If andsthar«« ntei tai
GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
•117 St Clair sva. CLEVELAND, O. Tka largest Strada Wssklj ia th« United States
of America. Sworn Circulation 18,800 Israod «rery Wednesday Babocriptioa rata. Por membera yearly mm HJ4
Por aoamenbers ............ILtt
Forsiga Countries _ $3.00
Telephone: Randolph 628
i^Z ^..... is)B(L<§) ] OFFICIAli ORGAN [
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 st the Post Office st Cleveland, Ohio, Under the Act of Auguat 24, 1912
FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22,
■-A_li.' . . '	.	■ ■ ■	_____________
CLEVELAND, O., 11. JURIJA (JUNE), 1924.
1918.
\ = Leto X.—Vol ume
X.
ACCEPTED
Štev. 24. — No. 24.
CLEVELANDSKE NOVICE.
SPORED SLAVNOSTL
VAŽNO VABILO.
REPUBL. KONVENCIJA.
RAZNE KRATKE VESTI.
SLOVENSKI M0NSIGN0R.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
—	Dne 5. junija je umrla v zavodu Little Sisters Mrs. Mary čampa, roj. Turk, najstarejša članica društva sv. Vida št. 25. KSKJ. v visoki dobi 77 let. Pokojnica je bila rojena v vasi Retje pri Hinjah; tukaj v Clevelandu zapušča štiri sinove in dve hčeri; stanovala je na 3748 E. 77th St. N. v. m. p.
—	Minulo sredo zvečer, dne 4. t. m. je umrla na 19511 Not-tingham Rd. stanujoča Mrs. Frančiška Kušlan, stara 70 let, mati slovenskega odvetnika Mr. Leop. Kušlana. Poleg označenega zapušča še enega sina Antona in eno hčer Mary. Naj sveti blagi pokojnici večna luč!
—	V soboto zvečer, dne 7. t. m. se je ustrelil na svojem do-
katero priredita društya sv. Vida, št 26 in društvo Marij« Magdalene, št. 162, Cleveland, O., v proslavo 30 letnice K. S. K. Jednote, v nedeljo, dne 15. junija.
Dopoldne: Točno ob pol 10. uri se društva in občinstvo zbirajo na iztočni 62. cesti pred Knausovo dvorano.
Ob 10. uri se prične parada z godbo na čelu po St. Clair Ave. do 60. ceste, potem pa nazaj po Glass Ave. v cerkev sv. Vida k slovesni sv. maši.
Po sv. masi bo parada po Norwood Rd., Bonna Ave., Addison Rd. in St Clair Ave., do Grdinove dvorane, kjer bo za zunanje goste pripravljeno kosilo. Tega korakanja se vdeleži tudi vsa mladina farne so-
mu rojak Ignac Ilerbst, star , Ie sv. Vida. Parado vodi Mr.
44 let, oče sedmih otrok. Odkar se je pred nekaj leti pri delu pobil na glavi, je vedno zatrjeval, da ga nekdo zasleduje, vsled česar se je nameraval že večkrat ustreliti, ker se mu je omračil um.
Pokojni je bil doma na Notranjskem. Spadal je k nekemu društvu SDZ., SNPJ. in k nekemu angleškemu društvu.
R. I. P. .	i V
—Oni clevelandski Slovenci, ki imajo radio aparate v svojih hišah so bili v soboto zvečer prijetno presenečeni, ko je prišla na program tudi — kranjska harmonika. Znani }nladj mojster na harmoniko, John Grebene (Gribbons) je zaigral par komadov, in igral je tako dobro, da so kmalu prišle iz vseh krajev potom __Jtelefona zahteve, da mora še igrati. In zaigral je še par točk. Tako torej prihaja naša slovenska harmonika tudi potom radia v javnost, e — Clcvelandska tovarna GlAri L. Martin Co. je dobila od vlade Združenih držav naročilo za zgradbo 35 zrakoplo-* vov v vrednosti en milijon dolarjev. Tovarna, ki ima dosedaj zaposljenih 125 mož, Jbo sprejela še kakih 200 ljudi na delo. Prednost bo dala onim, ki so že prej tam delali.
