• izobraževanjem vseh prizadetih, • izdelavo kodeksov etike na vseh ni- vojih, • izdelavo podrobnih organizacijskih pred- pisov in s stimulacijo. Kaže, da bi nam bila najbližja kombina- cija med izobraževanjem, izdelavo vsaj osnovnih kodeksov etike in vključevanjem v organizacijske akte. Kaj pa osebni zgle- di? So nujni, saj je po naravi stvari etičen le posameznik! Praksa pa bo kot vedno končni dokaz za uspešno uvajanje višjega kulturnega ni- voja pri delu gozdarjev navznoter in nav- zven gozdarskega telesa. GDK: 9 VIRI 1. Mlinšek D. 1989, Pra-gozd v naši krajini 2. GAŠPERŠIČ,F.1995, Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi 3. SIEGWALD,G.1993 PRO SILVA Kongress, Die Waldbewirtschaftung, Ethische Ueberlegun- gen zu einer Herausforderung unserer Zeit 4. PAGON, M., LOBNIKAR, B. revija ORGANI- ZACIJA št. 4 1996 , Problem etičnega ravnanja managementa: socialno-psihološki in komunike- loški vidiki 5. TAVČAR,M. revija ORGANIZACIJA št. 41994, Strokovno in etično odločanje v managementu- nabor vidikov in model za odločanje 6. VILA, A., revija ORGANIZACIJA št. 31995, Poslovodna etika Pogled na problematiko s strani delavca, zaposlenega v izvajalskem podjetju Ignacij PIŠLAR* Uvod Razmeroma velika družina slovenskih gozdarskih strokovnj~kov danes služi šte- vilnim gospodarjem. Se nikoli doslej tolikš- nim. Vsak posamezen gospodar pa seve- da zasleduje svoje lastne interese in ta družina, ki že prej ni bila kdo ve kako enotna, je poslej še toliko manj. Nekateri slovenski politiki so v preteklih nekaj letih v bitki za glasove iskali grešnega kozla. Našli so ga v gozdarjih. Slovensko gozdarstvo je vlogo grešnega kozla dobro odigralo, pri tem pa se je stroka žal tudi močno in preveč spolitizirala, kar vsekakor ni bilo primerno in ne stroki v korist in je še bolj oslabilo njene kohezijske sile. Nekaterih se je pri opazovanju degradacija stroke polastilo malodušje in njihova strokovna ustvarjalnost se je začela bližati ničli. Na splošno torej velja, da je v sloven- skem gozdarstvu interesov in raznih go- spodarjev veliko in preveč. Pravo nasprotje " I.P ., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin, Obrat Idrija, 5280 Idrija, Trg. Sv. Ahacija 2, SLO 244 Gozd V 54, 1996 temu pa je naša gozdarska stroka, ki pa je edina, sama in samcata. Po drugi strani pa je tudi res, da nas v tem tre_nutku le ona lahko poenoti, homogenizira. Ce se ji to ne bo posrečilo, grozijo slovenskemu gozdar- stvu velika razhajanja in v končni konsek- venci kaos in morda še hujša degradacija. Morda edini možen in izvedljiv način tega poenotenja vidim v delovanju vseh gozdar- skih strokovnjakov na podlagi gozdarske poklicne etike. Ta etika postavlja v ospredje kot glavni cilj delovanja strokovnjaka za- vzeto delo, predanost, vestnost, poštenost, požrtvovalnost, skromnost in načelnost (povzeto po veterinarskem kodeksu). Tako pojmovanje strokovnega dela izloči mnoge druge vplive, obremenjenost, balast in poudari bistvo dela strokovnjaka neke stro- ke, ki vodi vse k istemu cilju, to je k blaginji gozda. Osnovna načela profesionalne etike bo- do zapisana v obliki kodeksa, pravil za obnašanje pravega strokovnjaka, in ta pravila bo treba upoštevati in se ravnati po njih. Vse to pa bo seveda uspelo l.e •. če s_e bo bolj upoštevalo stroko, znanJe 1n lzkus- nje. 1 1 l Poklicna etika z vidika delavcev iz- vajalskega podjetja Kar dve leti delam v izvajalskem podjetju (odkar obstaja), pa me je zanimal pred- vsem odnos med lastnikom gozda (v na- šem primeru je to država) in podjetjem, v katerem delam, ter odnos med izvajalskim podjetjem in gozdom, v katerem izvajamo sečnjo in spravilo lesa, obnovo, nego in varstvo gozdov ter gradimo in vzdržujemo gozdne poti in ceste. Izrednega pomena je tudi odnos med Zavodom za gozdove · Slovenije in izvajalskim