, ptičice, ki so zaslutile pomlad za gorami. Obrnila si se v polje, da bi skrila solze in bol. Toda nikdo ti ni mogel pomagati. Spomladi si umrla... Nocoj se boš spustila za pesmijo zvonov; oglasila se boš pri meni ter prinesla cvet, luč in mir! In še M, Pavla, mladost s pšeničnimi lasmi! Sredi barskega polja sva se našla. Jezusove srajčke si prepletala z modrim »lakom in zlaticami. Bog ve, kaj naju je združilo. Ali čudežna tišina, ki je ležala med vrbami, ali sladkobni duh po travah in češmilju, ali belo julijsko solnce... Nasmehnila si se mi, sredi brezovega gaja sva sklenila prijateljstvo, tako otročje in priprosto, da se je kos začudil in ponorčeval iz najine zadrege. Kolikokrat sva prehodila te poti! Nad Ljubljanico je migljala svilenčasta soparica, podpeški čolnarji so čopotali po njej 8 težkimi vesli. Za Črno vasjo so žgali morost, tanek dim je ginil v brezbarvni sinji. Izza Loga so brneli Vladimir Gortan Franjo Marušič Ferdo Bidovec Zvonimir Miloš Franjo Valenčič V srcih naroda so si postavili spomenik za duhovniški stan, pa je »ral potem prev"ti gospodarstvo na Hleboviui na Smolniku, postaji' to cerkvico pred približni sedemdesetimi leti, menda 1 1860. Kar jih je na Smolniku od tedaj 'o danes umrlo, ti ^.očivajo tam. Pripro-sti grobovi, ki krijejo v sebi zlate zaklade zlatih ljudi. Komaj petnajst jih je, da imajo ob vzglavju križce, vsi so leseni brr vsakega napisa, tega ni izpral dež, niso ga nikoli imeli, saj ga ni bilo treba. Oni, ki hodijo semkaj na grobove s ' v, napisov ne potrebujejo, vsak pozna vsak posamezni grob. Priprosti so, a krasni. Krasi jih božja roka sama s vedno novimi preprogami, pozimi z belo, spomladi z zeleno, poleti s solnčno, jeseni z rumeno-rdečo bojo ljubezni. Rijasti sleč, ki uspeva na Pohorju sicer samo še na nedostopni Jesenski peči in na Klopnem vrhu, krasi in diči kot redka in zato iskana planinska cvetka te grobove. Med njimi, pred vhodom v cerkvico Sv. Device Marije, je tudi grobnica. Če dvigneš deščico, ki pokriva nagrobni kamen, ju vidiš, ki tu počivata na sliki, pristni tip pohorskega kmeta in njegove žene, Luka Hleb in Ana Hleb. Marija Virgo, sine labe concepta, interdece pro nobis, se glasi nad glavnim vhodom v cerkvico. Toda Smolnikarji so Pohorci, so vozniki, drvarji in oratarji. Kadar je praznik Sv. Roka, onega, ki ima nad kolenom rano, zadobljeno s sekiro: kadar je praznik sv. Simna na šimen-sko nedeljo, koncem oktobra, ne-le 2. julija na praznik Device Marije imajo na pokopališču okoli cerkvice na Smolniku cerkveni shod. Tedaj nihče izmed drvarjev in voznikov ne dela; to je njihov največji praznik, če tudi ga navadni koledar ne pozna. In Sv. Roka še prav posebej časte, da jih obvaruje nevarne rane s sekiro. Takoj, ko je bila leta 1860. cerkvica zgrajena, so drvarji z lastnimi prispevki nabrali toliko vsoto, da so ž njo mogli nabaviti »činki« zvonček, ki še danes pozvanja v slovo tistim, ki jih na tem pokopališču polagajo v naročje zelenega Pohorja. V cerkvenem stolpu je visel nekdaj še večji zvon, ki so ga bili kupili kmetje na Smolniku. Ta je že umolknil: grabežljiva roka svetovne vojne ga je odnesla. »Činki« pa še zvoni in kliče, da prihajajo na pokopališče in v cerkev visoko s planin drvarji in vozniki in posestniki smolniški. Globokarjevi, Pajkovi, Ce-bejevi, Zvajgarjevi, Hlebovi, Gornjakov!, Prod-narjevi vsi prihajajo sem na pokopališče. Na Šimensko nedeljo pomešani z veselimi lovci; na vseh vernih duš dan, da par minut postojijo ob nezaznamovanih, a dobro poznanih grobovih, ob katerih bo nekoč tudi za nje izkopano hladno ležišče. Tedaj vlada tu bajna tišina. Vroče solze, gorke molitve, goreče sveče polne ljubezni — okoli njih zeleno smrekovje, rumeno lubovje in me-cesnovje, ognjeno-rdeče črešnje, nedolžno bele breze in solze, s štirih lip padajoče na grobove — bolj spredaj zamolklo šumenje voda Lobnice in šuštenje stoletnih gozdov; proti večeru silhuete pohorskih grebenov in kozjaških vrhov; vmes viki in klici nemirnih gozdnih ptic. Pa kadar luna z ostro zakrivljenim srpom žanje med zvezdicami, da se zdaj tu, zdaj tam katera utrga in v dolgem loku bogvekam pade in zarije v zemlji, nastanejo srebrni loki, kot da bi hoteli vernim dušam kazati pot s pohorskega pokopališča v nebesa. Dr. Fr. M. brebrnčasti zvoki, z vrhniške strani so se elili široki kramarji, vsak nesoč zlato vedro blagoslova za polje. Na marofih so se gledale pisane črede junic, nekatere so dolgo strmele v pozni popoldan, druge so upirale svoje svetle oči v pastirčka, ki je zadovoljno ubiral pod gabrom enostavno piščal. Dnevi so se nama vlekli v sladkobno neskončnost, nikdo ni mogel skaljiti najinega tihožitja.... Potem je pa oslinila jesen vrhove krimskih gor s svojimi zlatimi ustnicami. Nebo se je odmaknilo v nedogledno daljavo, zarje so postale rdeče in mrzle. Za večera so se oglašali zvonovi s spokorno pesmijo, pozno v noč so se trkali na bronasta prsa. Med trsjem pa se je zganil tajinstven šepet, nekdo se je jokaje poslavljal od rož in petja murnov. Tudi ti si se od vsega poslovila. Postala si nestrpna in čemerna. Kaj te je odgnalo od mene? Ko sva se poslednjikrat sestala, si nosila črn klobuk s široko pentljo ob strani. Tvoje čelo je bilo visoko, oči tuje in hladne, nevoljno ai mi segla v roke. Zakaj tako, Pavla? Dolgo se že nisva videla, a vendar se ne morem odreči spominom. Noooj bo pobožna tišina razlita po ulicah, ljudje se bodo vračali z zastrtimi obrazi od grobov. Nič naju ne bo zmotilo, še smrt bo povesila koščene dlani in se nama sestrsko smehljala. Pridi, Pavla ... Noooj se boste vračale, verne duše! Iz neskončnega pozabljanja vas bodo priklicali zvonovi na kraj miru in žalovanja. Dišalo bo po cipresah, solzah in odpuščanju. Odsvit oljčnih luči nam bo razjasnil obraze, zvon bo tolažil nas in vas, predrage verne duše! la pohorskem pokopališču Majhno je in štirioglato; ne obdaja ga nobeno preperelo zidovje kakor običajno v mestih, kjer grešni svet rad z visokimi zidanimi ograjami zakriva ono mesto, ki bi sicer človeka vedno, kadar gre pot mimo njega, spominjalo, da se bo tudi konec njegove poti nekoč tu poizgubil v hladni črni zemlji. Pohorsko pokopališče te ograje ne pozna; oni, ld bodo prej ali slej vsi tu polivali, je tudi ne potrebujejo. Pohorsko pokopališče ni ločeno od svoje okolice; je samo poseben del pohorskega sveta; posvečeno zato, ker veže preteklost preko sedanjosti z bodočnostjo po onih, ki bodo še prišli tja za vedno počivat. Stvarnikova roka je okoli njega postavila samo živo mejo, ograjo, ki nikoli ne strohni, ki se vsako leto kakor ves rod človeški sproti pomlaja, da z veseljem vsako vigred vedno znova prihajajo v njo valit drobne ptičice in (sladkih posmrtnih pesmi prepevat (vsem onim, ki tam spijo. Samo dve lesi sta v njej, ozki a vendar toliko široki, da morejo skoz oni, ki prinašajo in spremljajo semkaj k najprijetnejšemu snivanju leto za letom starčka ali staro ženico, včasih tudi še ne razcvelo cvetico. Sredi planice, ki see razprostira med to niz- ko mejo, jedva štirideset korakov dolgo in trideset korakov široko, stoji bela cerkvica, ki s svojim rdeče gorečim koničastim stolpičkom radovedno in proseče gleda proti nebu, 1 r, da bi hotela zvedeti, kako se godi dušam onih, ki jim je izprosila vhod v boljše življenje. Štiri kote ima živa meja; v vsakem kotičku stoji po ena mlada lipa. Kadar pripeljejo ptičke z juga ljubo pomlad tudi na Pohorje, siplje vsaka izmed njih duhteče cvetje na grobove, da bo vsi pisani in lepši kakor najlepši na mestnem pokopališču. Ko pa pride jesen, padajo raz nje velike, debele solze; kajti lipa ima mehko r-ce in čuti z vsemi onimi, ki se na praznik Vseh svetnikov in drugo jutro na vseh vernih duš dan zbirajo na zadnjem počivališču predragih svojih rajnikov. Te štiri lipe pa so tudi štiri ve-tike sveče, ki gore ob grobovih ne le ob čenih dneh kot one, ki jih prižigajo ljudje, ~-n-pak vse leto. Pohorsko pokopališče ni 1 čeno od ostalega sveta: pod lipe so postavili drvarji mizice, na katere vsakdo lahko sede k prijetnemu počitku in koristnemu premišljevanj-Ni mnogo grobov na tem pohorskem pokopališču. Saj je Luka Hleb, oni, ki je bil name-jen Leon Tičar: Molitev Vseh mrtvih dan . . . Skoro ves dau že brea preetanka dežuje. Ozračje