-o-
AVTOMOBILSKA NESREČA. Med vošnjo ubit en Slovenec, več nevarno ranjenih.
Anton Sterniša, predsednik društva sv. Vida.
Popoldne: Točno ob 2. uri ctvoritev katoliškega shoda v Grdinovi dvorani. Nastopilo bo več zunanjih govornikov od blizu in daleč. Pri tej priliki bo mladinski oddelek društva sv. Vida in društva Marije Magdalene vpriaoril krasno alegorično sliko "Pokkm K. S. K. Jednoti k njeni 30 letnici." Nastopilo bo tudi slavno katoliško društvo "Lira."
Ob 5. uri, po končanem shodu se vrši vožnja s avtomobili, da si bodo cenjeni zunanji gostje lahko ogledali naše mesto in okolico.
Zvečer: Ob 7. uri banket za članstvo društva sv. Vida, društva Marije Magdalene in povabljence v Knausovi dvorani.
Po večerji sledijo razni govori, petje, klavirske točke,
______:__ * * . "Zaklad,"
kupleti in oranžni ples. Sviral bo znani Ivanušev orkester.
Kdor se hoče tega banketa vdeležiti, naj se do 13. junija naznani pri tajniku društva sv. Vida ali pri tajnici društva sv. Marije Magdalene, ali pa pri uredništvu <<Glasila" na 6117 St. Clair Ave. Telefon Randolph 628.
Pripravljalni odbor.
Indianapolis, Ind.— Dne 31.
maja se je pripetila v naši naselbini velika avtomobilska nesreča, v koji so bili prizadeti naši rojaki. Označeni dan so priredili izlet iz mesta z avtomobilom rojak Anton Somrak z ženo, dalje Frank Baudek z ženo in sinom in še tri druge osebe. Ko so se vračali proti domu v daljavi 7 milj od Indi-anapolisa, se je zdrobilo kolo avtomobila, vsled česar se je voz z največjo silo prevrnil in poškodoval skoro vse izletnike.
Rojak Anton Somrak je u-mrl vsled poškodb par ur kasneje v mestni bolnišnici in njegova' žena se sedaj zdravi doma; zdravje se ji obrača na' boljše/ Rojak Frank Baudek je bil tudi zelo poškodovan; dotičnik se nahaja v bolnišnici, prav malo upanja je, da bi o-kreval; njegova žena, Ana, ima zlomljeno roko, zdravi se
neznatne poškodbe.
Kakor že omenjeno, je vsled poškodb umrl rojak Anton Somrak; tstar je bil 39 let; tukaj zapolča ženo in sedem otrok v starosti od 2 do 16 let. Doma je bil iz vasi Orkljevec, fara MirnapeČ na Dolenjskem. Spadal je k društvu sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. Jednote in k društvu sv. Jožefa, št. 45, J. S. K. Jednote, katera sta mu priredila lep pogreb dne 2. junija po katoliškem obredu.
Žena pokojnika' izreka tem potom najlepšo zahvalo vsem onim, ki so ji priskočili v tem hudem času na pomoč in v to lažbo. Istotako se zahvaljuje vsem darovalcem vencev. Pokojniku naj bo lahka ameriška žemljica!
Član dr. sv. Alojzija, št. S2, K. S. K. Jednote.
doma; ostali sp zadobili bolj |viČ.
Dijamantna poroka. Ta redki jubilej sta slavila dne 18. maja v Pišecah pri Brežicah baron Alfred Moscon in njego va soproga Ida, rojena Oiego-
Članom dr. sv. Vida št. 251
— Uljudno ste vabljeni vsi člani in članice, da se slavnosti prihodnjo nedeljo 15. junija ali Jednotine 30 letnice zanesljivo udeležite. Zbiramo se na
62.	cesti pred Knausovo dvo-rano-točno ob pol 10. uri dop. Vsakdo naj prinese društveno regalijo s sabo. Kdor se nikakor ne more vdeležiti dopoldanske slavnosti, naj pride popoldne ob dveh v Grdinovo dvorano na katol. shod; zvečer ob pol 8. pa na banket v Knausovo dvorano. Tikete za ta banket imam jaz na prodaj; isti se dobijo tudi pri uredništvu "Glasila" na 6117 St. Clair Ave. — Tajnik.