podjetjem. Zanimiv je še odnos med izvajalskim podjetjem in javnostjo, vendar pretežni del komunikacije z javnostjo in zanamci prevzema Zavod za gozdove Slovenije. Drugi odnosi z grafiko- na g. Kirna za izvajalska podjetja niso bistveni. Kot laik na področju filozofije mo- rale, etike, bom seveda lahko le zelo površno analiziral, oziroma obravnaval prej naštete odnose. Morda bolj po občutku, kot na primer: to je lepo, to je grdo, to je pošteno, to ni pošteno, to je ustvarjalno, to je uničujoča in podobno. Pa poskusimo: a) Odnos lastnikov gozda- izvajalsko podjetje - delavec. Tako lastnik gozda kot izvajalsko podjetje, ki bo po končanem lastninjenju gozdarska družba s povečanim mešanim kapitalom, bosta želela pridobiti nekaj zase. Lastnik bo hotel pridobiti nekaj rente iz koncesijske pogodbe, podjetje pa nekaj dobička iz poslovanja za svoje delni- čarje in za naložbe. Povečal se bo pritisk na učinkovitost dela. Zmanjševalo se bo število režijskih delavcev, zviševale se bodo norme delavcem v neposredni proiz- vodnji, zmanjševale se bodo pravice iz dela. Prišlo bo do preobremenjenosti de- lavcev in kot posledica tega do pogostejših nezgod, do invalidnosti. Postavlja se vpra- šanje, kako vzpostaviti donose, ki bodo sicer še omogočili določen dvig produktiv- nosti dela in ekonomičnosti poslovanja, ne bodo pa še povzročali preobremenjenosti, pogostih nezgod in invalidnosti. Take po- sledice bi torej izkazovale, da gre za nehuman, neetičen odnos do zaposlenih v izvajalskem podjetju, ki se bodo znašli med kladivom in nakovalom, med interesi last- nika gozda in lastnikom podjetja. Tu je seveda še sindikat in kolektivna pogodba, vendar v naši zgodnjekapitalistični družbi sindikatu ne zaupam preveč. Bolj zaupam treznemu, poštenemu, visoko strokovne- mu preudarku, koliko znašajo v določenih okoliščinah dejanski stroški dela. b) Odnos izvajalskega podjetja, ki v gozdu opravlja sečnjo, spravilo lesa, obno- vo, nego in varstvena dela ter gradi in vzdržuje gozdne prometnice, do gozda, kot živega organizma, do pomembne se- stavine našega okolja. Moralni, etični vidik tega odnosa se v tem primeru nanaša iz- ključno na način, kako se ta dela izvajajo. Obseg in lokacijo teh del namreč določa Zavod za gozdove Slovenije. Izvajalci, roko na srce, še vedno izvršimo nad gozdom tu in tam kakšno nasilje, kakšno surovost, posebno v težjih terenskih razmerah. Sta- nje pa se vendarle očitno izboljšuje. Utrjuje se zavest, da je gozd živ, občutljiv meha- nizem,-ne pa poligon za doseganje visokih učinkov, brez ozira na škodo, ki bi nastala. Povem še, da je dr. Kordiš na Idrijskem po vojni v zelo težkih razmerah striktno zahte- val maksimalno varovanje pomladka in dosleden gozdni red. Nekdanje Avstroogr- ska pa je sploh imela red vsepovsod, tudi v gozdu. V letih hitrega, celo malo pre- hitrega dviga produktivnosti v pridobivanju lesa in hitrega znižanja števila gozdnih delavcev, se je na te stvari res malo po- zabilo. Zdaj pa obziren odnos do gozda pri gozdnih opravilih ponovno stopa v ospred- je, s tem pa se vrača bolj etičen odnos do gozda kot dela žive narave. Razlika je le v tem, da je bil nekdaj ta odnos osnovan na strahu in avtoriteti, danes pa bolj na osveščenosti delavstva. Tu bi dodal še eno pomembno stvar. Včasih se od izvajalskega podjetja zahteva nemogoče, na primer posek debelih, starih dreves v letvenjaku ali mlajšem drogov- njaku, ki naj bi se izvedel brez vsakršne škode, po končani sečnji pa se pokaže s prstom na izvajalce, češ kaj ste naredili. To ni moralno. Vnaprej povem, čudežev ne znamo delati. Škodo v mladem sestoju je zagrešil tisti, ki je odlašal z odkazilom. Stalno se namreč kontrolira kakovost oprav- ljenih del v gozdu, merila za prevzem so stroga. Pa se vprašajmo, kdo kontrolira kvaliteto odkazil? Ali smo prepričani v to, da se