je prepojeno z vlago, ki tišči in napravlja človeka še bolj otožnega in klavrnega, kakor je navadno ob takih dneh. Liice 60 prazne, kot da ni več življenja; n vendar še ni pozno. Medle električne luči — »u ena, tani zopet druga — razsvetljujejo tihe, 6amotne ulice. Le redko kje se prikaže kakšen obraz; nejasen, bolesten; kakor da n i stiska srce težka, neodoljiva misel, hiti dalje. V temo izgine, le težko še razločiš komajvidne k n-lure, še to ti izgine. Zopet vse prazno . . . Moja duša, moje srce? Mučna praznota povsod. Nikogar i ' v bližini. Temna črna noč se nr'".ino plazi okrog voglov in iztega sive pe- roti. Niti ne čutim je. Le po vzduhu ugaslih sveč, po mrtvaškem je zadišalo. Vseh mrtvih dan. . . Ne morem več; srce je zajel grenek spomin, ki stiska, mori, na glas bi kriknil: niti tega ne zmorem. Vseh mrtvih dan je ... a jaz v tujini, ne morem vam prižgati, draga mati, sveče, ne morem Vam položiti na grob cvetko ljubezni — predaleč sem. Da bi pokleknil pred grob in se častitljivo odkril; ne morem — tujini živim sredi mestnih zidov, odrezan od vsega in čakam ... Nevem, ali sem med to bobnečo množico mrtev tudi jaz? Mimo mene hiti življenje, a jaz za njim na pol mrtev. Sam sem; nimam šopka, katerega bi Vam poklonil, da bi izkazal spoštovanje, ljubezen, dolžnost, ki me veže — ničesar nimam — ne ’ ma več, ne brata, ne sestre; tujina mi je sedaj vse: mati in mačeha obenem. Ko bi mogel, bi Vam prižgal svečo na grob. Kako bi tlela, plamtela, kot moja ljubezen, ki živi in obuja spomine. . . In v poslednjih utripih bi dogorela, ugasnila bi. . . Tam iz zapuščenega ozadja, bi se takrat priplazile črne, blodeče sence; zagrnile bi grob, oh, takrat, mati, bi padel na kolena in zajokal, naglas bi zajokal. In dvoje vitkih cipres stoječih ob grobu, bi obupno zaječalo, globoko sklanjajoč se k tlom. . . Saj me nihče ne čuje. Tišina je naokrog. Vse že spi in sanja, le jaz še bedim in mislim na Vas, mati, ko Vas že krije hladna zemlja. Sam eem, nihče me ne vidi, ne čuje, le tiha grozna noč je okrog mene. Tu v tej grobni tišini ob spominu na dan Vseh mrtvih, le kratko molitev. Ne bom obsul grobišča s kopico rož in prižgal sveč, le semkaj nad mizo sem se sklonil in tiho, pritajeno molim k Bogu. Skromna, ponižna je moja molitev; iz srca prihaja in prosi uslišanja. Ce sem grešil, o Bog, odpusti mi; velik je bil greh, toda kesanje v teh dneh je večje. Spoznanje je hujše, kot ostra beseda ali kazen za greh. Vseh mrtvih dan je. . . »Bog jim daj večni mir in pokoj; in večna luč naj jim sveti I« Ogenj ljubezni je vzplamtel v srcu ob težkem spominu. Zopet Vas vidim, grobovi so oživeli... Srce, boš našlo sedaj mir in tolažbo?... Saj Vas ni, ah sam sem, čisto sam. Samo spomin je bil in to je bilo najhujše. Vi v večnosti, jaz v trpljenju — v tujini. — Oh da bi mogel razumeti poslednjo besedo: Mati!... mati!... iCD II CD: IOIICD HO IIO HO IICDIIOII CD 11 Asfaltni ksiloliini tlak patent »DERMAS« St 7237 izvršuje edino Slograd, Ljubljana i,oiioiioiioiioiioiioiioiioiic> RSalanierijshi izdelki vseh ml iz bakra, medi, aluminija, cinka In drugih pločevin izdeluje in prevzame v izdelovanje )os- ©forepec, d. o. z. v Ljubljani Za gr adom9 Tožna postrežbo Solidno delol 'Mali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiite znamko. 53 PREMOG 53 trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. i o. i. Miklošičeva 6 Telefon 28-20 Telefon 25-95 Kolilita Idtsl tapetnlk in dekorater vhod Dvofakova ul. d dvorišče (Tbnnlesova hiša) izvršuje vsa se« lapelniika Jela UCJBUflNfl vrtne in nagrobne •grafe, ter vsa druga ključavničarska dela izvršuje v vseh ozirih solidno I. Slanovic kljažavnižarstvo LjOBLjAiA, Goieva 2 Ugodna nakupna prilika 706 Proda se posestvo z gostilno. Poizve se in ogleda: Novi Vodmat, Ciglarjeva ulica 2. Za pokontevanje mrčesa kakor ščurkov, miši in podgan, nudim zajamčeno sredstvo po 12 Din. Preprodajalci imajo primeren popust. Razpošilja 701 LINDIČ, Ljubljana, Komenskega 36/j. Dober zaslužek nudimo vestnemu in poštenemu prodajalcu časopisa. Zglasiti se je v upravi, Gradišče 4. Nastop takoj. Več parcel v Spodnji Šiški se u-godno proda. Naslov v upravi lista. 705 Mlajša gospodinja vajena vseh del gospodinjstva na večji ekonomiji, želi mesta pri boljšem samostojnem gospodu. Gre tudi na gostilno ali večje posestvo. — Naslov pri upravi lista 709 dej, glej, saj vesi V prvi strokovni delavnici se ne popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, ampak tudi v rjavi. — Avgust Skof, Borštnikov trg. Letos znatno znižane cene ta. To. ZvC" Am&MOV AvJboj ,cLrv\roo aJtZ UUaUMM56 oo,. ma/ux-vic v i jv*, ^O^VU. Ustanovljeno I. 1852. Teod. Kom Ljubljana Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ni klosetne naprave »Brzovoz« Ljubljana — Maribor — Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše. Prevzemamo tudi pošiljke za vse proge. Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan. Cenj. trgovstvu in občinstvu se priporoča »BRZOVOZ« L|UBL|AIM, Celovška cesta 79 Telefon 2343 MARIBOR, Aleksandrova cesta 162-H ETIKETE za urade, apoteke, drogerije, trgovce izvršujeta SITU i SVETEK LJUBLJANA SV. PETRA C. 18 Elektrotehnično podjetje Kan Černe Ljubljana Sv. Petra nasip 53 Smučarji, lovci in lurisli naj si pravočasno oskrbe specifalne čevlje pri dobrem strokovniaku Škraba Franc, Novi trg (Turjaški) 2 MODROCE Peresnice, otomane, divane, pa-tent-fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 Stavbne parcele ob Strossmajerjevi cesti, od 480— 600 m’, za vrstne hiše (Reihenh&user), ugodno na prodaj. 689 Ing. Tornago, Poljanska cesta IX Vsa -pleskarska zn ličarska dela zvršujem po najsolidnejših cenah Jvan Qenussi pleskar in lilar LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 10 Garantirana kaiutrukclial Ako želite kupiti na obroke obrnite se na Franc Jader tapetništvo LluMiano, Si. Petra nasip 29 Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce. Najmodsrnajia oblika I SSSSA. ' ^ - otomane itd. izdeluje in popravlja tvrdka 575 Ivan Pavlin Ljub ja la Florjanska ulica 11 Solidna postrežba! iiEMIl TRGOVCEV r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. pos.) Franc Bogel Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. dvorišče. 693_________________ Lep trgovski lokal za povsem novo trgovsko branžo v strogem centru Ljubljane rabi za takoj ali najkasneje do 1. dec. t. 1. „Delni-ška družba11. Ponudbe z navedbo kraja in najemnine na upravo pod„Delniška družba" Foto-aparat znamke »Ica« 9X12 z dvojno lečo prodam zelo ugodno. Naslov upravi lista. Nemško in italijansko korespondenco v černih urah bi opravljal proti zmenjenemu honorarju. - Ponudbe pod »Korespondenca« na upravo. Gospodična išče mesto kot 683 odgojileljica ali pisarniška moč k boljši rodbini kot začetnica. Ponudbe na upravo „Jugoslovana‘. Kmetijska družba v Ljubljani je glavna zastopnloa kmetovalcev v dravski banovini in štele na<} 380 kmet. podružnic in okrog26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG 3 VSAK KME1 MORA BIH CLAIV KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine J Fany Patik, umetno kolarstvo Radovlji ca-Ljubljana, Miklošičeva c. 30 ideluje in dobavlja najsolidneje in najskrbneje izdelane gar-titure. Stojala za ročna dela itd. v priprosti in najfinejši zdelavi. Tržne torbice vseh vrst Košarice za kruh, za šivanje, za pecivo, v raznih oblikah. Zaloga japonskih in kitajskih preprog. 621 Pri odjemu na debelo Specljalne cene. Pazile pri nahupu šivalnih strojev na najboljšo znamko in lo je SPF&FFI FJF šivalne stroje za rodbino, obri in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke pri tvrdki Jgn. Vok,Hjubljana Tavčarjeva ulica 7 ali v podružnici Kranj in Novo mesto Poduk v vezenju brezplačenI Restavracija Roža Zidovska ul. 6. priporoča danes purane, divje zajce, morske ribe in vse vrsic jedila iei dobra Štajerska in dalmatinska vina pi nizki ceni. Sprejmejo Turisti in potn*ki! Ne drenjajte se pri kolodvorski blagajni, temveč nabavite si vozne listke za isto ceno pri tvrdki „PUTNIK" , nasproti kolodvora (Hotel Miklič) Št. 335. Razglas. V najem dajemo neodpovedno za tri leta gostilno na žagi v Kočevju, sestoj ečo iz točilnice, dveh gostilniških sob, kuhinje, shrambe, verande, kleti in drugih pritiklin z inventarjem, sočasno stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje, potom ofertalne licitacije. Najmanjši ponudek za celoten najem znaša 2520 Din mesečno. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do 15. novembra 1930, 12. ure na spodnji naslov. Premoženjska uprava mesta Kočevje. abonenti. 643 Kočevje, dne 29. oktobra 1930. 714 OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—3 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK KIlIEli Vte/lViiri-JlC uti ,ioev\&u/e naj&otidmjb KLIiARNAfT-DEU IJUBllAMADAtMAnNOVAlI vrrTTTrrrritr Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. — Hranilnica daje posojila na zemljiSča po najnižji obrestni meri. —— Vse proSnje rešuje brez« plačno Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila Cjublitma Prešernova ul. št. 5C (v lastnem poslopju) Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806 Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso r nic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. „LJUDSKA SAMOPOMOČ" v MARIBORU Aleksandrova cesta 45/11. - —...... —-------- (nasproti glavnega kolodvora) nalvelie podporno društvo za slulai smrti v Dravski banovini sprejme vsako zdravo osebo od 1. do 90. leta in Izplača upravičencu po umrlem članu do največ Din tOOO*—, 2000-—, 4000*—, 10.000"—t 20.000*— in tudi več podpore. Smrtni prispevki značaj o po 50 par oziroma Din 1*—, 2'—, 5-—, 10'— za vsak smrtni slučaj. DruStvo Šteje danes nad 18.000 članov in je Izplačalo do sedaj že nad 1,700.000.— Din na podporah. Ako še niste član tega društva, zahtevajte takoj brezplačno pristopno izjavo. 708 Ugoden nakup pri tvrdki R M. SCHMITT LJUBLJANA mWt usnjeni izdelki, galante- Hiluli :::::::: rija, pletenine, mila itd. Na debalo ! Na drobno I 644 Pred škoiijo 2. Lingarjeva 4. Akreditirana prima firma v Buenos Airesu išče zastopstva samo prvovrstnih, jugoslovanskih eksporterjev. Najboljše reference 1 Cenjene ponudbe na Zavod za unapredjivanje spoljne 691 trgovine - Beograd. teza od 7 kg naprej najlažjega In najmodernejšega lipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički odnajpriprosletšega modela Izdeluiejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni siroti, molor|i, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera najnižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki iranko. »»TRIBUNA** F. D. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesla šlev. 4. in vse drugo trgovsko blago prevaža po zmernih, konkurenčnih cenah *** Avtoprevozniška družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 4. Telefon 2182. Redne dnevne brzotovorne proge: Ljubljana—Kranj—Tržič in Ljubljana - Vrhnika-Logatec-Planina. 662 Tvrdka 698 NIKLSBACHER A SMRKOLJ trgovina s deZalniml pridelki in mlavaklmi proizvodi na debelo se Je preselila iz Pražakove ulice št. 11 v (vogal Dunajska in Pražal gva ulice) Pražakovo ulico štev. 4 Tovarna pohištva NATII I AN arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14 priporoča svojo veliko zalogo najmodernej šega pohištva s priznano prvovrstno izde lavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj nižjih cenah Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pu-pilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 led Gcljsha mcslma hranilnica v Celju Kveh frg (v lastni -palači pri kolodvoru) Strojno podjetje R.Willmann, Ljubljana w.ww' Slomškova ul. 3 ČREVA sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različe klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame itd. imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jeterne klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmigjjski deii. Z malimi oglasi — veliki uspehi! BERGMAN JOSIP trgovina črav na drobno in dabolo LJUBLJANA - Poljanska cesta it. 85, 87 ■ V-.''-. : ^ ; ’ ■v/, ■ ■ 'Ji 1 , ,,,-•■, 'pM Čudni puhlici Brezposelnost je dandanes huda bolezen in vojsk* za košček kruha je silno huda. Zato ni nič čudnega, če iščejo ljudje v svojih stiskah in težavah vedno va pota do z služka. Špekulacija na dobrosrčnost ljudi se navadno vedno d ’ ro obnese. To ne velja saimo za berače in beračice, ki čakajo ob voglih z izposojenimi otroci v naročju, ampak tudi za druge ljudi. Tako se je godilo na Irskem, da je neki mežnar prišel ob kruh in službo, ker je preveč ljubil kozarček. Mož pa je i 1 sijajen spomin in je vedel čisto r ' mko, kdaj praznuje ta -oj rojstni dan, drugi svoj god in tretji kakšno srečno obletnico. Takrat je vselej oblekel svojo črno suknjo in šel voščit srečo. Ker je znal lepo govoriti in besedo prav postaviti, ga ni mogel nihče zares napoditi, ampak najmanj, k je dobil, je bilo \ ibilo na kosilo in seveda tudi kakšen dar v denarju, "iž je živel na ta način prav dobro in udobno. Dobro zaslužijo tudi »pozdravljale!.« To so ljudje, ki ho3i! v Newyorku < pristanišču, zlasti pred odhodom potniških parnikov, in ki tam čakajo, da jih kdo najame za »pozdrav-ljanje« in z mahanjem z robcem. Amerikanec namreč ne trati rad časa, spremljati pa le mora svojega pr< dja ali sorodnika do ladje, če se ta a v Evropo. D- pa ni treba njemu brez potrebe čakati in mahati z robcem, si na-ja- e , oti primerni odškodnini »pozdravljalca«, ki si pot' le 'lobuk čelo i si z levico še ob- tre, z desnico pa maha z robcem v pozdrav, dokler se ladja že daleč ne odmakne. Tudi reklama je rodila celo vrsto novih mo-žnooti za zaslužek. V nekem dunajskem gledališču . ed leti občudovali ljuuje v p erju sedečega gospoda, ki je imel božansko plešo, na pleši pa so brali reklamo za neke vrste »biks«. V Ameriki pa zahajata v d^..^ca dva človel eden silno debel, drugi pa suh kot kost. Tudi to je reklama za neko sredstvo za shuj-šanje in zato nosi debeluhar na hrbtu napis »pred uporabo«, sušeč pa nosi napis »po uporabi«. Njihova slika pa izhaja dan za dnem po vseh ameriških listih kot inserat za priporočano sredstvo in za to sta oba vsemu občinstvu znana. Živita oba prav dobro in imata vsak svojo hišo. Dobro se da živeti tudi od surovosti in od kletvine. Moderne ženske v velemestih hodijo namreč prav rade opazovat življenje v največje beznice, ker jih mika tako nenavadna novost. To željo modernih razvajenk po surovih užitkih je v Newyorku izkoristil mlad, slabo plačan uradnik in se je ponudil lastniku neke beznice k * »preklinjevalec«. Vselej i reč, 1 napolni fina damska družba v spremstvu svojih kavalirjev tisto beznico, se primaje v lokal razcapan človek, ki kolne na vse pretege in včasih grozi navzočim tudi z nožem ali pa z revolverjem, tako da obliva fine dame kar kurja polt in se boječe stiskajo k svojim kavalirjem. Ta »zabava« je v Newyorku tako priljubljena, da tisti, ki še ni bil nikdar v omenjeni beznici, sploh ne velja za kavalirja in gentlemana. Posebno radi pa poslušajo »pre-klinjevalca«, ki jim mora po dogovoru z lastnikom vsak dan servirati nove »izbrane« surovosti. V Madridu je nekdo prišel na misel, da je mladim gospodom prodajal bolhe. Mož ,;t je postavil pred kakšen imeniten kino, kamor so zlasti ženske rade zahajale in tam je po iui.il mladim madridskim »fičfiričem« škatljice boiu. Nadebudni ^'vspodič.i so bjlhe jako radi kupovali, da so jih potem lahko v kinu spuščali na ženske. Tako se preživljajo ljudje, kakor se pač vedo in znajo, kajti »sila kola lomi«. thy. Toda že mora vsak dan bolj zakrivati temne kolobarčke okoli svojih oči z vsemi mogočimi mazili, in od meseca do meseca postaja nervoznejša, »velike partije« le noče od nikoder biti. Vedno bolj čuti v svojem srcu prej zaničevano željo vsaj po skromnem lastnem domu, počasi pa si začenja tudii svoje nekdaj temne lase barvati rdeče, da bi bila vidnejša in da bi dvignila izginjajoči lesk svojih oči — ampak čas beži... Njeni navadni dnevni sestanka ji ne dopuščajo, da bi se naučila vsaj pravilno pisati, kajti ona niina časa za nič drugega kakor za svojo domišljijo, kako bi mogla nadaljevati življenje »velike dame«, tako kakor to gleda v kinematografih in kakor to bere v slabih romanih ...« Vrednost svežih jja|c Mnenje, da ima le surovo jajce svojo polno liranllnost in da je le surovo jajce lahko prebavljivo, označuje berlinski biolog profesor Rutiner kot napačno. Po njegovem mnenju so trdo kuhana ali pa mehko kuhana jajca lahko prebavljiva. Važna pa je ugotovitev, da na redilni vrednosti izgube le stara jajca, ne pa kuhana, če so le sveža. Poleg beljakovine in ma-iube ima jajce namreč v sebi še neko vaz.no hranilno snov, ki ji pravijo »lecitin«, ta snov pa je silno važna za obnovo živčevja. Lecitin se nahaja v možganih, v živcih, v krvnih telescih, v mleku, v zraku, v slanikih itd., nikjer pa ne v tolikšni množini kakor v jajčnem rumenjaku. Biološki pomen lecitina se vidi iz tega, da imajo novorojena bitja toliko večjo zalogo lecitina v sebi, kolikor slabotnejša so, zmanjša se pa ta zaloga, čim hitreje živali rastejo. V rumenjakih svežih ptičjih jajc se nahaja do 8 in pol odstotka lecitina. Za nas je torej lecitin najmanj tako pomemben kakor razni vitamini. Če pa preiščemo 6 dni staro jajce, vidimo, da ima v sebi le še prav malo lecitina. Ker pa pridejo na trg navadno že po 14 dni stara jajca, kjer ni nobenega lecitina več, je čisto v redu, da zahtevajo povsod žigosanje jajc, da vidiijo, koliko so stara in koliko so vredna. Nenadna smrt anglikanskega škofa Anglikanski škof iz Worcestra je umrl nenadoma par minut pred prihodom angleške kraljevske dvojice v gosposko zbornico, kjer je kralj prebral svoj prestolni govor. Škofa, ki je bil član gosposke zbornice, je zadela kap Zakaj rasie v Ameriki število zBocincev? V Ameriki kjer se zločinci in zločini od dne do dne bolj množe, so se v novejšem času začeli prav zelo pečati s »psihično higijeno« t. j. z zdravljenjem duševnega razpoloženja. Ta po-krot ima za svoj cilj preprečiti vse nezdrave duševne pojave in vse nenormalnosti, da se ohrani ljudstvo zdravo. Nedavno so sklicali anie-rški učenjaki celo svoj kongres za duševno higijeno v \Vashington, na katerega je prišlo dosti učenjakov s celega sveta. Ta kongres, je obravnavaj tudi vprašanje, zakaj se zločinci in zločini v Ameriki tako silno množe. Ugodni gospodarski položaj, v katerem je živela Amerika vsaj do najnovejšega časa, bi moral imeti pravzaprav ravno nasproten učinek in tudi alkohol, lsi igra drugod v kriminalistiki jako veliko ulogo, v Ameriki ne more igrati zaradi prepovedi alkoholnih pijač v tej meni kako« drugod. Najbolj čudno pa je to, da so ameriški zločinci čisto druge vrst* kriminalni tipi kakor evropski. Odkod ta pojav? Dunajski zdravnik za duševne bolezni dr. Kauders, ki se je tudi udeležil kongresa, je ta pojav razložil na način, ld utegne tudi za nas biti zanimiv. On smatra namreč zločinstvo v Ameriki za nekak beg ljudi v zločin. Beže pa ljudje v Ameriki v zločinstvo, ker se otepajo s1' pnosti ali kolektivizma. Dr. Kauders pravi: »Če opazujemo enolično življenje ameriške mase. ki je čisto brez vsake vsebine, ker nima posameznik nobene priložnosti pokazn", kaj da je on sam, moramo priti do prepričanja, da je naraščanje zločinstva v Arni niki le zadnji poskus posameznika ali osebnosti, da se izvije iz tr<’ih in neizprosnih klešč l- leiktivizma in mehanizacije, ker noče postati .avaden stroj med »troji.« Nevidni žarki varujejo zaklad Na ladji »Joh .nistan« so pripeljali v London zaboj, ki ga je pose’ < budno čuval špecijalni oddi' londonske policaje, in tudi o dohodu ladje ni bil nihče obveščen razun pristani škega poveljstva. Četa čuvarjev ..a ladji pa je bila v Perzijskem zn1' ’ in v Rdečem morju še dosti močnejša, ker so računali z nožnoslfo da napadejo ladjo morski roparji. Te varnostne odredbe so bile potrebne, ker je ladja vozila v Evropo največje zaklade dra guljev, kar so jih sploh kedaj prepeljavali po morju. Te zaklade so pripeljali v London, ua jih bodo razstavili na »mednarodni razstavi ::a perzijsko umetnost«, ki bo odprta meseca ja nuarja in februarja prihodnjega leta. Zaklade so prepeljali iz perzijskega glavnega mesta Teherana do pristanišča Abadan v Perzijskem zalivu z letali. Zavarovati zakladov niso mogli, ker ni nobena zavarovalna družba hotela prevzeti odgovornosti, na drugi strani pa tudi nihče ni vedel vrednosti teh zakladov prav ceniti. Devison Ross, ravnatelj zavoda za orientalske študije v Londonu, ki tudi vodi priprave za zgoraj omenjeno razstavo, je moral torej prositi vlado za posebno stražo, ki naj bi čuvala zaklade 2 in pol meseca v kleti nekega velikega poslopja, »ker so zakladi nenadomest-ni. Vlada je res dovolila posebno, 40 mož močno stražo, ki prebiva kar v kleti. Na razstavi pa bodo zavarovali dragulje na -drug način, ki odgovarja vsem pridobitvam moderne tehnike. To je najbolj rafiniran sistem, kar si ga more človek misliti in zato imenujejo ta sistem tudi »nevidnega čuvarja«. Stekleno Skrinjo, kjer bodo razstavljeni dra gulji, bo namreč obdajal »venec« nevidnih žarkov, kakor jih imajo vpeljane tudi že pri nekih angleških velebankah. Ti žarki pa sprožijo električni zvonec, kakor hitro stopi kdo v njihovo območje. Kdor se bo torej Skrinji približal bolj kot to zahteva že olika, ta bo takoj zasačen. Draguljev torej ne bodo stražili ljudje ob Skrinji, ampak nevidni žarki. Posvetitev škofa v Schneidemiililu V navzočnosti papeškega nuncija v Berlinu Msgr. Orsenigo in ob obilni udeležbi vernikov je bil pretekli torek posvečen za škofa v Schneidemiililu prelat Kaller. Slika nam kaze svečanost v cerkvi. Rekord v letanju brez motorja Brezmotorno letalo »Munchen I« je nedavno doseglo pri svojem letu v Alpah presenetljiv rekord. Pilot g. E. Scheibe se je dvignil z letalom v bližini Lermoosa (Tirolsko) 1920 metrov visoko. Ta uspeh je toliko značilnejši, ker tega dne ni bilo prav nobenega vetra, ampak je pilot mogel izkoriščati le toplotne razlike zračnih plasti. V zraku se je držal 242 minut, dočim je znašal dosedanji rekord le 5 minut. Maša »zBaia« ženska mladina Nemški pisatelj Herman Linden je objavil v nekem nemškem listu to-le sliko moderne »zlate« ženske mladine: »Vsako spomlad pripoveduje Dorothy — ime mora biti angleško, da se lepše sliši — svojim prijateljem in znancem, da se bo na jesen »nekaj« zgodilo. S tem hoče povedati, da se bo na jesen omožila. Njen oče je rokodelec ali pa delavec ali pa madi uradnik, toda njena lepota jo dviga iz njenega okolja visoko gori v kroge »visoke finance« in zato se hoče Dorothy omožiti le na visoko, za kar pa nima nič drugega kot svojo čedno postavo. Mladi »imenitni« go-s. xlje se z Dorothy res prav radi igračkajo, in tudi mnogo je teh gospodičev, ampak več kot samo igračkanje nočejo, pa naj stane, kar bor \ I a tudi Dorotliy 3e rada igračka, posebno če gre za igračkanje v avtu, v lepili vilah ali pa v »grand«-hoteliih. Mladi gospodiči sami ne vedo, kako silno greše nad Dorothy s tem, da jo razvajajo, kajti razvajenost kvari srce in ima za posledioo vedno zelo neprijetnega »mačka« ali pa vsaj »(pepelnično sredo«. »Dorothy« seveda ni njeno pravo ime, ampak ona je čisto navadna Ančka ali pa Micka, toda ime »Doro-thy« je enkrat brala v kinu in si ga je takoj prisvojila. Dorothy torej pozna le sebe in svojo zabavo. Ker pa je vedno cela tolpa gospodičev pripravljena, plačevati ji kosilo in včasih celo kako malo potovanje, zato sd mora vse to pisati v beležnico. V beležnici ima zapisane vse sestanke že na tedne naprej, kar pa ni poseben dokaz njene zanesljivost. No, in ker je poetala že »svetovna« dama, misli, da mora biti tudi siitna in kaipricijozna kakor svetovna dama; vsaj toliko je prefrigana in rafinirana, da v6, da zaljubljenci še bolj nore, če slabo ž njimi ravna. Položaj za gospodično Dorothy pa postaja vedno bolj kritičen. Da bi postala žena »malega« moža iz njenih krogov, za to je zdavnaj preveč pokvarjena; kot »prijateljica« mladih gospodičen pa tudii ne bo več dolgo mogla živeti. Še se svetijo njene velike, siv-fcasto-zelene mačje oči, tudi svojo lahko in prijetno hojo si je še rešila in ohranila, kakor jo je imela še takrat, in še se ji bliskajo beli zobčkii zapeljivo iz lepih, rdečih ust, in tudi roike so še bele od lenobe in pohajanja in še se ustavljajo avtomobili pred njenim stanovanjem in znanci še šepečejo za njo: To je lepa Doro- Povodenj v Šleziji Povodenj je zajela tudi šolo. Slika nam kaže, kako odvažajo šolarje iz šole s čolni. Stran 18 yJUGOSLOVAN aseuc m Silno se množe ženske organizacije po vsem svetu; organiziranih je na milijone žen v različnih društvih, ki se spajajo v mogočne mednarodne organizacije, ki so danes faktor, s katerim je treba