pri odkazilu drevja ne dela nobenih napak? Kdo bo prevzemal in odobraval od kazila? c) Odnos med Zavodom za gozdove Slovenije in izvajalskim podjetjem je tudi Gozd V 54, 1996 245 ii zelo pomemben, in to z vidika etike med- človeških odnosov. Tu gre predvsem za medsebojne odnose strokovnih delavcev obeh organizacij. Globoko sem prepričan, da bi ob upoštevanju pravil profesionalne etike in ob zadostni strokovnosti delavcev ne smelo prihajati do konfliktnih situacij med obema skupinama strokovnjakov. Del napetosti, ki so nastale po uvedbi nove organizacije, pripisujemo novemu načinu dela. Vsako delo v gozdu pač mora biti naročeno, izvedeno in prevzeto. Kolikor ni opravljeno v zadostnem obsegu ali kako- . vosti, pač ne more biti prevzeto. Razume se, da povsem idealno delo ne more biti opravljeno, ali pa bi le-to zahtevalo nesmi- selno visoke stroške. lzogibajmo se piko- lovstvu. Presoje, da pač ni idealno izvede- nih del, da pa so dobro opravljena, bi morali biti sposobni strokovni delavci obeh organizacij. Sčasoma se bomo privadili na neki standard kakovosti opravljenih del in kaj hitro se bo potem ugotovilo, ali je delo opravljeno primerno ali ne. To seveda ne gre brez določene stopnje zaupanja, brez dovolj strokovnosti in brez primernih med- sebojnih odnosov. Trdim, da je najslabša varianta nezau- GDK: 9 panje in prepir, uničeni medsebojni odnosi. Vedno je treba imeti pred očmi, da bomo v bistvu strokovnjaki iste stroke in da imamo pred seboj isti cilj - dobrobit gozda. To bo najbrž ena izmed nujnosti prihodnjega gozdarskega strokovnega kodeksa. Pravič­ no in moralno bi tudi bilo, da bi veljali enaki kriteriji za vse izvajalce del v gozdu. Tako za izvajalska podjetja kot za druge subjek- te, ki delajo v zasebnih gozdovih, naj torej veljajo enaki kriteriji strogosti. d) Odnos med izvajalskim podjetjem in javnostjo. Javnost veliko bolj komuni- cira z zavodom za gozdove. Ob izvajalska podjetja bi se javnost utegnila spotakniti ob očitnem malomarnem delu v gozdu ali ob zaporah prometa na javnih cestah zaradi splošno znane nestrpnosti voznikov. Ob zaključku mojega prispevka še eno nekoliko provokativno vprašanje. Pri mon- taži žičnega žerjava smo prisiljeni zasekati drevo, izbranca, pač najlepše drevo v bližnji okolici, z namenom, da bi sidro nosilke bilo varnejše. Obstaja tudi druga varianta, drevo ostane nepoškodovano, montaža je bolj improvizirana, nevarnost nezgode pa je večja. Kaj storiti? Pomen kodeksa gozdarske etike za gozdarje Katarina GROZNIK* Gozdarjem je zaupana skrb za gozdove. Skrb za ohranitev in razvoj gozdov zago- tavlja zadovoljevanje številnih potreb ljudi danes in jutri. Gozd kot obnovljiv naravni vir in dom številnih rastlinskih in živalskih vrst je dragocena dediščina za prihodnje rodove. Za dobro delo z gozdovi je po- membno poznavanje zakonitosti o življe- nju gozda. Življenje gozda pa je zapleteno, zato je obstoječe znanje o delovanju gozd- nih ekosistemov kljub bogati gozdarski tradiciji in mnogim raziskavam razmeroma skromno. Spreminja se tudi odnos ljudi do * K. G., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 246 GozdV 54, 1996 gozda; pogledi na vlogo gozdov, neposred- ni in posredni vplivi na gozdove. Skrb za gozdove je zato zahtevna in odgovorna naloga. Kodeks gozdarske poklicne etike je res le popisan kos papirja, ki ne more prinesti hitrih rešitev za kopico sedanjih in prihodnjih problemov pri delu z gozdovi. S skupnim priznanjem določenih načel in s prizadevanjem za njihovo vsakodnevno izvajanje pa je ta kos papirja lahko zelo dragocen. Gozdarska etika obravnava pravila rav- nanja v gozdarskem poklicu. Etičnost in neetičnost gozdarjev se kaže v njihovem odnosu do gozda in do ljudi. Ne gre za dve strogo ločeni ali hierarhično različni pod- ročji, temveč za tesno in neločljivo pove-