računati. Tudi pri nas imamo mnogo ženskih društev, ki so pa po večini karitativnega in kulturnega značaja; strokovna ženska društva so pri nas še na zelo nizki stopnji. V tem smo Slovenke še zelo zaostale. Nimamo močne organizacije služkinj, nimamo organizacije gospodinj; v raznih poklicih zaposlene žene se bodisi sploh ne zavedajo, da bi morale biti organizirane, ali pa se vpišejo v organizacijo šele potem, ko izgube upanje, da bi se poročile. Slovenka še vedno gleda na svoj poklic kakor na prehodno dobo — do poroke, ki pa prav čestokrat izostane; če se pa le poroči, mora v večini primerov še nadalje služiti, da pomaga vzdrževati družino. V čem tiči ta brezbrižnost do lastne organizacije? Sedim pri Irizeiki; dr. ubijem čas, se spustim ž njo v pogovor, zanimam se za težave njenega poklica. Toži mi, da mora dolgo delati, da je slabo plačana, razlaga mi o krivicah, ki se ji gode. Vprašam jo, da li se za take stvari ne zateče k svoji organizaciji, pa me začudeno pogleda ter z nekako samozavestjo izjavi, da se ona za društva sploh ne briga. — Pride kontorist- ka, prosi za službo, rada bi zboljšala svoj položaj. Suha je in bleda kakor sveča. Je samostojna uradnica v nekem industrijskem podjetju, katero zaposluje 30 delavcev. Vodi knjige, opravlja korespondenco in sploh vse pisarniške posle, šest let je pri istem gospodarju in še ni imela dopusta, ker je nima kdo nadomestiti; dela do 8.-9. ure zvečer in to za — 900 Din mesečne plače! Vprašam jo, zakaj ne prosi za intervencijo svoje organizacije. —?— Gospodična je pač slišala nekdaj praviti o nekem društvu uradnic, pa ne ve, če še obstoji. — Koliko manj izkoriščanja bi bilo, ko bi imele svoje močne strokovne organizacije, ki bi j.ih lahko zastavile svoj vpliv pri takih brezvestnih delodajalcih. Takih organizacij pa ne bomo imeli tako dolgo, dokler se ne bo vsaka žena, ki si s katerimkoli poklioom služi svoj kruh, zavladala, da le v slogi je moč in se bo vsaka včlanila v svojo strokovno organizacijo, oziroma bo stremela za tem, da se taka organizacija ustanovi, ako je še ni. Strokovna organizacija pa bodi strogo zgolj strokovna; to je bilo doslej pri nas težko doseči in mislimo, da se ne motimo preveč, ako domnevamo, da leži ravno v tem velik del neuspeha naših strokovnih organizacij, v kolikor jih že imamo. Skrb za do|enčl. LJUBLJANA« Preiernova ulica 9 prodaja damske, moške tn deške konfekcije. Na drobno 1 Na debelo 1 Prvovrstno izvrševanje po meril 660 W¥yyyyyyywvvwwww Kitajska nas posnema. Znano je, da je bila doslej na Kitajskem žalna barva bela in ne Črna, kakor pri nas. Nedavno temu se je vršil v Šangaju pogreb soji oge nekega generala po novih predpisih nan-kingške vlade: mesto bele barve, je bilo vse "enem; vsi sorodniki, ki so sledili krsti eo bili črno oblečeni in vse vojaštvo je imelo na rokavih črne trakove. Previdne šoferke. Neka statistika mjujorških zavarovalnic izkazuje, da vozijo žene v Zedinjenih državah mnogo previdnejše ko moški. Čeravno je ena četrtina vseh šoferjev ženskega spola, znašajo nesreče, ki jih jjovzročajo šoferke, komaj 6 odstotkov vseh avtomobilskih nesreč. Baje eo brinetke najboljše šoferke, za njimi pridejo rdečelaske, najbolj površne so blondinke, / KRASNE v zalogi tvrdke A. & E. Skabernb. Ljubljana Gospodinjstvo Kava — zastonj! Da razširi izvoz kave, na morava brazilska vlada razdeliti v deželah, kjer kava še ni upeljana, velike množine kave — zastonj! Kot prva dežela, ki bo deležna te dobrote, je Poljska. »žgane potice. Nekatere gospodinje imajo navado, da ožganim poticam obrežejo skorjo, kar pa ni pravilno. Vzeti moramo v to svrho mai strgalnik ter ostrgati na lahko vso ožgano skorjo, lepo enakomerno. Skrivnost belega kruha. Kvaliteto moke sodimo navadno po njeni belimi, čim bolj je moka bela, za tem finejšo o imamo. Malokomu je j>a znano, da se belina doseže na umeten način. Niti najpristnejša pšenična moka ne more biti tako bliščeče bela, ker tudi pšenica iuna nekaj barve. Da se ugodi okusu občinstva, belijo mlinarji moko z različnima kemikalijami. Beli krep s črnimi pikami za bluzo, katere rokavi in zvezani ovratnik so, kakor krilo, iz črnega krepa z belimi pikami. Beli in črni saten tvorita lepo, elegantno popoldansko obleko, katere edini okrasek je vrsta kristalnih gumbov. Tudi zadnja obleka, enostavna v kroju, je iz črnega in belega satina, apartno sestavljena na bluzi in rokavih. Črno-bela sta tudi oba elegantna plašča iz blaga, ki imitira krzno; pri prvemu tvori gornji del rokava kep, sicer je v kroju enostaven. Drugi ima izrezan prednjik, kateri tvori spredaj lahko zvonasto obliko. Namizna gorčica. Najnavadnejša in poleg paprike ter popra najbolj razširjena začimba je namizna gorčica. Kot pridevek pri tek vzbujajočih omakah, , kot začimba pri raznih ribjih dn mesnih jedilih, majonezah, salatah, poleg klobas, sira trdo kuhanih jajec, kakor tudi pr ' /sem kot protisredstvo proti neprijetnemu učinku preveč mastnih jedi, je namizna gorčica neprekosljiva. Vzbuja delovanje prebavnih sokov in s tem ne le pospešuje tek v obili meri, marveč omogoča prebavo »težkih« jedi. Tako n. pr. kumarčna salata, katere mnogi ne morejo prebaviti ter jim škodi, jim postane prebavljiva, ako jii pridenemo malo gorčice. Krompireva salata in slaniki v salati sta mnogo prebavnejsi, ako jima dodenemo gorčice. Nekateri pomažejo tudi bifstek in drugo meso » gorčico, predno ga postavijo k ognju, vsled česar postane jed močnejša in okusnejša. Muham zoprne barve. Poskusi na »Zavodu za tropske bolezni« v Liverpoolu so dokazali, da se sobne muhe izogibajo nekaterih barv in sicer najbolj so jam zoprne rdeča, rumena in oranžna 'barva, medtem ko rade sedajo na vijoletno, zeleno in modro barvo. Mrazek Ruska narodna. Poslovenil Ivan Matelič. 1. Mačeha in pastorka. (Konec.) Kaj se je zgodilo s starkinima hčerama. Bo nekoliko dneh reče starka možu: »Odpe.ji 1 moji hčeri -:n.inu; še vse bolj jih obdaruje.« Dogodki se počasi vrše, a pravljica se hitro pove. Rano zjutraj je starka svoji hčeri nasitila in kot je treh za poroko, jih je napravila in okrasila in na pot odposlala. Starec jih je zapeljal na isto mesto, kamor Marto in jih pustil ,-od smreko. * Na': dekleti sedita in se pomenkujeta: »Kaj je mama mislila, da naju je poslala možit se v gozd? Kaj ni v naši vasi nič mladeniče-’? Ne do0uja se enako ob vsakem času. Pa če pride ■ .ag? Niti ne veš, kako h* ’U odgovarjula. Mladenki sta bili v kožuhih, a klpib tt sta kili po; lnoma prezebli »Kaj bo, Paraha? Vsa koža mi je že olie aela. Ali ne bo ?e ženina? Kmalu zmrznem!« »Dovolj, Maša, ne gobezdaj! Na ženina je tre->a vedno čakati.« »A kaj, Paraha, če pride le eden, katero naj 'zame?« »Tebe že ne, norica!« »Kaj pa! Najbrž edino le tebe!« In tako se je druga drugi posmehovala Glej, Mrazek je začel polrkovati, z jelke na ) liko poskakovati in glasno potleskovati. De-k etoma je bilo to znak, da prihaja ženin. »Slišiš, Paraha! Že se pelje, s kraguljčki.« Mrazek se bliža in bliža; končno prispe na visoko smreko, se skloni k deklicama in vpra- ša: »Ali vama je toplo, devici? Ali vama je toplo, krasotici?« »Oj Mrazek, zelo, zelo mraz; toliko da nisva zmrznili; pričakujeva ženina, ali gotovo se je kje zgubil, do ga še ni.« Mrazek se je , •stil še niže, hujše potrkaval, gla.neje potleskoval: »Ali vama je toplo, devici? Ali vama je 'oplo, krasotici?« »Idi k vragu! Kaj se vrtiš tu okoli? Glej, na-m - sta rok' in nogi oledeneli.« Mra ",k se je spustil še niže in tako pritisnil, da sta se dekleti popolnoma strdili. 5. Kako je starka zvedela o smrti obeh hčera. Zjutraj reče sta ka: »Napreži, dedec, deni na sani zagrabek sena in vzemi tople odeje. Najbrž” se dekleti treseta od mraza, na dvorišču je n 'eč gr' vito mrzlo. Pa hitro se vračaj, stari dren!« c" c se j^ hitro pripravil — in starka ni še dobro p.zajtrkovala, ko je že drčal po cesti. Pripelje se k smreki, a hčeri ležita mrtvi. Dvignil jih je, položil na sani, pokril z odejo i jih odpeljal domov. Starka mu je pritekla nasproti: »Kje str moja otroka?« Vrgla se j p oti sunem, odgrnila odej in je kot upodobljena gro^u vzkliknila: »Kaj si n n-dil stara nadloga! Umoril si mi hčeri, moj* deteti, ji ljubij ptički! 7 loparjem te nabij !« »Dovolj, neumnica! Vidiš, p” bogastvu si n*e- pela! 'Kaj sem jaz kriv? Sama si tako hot ’•'!« Starka - je jezila, zmerjala, a končno je z ožem spravna in zaživeli so ’-pše, dobro življenje in • vse slabo pozabili. Kmalu je zasni. dl Marto dober mladenič. Na njeni svatbi tudi jaz sem bil, medeno pivo pil, po brkih je t lo, a v usta ni zle-''- sperme, h katerim po sorodstvu pripadajo, preraščali© še vs© dele sveta. Ta silna orjaška drevesa dosegajo kljub temu, da jim viharji navadno odlomijo vrhove, še vedno višino 50 da celo 60 metrov. Pri tleh merijo v premeru do 7 metrov in so tedaj povsem slična velikim stolpom. Naši navadni stolpi po vaseh so navadno nižji kakor ta mamutova drevesa. Velika posebnost teh dreves jetudi, da preživijo stoletja in tisočletja. Drevo, katero vidite na naši sliki, je najbrže vzkalilo tedaj, ko so se naši slovenski pradedje naseljevali po sedanjem ozemlju krog Triglava. Preživelo je tedaj skoraj ves srednji in novi vek, pa še vedno stoji. Mamutovo drevo je v najbližjem sorod stvu z iglastim drevjem: s smrekami, jedkami, borovci, tisami, cedrami, cipresami itd. Vse te vrste pa so nastale šele pozneje. Mamutovo drevo je njihov praded. Dandanes izumira; le prav malo je še teh veli kanov. Uganka Je hiša in ni hiša, je postelja in ni, pa vendar notri biva nekdo in —■ mirno spi.. Rešitev uganke v prejšnji štev.: SOLNCE. Uganko je rešilo 32 mladih prijateljev • »Jugoslovana«, nagrado pa dobi po žrebu: Rado Trampuž, učenec III. razreda osnovne šole I. v Mariboru. Rešitve donašnje uganke bo sprejemalo uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do srede 5. novembra opoldne. Marij Skalan: l^aveSčkov vernih duš dan Pavelček je bil sirotek. Šest let je bil star, ko je izgubil očeta. Zasulo ga je v rudniku. Ko so rov odkopali in prišli do njega — je bil že mrtev. Težki časi so se pričeli za Pavelčkovo mater in za Pavelčka samega. Več je bilo v hiši revščine kakor zaslužka, več pomanjkanja in lakote kakor kruha. Redki so bili dnevi, ko se je mogel Pavelček do sitega najesti in lepe igrače, ki so razveseljevale druge, so bile njemu samo v bridkost in žalost. Rad bi jih imel, pa — kdo naj mu jih dš, kdo naj mu jih kupi? Premnogokrat je na skrivaj zajokal. Pa je prišlo še huje. Mati je vedno bolj hirala in naposled je legla in ni več vstala. — Dobri ljudje so skrbeli zanjo in za njenega Pavelčka, da vsaj od lakote nista umrla; več pa ni ”»kega jutra, ko se je prebudil in po- ,c<^ gledal po materi, jo je luiiuii dramil. Trda, mrzla in negibna je bila. Stekel je k sosedovim in povedal. Prišli so ljudje, položili jo na mrtvaški oder in naslednjega dne so jo pokopali. Pavelček je bil sam. Hodil je od hiše do hiše, kjer so se ga pač usmilili in ga nekaj dni obdržali, da se je pri domačih otrokih najedel in na toplem ogrel. Pa saj veste, kako je biti pri tujih ljudeh. Še pri najboljših in najbolj usmiljenih si v napoto in v spotiko. Kakor je bilo nekdanje življenje z materjo težko in grenko, vendar se je Pavelčku ob spominu nanj zdelo neskončno lepo, tako nekako, kakor v čudežni pravljici. In zahrepenel je, da bi zopet našel mater in očeta in ju poprosil, naj ga vzameta k sebi. Tako je napočil dan Vseh svetnikov, ko so vsi, ki so imeli koga od svojih med rajnimi, hiteli s cvetjem in s svečkami na pokopališče. Pavelček ni imel ne enega ne drugega, a nabral je nekaj divjih jesenskih cvetic in ž njimi je okrasil grob očeta in matere; dobra gospa, ki ni imela nikogar, komur bi lučke prižgala, pa mu je dala dve mali svečki. In pred tako okrašen grob je Pavelček pokleknil, sklenil drobni ročici in pričel med grenkimi solzami verno moliti. »O Bog nebeški, Jezus moj in Marija, Mati blažena, dajte, da se odpre ta grob! Dajte, da vstaneta zopet moja mama in očka in da ne bom več tako neskončno sam, zapuščen in ubog!« Tako je molil Pavelček še pozno v noč, ko so drugi že odhajali in ko so umirale zadnje lučke po grobeh. Nič ni več videl sveta krog sebe, bil je kakor zamaknjen, kakor na drug svet prestavljen. In tedaj se je zgodilo, da se je razmaknila črna prst z groba, da sta se odprli obe rakvi in sta hkratu živa in vsa s čarobnim sijajem obdana vstala mama in očka. Mama ga je vzela v naročaj in ga poljubljala, očka pa ga je gladil po mehkih zlatih kodrih. Pokopališče je izginilo, tla so se oddaljila, vsi trije so se dvignili v neskončne višave, v sama prečudovita nebesa s tisoči angelcev in z Bogom očetom med njimi. Vso noč, kaj noč, kdo ve koliko časa, se je Pavelček z mamico in očkom sprehajal po pisanih nebeških tratah. Lepe obleke je imel, prav take kakor božji angelci, in še zvezdico v laseh. In jedi in igrač, koliko je teh bilo! — Najboljše slaščice,-ki jim še imena ni vedel, so bile povsod. Zlati konjički so skakali krog njega, biserne žoge so se kotljale po tleh in čudodelne orglice so svirale tako lepe pesmi, da mu je srce vriskalo. »Mama, očka, vedno bom tu pri vaju, nič več se ne vrnem tja doli na zemljo, kjer sem bil tako sam, tako sam!« je dejal. A v tistem trenutku je odprl oči... V grozi je planil kvišku. Zopet je bil na pokopališču, na hladnem, mrzlem grobu. In črna noč je ležala vsenaokolu. Strah ga je pretresel, groza ga je obšla. Crne, preteče sence so se tiščale križev, ovijale se okrog kamnov in švigale šumeče ciprese. Pavelček je zavrisnil od groze in zbežal je, kolikor so ga mogle nositi drobne nožiče. Kakor brez uma je bežal in nič ni vedel, kako je prišel v hlev bogatega kmeta, se zaril v seno in pozabil na samega sebe. Ko so ga zjutraj našli, je gorel od vročine. Silna mrzlica ga je vsega pretresala. Spravili so ga v sobo, dali ga v posetljo, a Pavelček se ni več zavedel. Samo čudne, nikomur razumljive besede je govoril; »Ne nazaj na zemljo! Ne nazaj! Tu pri vama bom ostal, tu pri Bogu, angelcih in zlatih igračkah! Pustite me! Ne nazaj! Ne nazaj!« Tri dni je tako ležal Pavelček, tretjega dne pod večer pa je ugasnil kakor svečka na grobu. Dali so ga v mahnjo belo krsto in pokopal! prav tik mamice in očka. In sedaj je tam gori na nebeških poljanah, sam angelček med angelci ... Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. Kraljevič Marko in vila Ravijojla. Jezdila sta dobra pobratima preko lepe Miroče planine; jezdil prvi kraljevič je Marko, jezdil drugi vojvoda je Miloš. Drug za drugim jezdila sta konja, drug za drugim kopja sta nosila, iz ljubezni sta se poljubila, iz ljubezni — dobra pobratima. Pa zaspan nakrat postal je Marko, te besede drugu je govoril: »Bratec dragi, vojvoda moj Miloš, težek sen me vsega premaguje, , poj mi pesmi in z menoj govori!« Odgovarja vojvoda mu Miloš: »Bratec dragi, kraljevi* mm Mnrkn da na sedlo svoje se nasloni. Marko spi, a Miloš mu prepeva. To začuje vila Ravijojla, Milošu odpevati pričenja. Miloš poje, vila mu odpeva ... Ali lepši, slajši glas njegov je, slajši nego vile Ravijojle. Razsrdi se vila Ravijojla, pa poskoči v Miročo planino, lok napne in dve izproži pšici* prvo v belo Miloševo grlo, drugo pšico pa v srce junaško. Vzklikne Miloš: »Tužna moja matil Tužni Marko, moj pobratim dragi! Ustrelila me je Ravijojla ... Nise™ ti prej že bil povedal, rad zapel bi pesmi ti uajlepse, a sinoči mnogo pil sem vina na planini z vilo Ravijojlo. Glej, in ona mi je zapretila — ako kdaj me slišala bo peti, prestrelila z ostro mi puščico grlo belo bi in srce živo.« Odgovarja kraljevič mu Marko: »Poj le brat, ne boj se lepe vile dokler živ ti je pobratim Marko s svojim bistrim, z urnim svojim Šarcem, s šestoperom z zlatom okovanim!« In pričel je Miloš peti pesem, pesem lepo, divno pesem staro o vseh naših boljih in najboljih. ki kdaj vladali so kraljevino po čestiti zemlji macedonski, kakšno kteri ima zadolžbino. In ugaja lepo petje Marku, ua me pen v iVinoej ne sili?« Naglo Marko vzdrami se iz spanja, kakor blisk iz sedla konju skoči, zlate uzde v močne roke vzame, konju Šarcu te besede reče: »Tužni Šarec, roka moja desna, daj, dohiti vilo Rivojojlo! S čistim srebrom dam te okovati, s čistim srebrom in kovanim zlatom, s samo svilo do kolen pokriti, s kito cvetja do kopit oviti, pozlatiti lepo gosto grivo, z biseri posuti glavo sivo! Ako pa mi vile ne ujameš, bistri bom iztaknil ti očesi, zlomil tanke urne noge štiri in te pustil samega v planini, da se bil od jelke boš do jelke, kakor jaz brez druga pobratima!« lajvečje drevo na sveiu | Daleč tam v ameriški Kaliforniji stojijo dandanes še poslednja mamutova drevesa, največji zastopniki vsega rastlinstva. Ohranila so se iz tistih pradavnih časov, ko je nastal naš sedanji premier in ko so gimno- Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 17. ovembra 1 930. ob 11. uri dop. nabavo: 50.000 kg Portlaml-cementa. Po0oji se dobe pri podpisani. Direkc:’a •* \ rudnika Velenje, dne 27. oktobra 1930. Sah Velikanski brzoturnir t Pragi. Dne 18. oktobra se je vršil v Pragi brzoturnir za klubsko prvenstvo Prage, kakršnega brez dvoma še mi ■beležila šahovska kronika. Udeležilo se ga je 10 (1) Šahovskih klubov Prage vsak s po 8 člani, tako da je sodelovalo v celem 152 šahdetov. Brzoturnir je bid končan v 6 urah, kar je bilo mogoče edino zbog brezhibne organizacije. Prvo mesto je zasedel Šahovski klub »Dobrusky« 8 124 točkami. Glavni zastopniki zmagovalca: Probeš, Skalička in dr. Treybai so znani izven mej svoje domovine. Drugo mesto je zasedel »Aljehine s mladim Rejfižem na čelu. Dosegel je 118Vi točk. Za tretje mesto pa se ima šahovski kilub »Marshall« zahvaliti svojemu prvoborcu Flohru, ki je med Cehi v brzi igri brez konkurence. Nobena drugačna prireditev pač ni mogla v jasnejši luči pokazati razvoja šaha v Pragi kakor ta. * Niemcovid, ki je v Li&ge-u tako slabo uspel, ije v Frankfurtu zopet pokazal svojo formo. Iz obilice zanimivih partij, ki jih. je odigral na tem turnirju je pač najlepša sledeča. Indijska igra Boli: Colle. Črni Niemcovič. 1. d2—d4 Sg8—f6 18. g2-g3 T a8-b8 2. S gl—f3 <17—d5 19. T dl—d3 h7-h5« 8. e2—e3* Lc8—f5 20. Td3—a3 h5—li4 4. c2—c4 e7—e6 21. S a5—b3 h4Xg3 5. D dl—b3 S b8—c62 22. h2Xg3 T e8—h8! 6. c4—c5 Dd8-c81 23. T a3—a7 Th8—h3 7. L fl—b5 S f6—d7 24. S b3—d2 T b8—h8 8. L'b5Xc6 b7Xc6 25. Sd2—fl g6—g5 9. 0-0 g7—g6 26. f2—f35 Th3—hl-f 10. S bi—d2 L f8—g7 27. Kg2—g2 Se4Xg3! 11. S f3—h4 D c8—a6 28. Kg2Xg3 ThlX*l 12. Sh4X^5 e6Xf5 29. a2—a4 f5—f4! 13. Db3—c3 Sd7—f6 30. e3Xf4 T fl—gl 14. Sd2—)b3 Sf6—e4 31. Kg3—f2 Lg7X<14+ 15. D c3—a5 D a6Xa5» 32. K 12—e2 T h8—h2+ 16. S b3Xa5 K e6—d7 33. K e—d3 T gl—d2 17. Tf1 —dl Th8-e8 Beli se vda, ker na Ld2 sledi Td2 z matom. Opombe: 1. Colle hoče v svojo priljubljeno varianto, toda Niemoovič ga preseneti. 2. Na D b7 siledi S b4. 3. Črni menja dame, ker je mnogo bolj razvit. 4. Ker beli v sredini ne pod-vzame ničesar, začne črni na kraljevem krilu. B. Beli žrtvuje kmeta, da bi na Sg3 igral Ld2. Toda črni ga neprijetno preseneti. %d.vavmšlicL posvefovalniciz G. L. T. v M. — Dvomimo, da bi tisti slabi duh prihajal iz želodca, ki je napram ustnim duplinam kaj zanesljivo zatvorjen. Če je Vaae zobovje v redu, je iskati vzrok morda neprijetno dišeče sape v ostankih v ustih, osobito med zobnimi vrzelmi razkrajajoče »e hrane, ali v ton-zilah, v nosnih in ličnih votlinah itd. Svetujemo Vam, da se daste strokovnjaško pregledati, da greste torej k zdravniku za nos in grlo. Ob vsem tem smatramo seveda kot samo ob sebi umevno, da niste bolni na pljučih. Tudi iz teh seveda lahko prihaja, če so obolela, zopern duh, sladi-kast gniloben itd. Poskusite se dotlej, dokler se ne obrnete na nasvetovalnega zdravnika, izpirati usta in grlo z rožnatobarvno raztopino hiper-manganijevega kalija v vodi. G. M. D. v S. Take posledice niso neredke. Bolnik naj po možnosti čim manj stoji in naj podlaga čez noč nogo na podtaknjeno podlago, morda kako blazino ali kaj podobnega. Vrh tega naj si da nogo dan na dan masirati. Tudi si lahko zavija po noči nogo v obkladke, namočene v vodi, kateri je na 1 liter raztopljena 1 žlica darkavske jodove soli. Umevno je, da se tamkaj, kjer že sicer ni nekaj v redu, pojavljajo take stvari prej, nego na lepem. Sicer pa brez pomena. G. A. S. v G. Če vam je dana prilika, da si daste kuhati poljubno, potem bi vam pač pripo- ročal modificirano Gerson-Sauerbuchovo dijeto. Navodila in knjižice v njej, seveda v nemškem jeziku, dobite lahko v vsaki lekarni. G. R. D. v S. Najboljše bo, če se obrnete na internista, da sc točno dožene vzrok in vrsta bolezni. Dotlej sl pa lahko poskusite izboljšati zdravje z masažo trebuha in urejeno dijeto. Malo ogljenčevih vodenikov (kruha, močnatih jedi, krompirja), tudi ne fižola in leče, mnogo pa »a-late in nepresladkega sadja, n. pr. jabolk. Dajte si nadalje kuhati čaj iz kamelic, oranžnih lušin, kumina in posebno janeža in ga redno vživajte. Vetrovi so pri starih ljudeh lahko vzrok vsakovrstnim bolečinam in nerednostim nc-le v trebuhu, ampak tudi v prsni votlini pritiskajo in neposredno s tem tudi na pljuča, srce in žilje. Zdravniška posvetovalnica. G. T. v K. p. N. M. Dasi je vaša bolezen težka in ker je kronična, trdovratna, vam ni treba izgubiti nade na okrevanje ali vsaj tako izboljšanje, da bo življenje prenesljivo. Seveda se .bo treba primerne dijute še dolgo, dolgo držati. Svetovali bi vam tudi, da se lečite z Radensko Slatino. Povoljen izid ni v nikakem direktnem stjku z boleznijo. Kar velja ne le za bolnice in rekonvalescente, ampak celo za zdrave ljudi, je: ne pretiravati. Vsako forsiranje je kvarno, in deseturno delo za bolehnega človeka brezdvom-no neprimerno, tudi če vrinete med posamezne ure daljše premore. V ostalem pa morate ostati pod trajnim nadzorstvom. G. J. M. v H. — Obrnite se na strokovnjaka za bolezni na plučih. Če ste telesno krepki dovolj in ni proces nerazširjen in v začetku, opravite morda še tudi brez sanatorija. Zadostovala bi morda parmesečna ležalna kura pod milim nebom v kraju s čistim zrakom brez prahu in dima. G. E. Š. v K. — Od »Kneippa« sc ni imela »šolska medieina« ničesar učiti. Kar je pri njegovem zdravljenju z vodo dobrega, — marsikaj je bilo slabo in naravnost kvarno — je bilo znano že davno pred njim. Danes so metode hidroterapije tako temeljito v vseh odnosih preštudirane, da bi bilo čisto odveč o tem še diskutirati. Sicer pa dober del vseh tistih Kneippovih kur temelji na sugestiji. Ljudje ne morejo brez pn;-rokov in čudežev živeti, pa naj jih proizvajajo potem že Kneipp ali Zeileis ali senožeška ko-njaška, s i licet parva componere magnis. Poljubna osebnost z zlatimi očali in dolgo brado ali brez njih upliva fascinujoče na gotov, nekritičen, sugestiji pristopen krog in ga zavzame zato, ker skrbi za sloves, ožari svojega malika z glorijolo posebnega znanja, spretnosti, moči in čudotvornosti, skratka, potencira osebnost — seveda na videz. Efekt, izhajajoč iz nje je pa seveda tak, kot bi se šlo za istenitega mogočnjaka. Mnogo teh prerokov je tudi takih, ki jim raste duševna samozavest proporcijonalno s doseženim učinkom, jih dela sigurne in jim vžiga vero v samega sebe, da končno sami verujejo v svoje poslaništvo. Zgodi se, da taki čudodelniki, ki se jim niti o legi jeter ne sanja, kaj šele o njih ustroju in funkcijah »diagnosticirajo« raka na njih in ga — ozdravijo, ki nikoli rak ni bil. O zadnjem dejstvu pa ljudski glas ničesar ne poroča. Zato, gospod, se le držite Vašega malo poznanega, zato pa resnega solidnega zdravnika, ki sicer ne ho čudežev delal, a Vam najmanj to stori, kot kdorkoli izmed zdravniških prorokov. Tista kuga — LindcrWiese — s suhimi žemljami in restrinkcijo vode in potenjem v rjuhah — je v metodo spravljena abotnost, ki mnogokrat niti ni brez nevarnosti za zdravljenje in življenje ljudi, ki se ji vdajo. V resnici ni drugega kot nasilna stradalna in razvodenilna kura. G. B. G. v H. — Vzroki so lahko jako različni. So splošni kakor tudi lokalni, kar pa more dognati edino le — strokovna preiskava —. Poskusite pa lahko jemati železnato vino, ali ovari-jalni preparat, kakor jih dobite v vsaki lekarni na prodaj. »Marica«. — Iz Vašega opazovanja, da Vam uporabljeno mazilo kožo pordeči še bolj, sklepamo, da je koža nežna in prekomerno občutljiva. Uporabljajte mazilo še naprej, a primešajte mu še polovico olja ali masti. Sicer pa treba poseči po riževi moki. Ne pozabite tudi zdraviti svoje slabokrvnosti. # Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No. 1353/14. -322 3—3 Razglas o licitaciji Kraljevski, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem d 1 pri zgradbi njve banovin ke ceste Reka—Sv. Areh ( kraj Maribor) I. javno pismeno oiertalro licitacijo na dan 19. novembra ob 11 uri pri tehničnem razdelku srt, ' ->ga načelstva za MiriLor, levi breg, v Mariboru, Jugo ’-v. trg 5/II. Isitotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih otroško . Isti se dobivajo tudi pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1/1. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 735.075-10 Din. Podrobnosti razpisa so rezvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Novi trg 1 /II. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 25. oktobra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A V 293/30-14. 2621 3—3 Oklic s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Moravec Franc, stolni župnik v Mariboru, Slomškov trg 20, je umrl dne 2. julija 1930. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 14. novembra 193 0. ob 10. uri dop. v sobi 6 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne i imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev posla. Okrajno FsJišče v Mariboru, odd. V., dne 26. oktobra 1930. A ' 25/30—10. 2625 3—3 Oklic. dediču neznanega bivališča. Jazbec Marija je dne 16. marca 1930. v Trstu umrla. Poslednja volja se ni našla. Njen brat in sestra, Matija in Ana Vode-ničar, sedaj baje v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in z gospodom Makaričem Josipom v Dobah št. 1, ki se je postavil za skrbnika za odsotne. Okrajno sodišče t Kostanjevici, odd. I. dne 23. oktobra 1930. E 1794/30—9. 2639 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne ?8. novembra 1930. ob 9. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogo jev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga Svetina, vi. št. 88, označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 4.000 Din, gospodarsko posbpje, cenilna vrednost 3.000 Din, svinjski hlev, cenilna vrednost 150 Din, zemljišča (vrt, njive, travniki, gozd), cenilna vrednost 20.164-25 Din, pritikline, cenilna vrednost 142 Din. Skupaj 27.456'25 Din. Najmanjši ponudek 18.3lo Din. Vadij znaša 2.750 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Svetina, vi. št. spadajo sledeče pritikline: 1 plug, 1 brana, 1 sod ter razno orodje v cenilni vrednosti 142 Din. Pod najmanjšim ponud-kom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 10. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 9698/11. Ra/pis. 2626 Razne objave 2635 Objava. Ukradeno m'i je hilo izpričevalo o vi?' > tečajnem izpitu iz 1. 1930., izdano od drž. klasične gimnazije v Ljubljani na ime: Derganc Heda, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Derganc Ileda, s. r. * 2640 Obiava. Izgubila sem akad. legitimacijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Lapajne Nataša, rodom iz Št. Vida nad Ljubljano. Proglašam jo za neveljavno. Lapajne Nataša s. r. Conan Doyle: 23 ?ozna osvefe (lz angleščine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.) Tisti večer se je oglasil pri Johnu Ferrierju in še mnogokrat potem, tako da je postal na farmi povsem domač. John, ki je vedno tičal v svoji dolini in se ukvarjal s svojim delom, je imel tekom poslednjih dvanajst let kaj malo prilike, da bi izvedel, kaj je novega v zunanjem svetu. Vse to mu je znal povedati Jefferson Hope, in sicer na način, ki je zanimal Lucijo prav tako kakor njenega očeta. Bil je pionir iz Kalifornije in povedati je znal marsikatero čudno zgodbo o pridobljenemu in zopet izgubljenemu bogastvu iz onih burnih dni. Bil je tudi oglednik, lovec, iskalec srebra in ranchero. Kjerkoli je le kazalo, da bo našel razburljivih doživljajev, tam jih je Jefferson Hope iskal. Kmalu je postal ljubljanec farmarja, ki je rad govoril o njegovih vrlinah. Ob takih prilikah je Lucija molčala, toda njena zardela lica in njene svetle, srečne oči so le preočito govorile, da njeno mlado srce ni bilo več njeno. Nekega poletnega večera je pridirjal po cesti in se ustavil pri vratih. Lucija je bila baš v veži in mu je prišla naproti. Vrgel je vajeti preko plota ter odšel proti hiši. »Odhajam, Lucija,« je rekel, jo prijel za roke in ji nežno zrl v obraz; »nočem te prositi, da bi že sedaj šla z menoj, ali pa boš hotela iti, kadar zopet pridem?« »Kdaj pa bo to?« je vprašala, vsa zardela in se nasmejala. »Najdalj čez nekoliko mesecev. Potem zopet pridem in poprosim za tvojo roko, draga moja. Nikogar ni, ki bi stopil med naju. »Kako pa z očetom?« je vprašala. »Dal je svoje privoljenje s pogojem, da bodo oni rudniki začeli delovati. V tem pogledu pa nimam nobenega strahu.« »Oj, da; seveda, ako sta z očetom vse uredila, potem ne kaže govoriti dalje o tem,« je zašepetala in prislonila svoje lice ob njegove široke prsi. »Hvala Bogu!« je rekel hripavo, se sklonil in jo poljubil. »Toraj je vse v redu. Čim dalj ostanem tukaj, tem težje mi bo oditi. Tam v kanonu čakajo name. Z Bogom, draga edino moja — z Bogom. V dveh mesecih se zopet vidiva!« Po teh besedah se je odtrgal od nje, se povzpel na konja in divje oddirjal, ne da bi se še ozrl. Odbrzel je, kakor da bi se bal, da se izneveri svojemu sklepu, ako bi se ozrl po tem, kar je zapuščal. Ona pa je obstala pri vratih in gledala za njim, dokler ji ni izginil izpred oči. Nato se je vrnila v hišo kot najsrečnejše dekle v vsej državi Utak. HL Trije tedni so minuli, odkar je odpotoval Jefferson Hope s svojimi tovariši iz mesta Salt Lake. John Fer-rierja je zabolelo srce, kadar se je spomnil na povratek mladega moža in bližnjo izgubo otroka. Veseli in srečni obraz dekleta ga je pa bolj spoprijaznil s to neizbežnostjo, ko katerokoli dokazovanje. Globoko v svojem odločnem srcu je bil že davno sklenil, da nikakor ne dovoli svoji hčeri, da bi se poročila z Mormoncem. Po njegovi sodbi tak zakon sploh ni bil zakon, temveč sramota in nečast. Najsi je mislil o mormonski veri karkoli je hotel, v tej zadevi je bil neupogljiv. Vendar je moral molčati, kajti je bilo nevarno v tistih časih izraziti v deželi teh svetnikov nepravoverno mnenje. V resnici, nevarno — tako nevarno, da so se celo najbolj sveti med njimi drznili samo s pritajenim glasom šepetali svoje verske nazore, da jim ne bi ušla I čez ustnice besedica, ki bi se dala krivo tolmačiti ter | jim nakopati hitro plačilo. Nekdanje žrtve preganjanja so postale sedaj same preganjalke, preganjalke najhujše vrste. Niti seviljska inkvizicija, niti nemški Fehmgericht, niti skrivne družbe italijanske se niso nikoli posluževale strašnejšh sredstev kakor jih je uporabljala družba, ki je omadeževala državo Utah. Nevidnost in skrivnost, ki je bila ž njo v zvezi, je delala to družbo dvakrat strašno. Videti je bila vse vedna, vsemogočna in vendar ni nihče niti videl niti slišal o njej. Človek, ki je nasprotoval cerkvi, je izginil in nihče ni vedel, kam je šel ali kaj se mu j-1 pripetilo Zena in otroci so ga čakali doma, toda nikoli več ni bilo nazaj očeta, da bi jim povedal, kako se mu je godilo \ oblasti njegovih sodnikov. Neprevidni besedi ali prenagljenemu dejanju je sledilo popolno uničenje in vendar ni živa duša vedela, kakšna je ta strašna moč, ki je visela nad vsemi. Ni čuda, da so ljudje v strahu hodili okoli in se niti sredi divjine niso upali izraziti dvomov Iz početka je ta nevidna in grozna moč zavila samo uporne glave, ki so sicer sprejele mormonsko vero. a so jo pozneje hotele pokvariti ali se ji odreči. Kmalu pa je razširila svoj delokrog. Število odraslih žensk je postajalo vedno manjše in mnogoženstvo brez ženskega prebivalstva je bil kajpada prazen nauk. Čudne govo rice so se začele širiti — govorice o umorjenih nasilnikih in izropanih taboriščih, kjer nikoli ni bilo Indijancev. Nove ženske so se pojavile v haremih starešin — ženske, ki so žalovale, jokale in kazale na svojih obrazih izraz neizbrisne groze. Potniki, ki jih je noč dohitela v gorah, so pripovedovali o tolpah oboroženih maski-rancev, o tihih in skrivnostnih ljudeh, ki so v temi švi gal mimo njih. Taka pripovedovanja in govorice so sčasoma dobivale konkretno obliko, so bile zopot in zop't potrjene, dokler niso dobile določnega imena. Še dandanes je po samotnih ranckih na zapadu ime da-nitsza tolpa ali maščevalni angeli na žalostnem in slabem glasu. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorjeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihftlek. - Urednik Jan** Debevec. - Za mseralni del odgovarja Avgust Kozman. Vsi v Ljubljani