Članicam dr. Margc Magdalene št. 162: — Ker priredi prihodnjo nedeljo, dne 15. junija naše društvo skupno z društvom sv. Vida veliko slavnost povodom 30 letnice K. S. K. Jednote, zato vas cenjene sosestre tem potom ponovno prosim in uljudno vabim, da se te slavnosti vse udeležite. Društva se zbirajo točno ob pol 10. uri dop. pred Knausovo dvorano na 62. cesti. Prinesite društev, regalije s sabo. Pokažite ta dan tudi javno, <fa je naše društvo v resnici največje žensko društvo pri K. S. K. Jednoti. Natančen spored lahko čitate iz naznanila ^ tozadevnega pripravljalnega odbora.
Dalje vas prosim, da vzamete na to slavnost tudi svoje otroke, spadajoče v mladinski oddelek KSKJ. Deklice naj bodo belo oblečene, dečki pa naj nosijo bele srajce. Mladina se zbira v farni šoli sv. Vida, da se potem vdeleži velike parade. Torej, v nedeljo vse na krov! — Tajnica.
Članom dr. sv. Lovrenca št.
63.	Newburg: — Opozarjam vas na sklep seje, da se naše društvo korporativno udeleži velike slavnosti Jednotine 30 letnice, katero priredi prih. nedeljo (15. junija) dr. sv. Vida5 in dr. Marije Magdalene v Clevelandu: članstvo našega društva se zbira pred Slov. Narodnim Domom točno ob 9. uri. Komur ni mogoče iti z nami na torslavnost, naj se pelje tja s poulično karo. Vsak član naj prinese s sabo društveno regalijo. Upam, da bo naše društvo sv. Lovrenca ta dan častno zastopano na gorioznačeni slavnosti. — Tajnik.
članom dr. sv. Jožefa št. 146. Newburg: — Ker se naše društvo prihodnjo nedeljo dopoldne in popoldne iz važnih vzrokov ne bo moglo vdeležiti slavnosti Jednotine 30 letnice društev v Clevelandu, zato vas opozarjam na sklep seje, da se vdeležimo zvečer banketa v Knausovi dvorani. Pridite v obilnem številu, da saj-p tem pokažemo svojo naklonjenost našim sosednim bratskim društvom. — Tajnik. Članstvu društva Presv. Srca Jezusovega št. 172. West Park, O. t -r Ker obhajajo naša sosedna društva v Clevelandu prihodnjo nedeljo veliko slavnost 30 letnice Jednotine obstanka, zato vas tem potom u-ljudno prosim in vabim, da bi se označenega slavlja .polnoštevilno vdeležili. Vsakdo, kdor
Včeraj, ob 11. uri dopoldne je bila v elevelandskem mestnem avditoriju otvorjena narodna konvencija republikansko stranke. Ogromna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, kajti v nji se je nahajalo 15,500 oseb. Na to konvencijo je došlo iz raznih držav naše Unije 1140 delegatov, 1140 namestnikov, 586 časnikarjev, 800 častnih gostov, 100 članciv narodnega odbora in 929€| poslušalcev. Poleg tega je v* dvorani 2000 rediteljev, 180 vodnikov, 100 vratarjev in 50 pomočnikov.
Konvencijo je uradno otvo-ril tajnik narodnega republikanskega odbora, George B. Lockwood, nakar je bil izvoljen začaimi pretlsedatelj konvencije ohiojski kongresnik, Theodore Burton. še pred tem je pa opravil episkopalni škof Andersjon lepo otvoritveno molitev.
Včerajšnja konvenčna seja se je vršila brez kake posebnosti. Najbolj zanimiv jc bil uvodni govor kongresnika Bur-tona, začasnega predsedatelja konvencije, ki je na obširno razložil platfor^ republikanske stranke -povodom bližajočih so narodnih volitev. Ko je omenil kot predsedniškega kandidata sedanjega predsednika Coolidge, Je nastal v dvorani 3 minute trajajoči aplavz; vsi delegatje so bili navdušeni za Coolidge-jevo nominacijo izvzemši pristašev La Folette-ja. Prva soja je bila zaključena ob 1:40 popoldne. Druga seja se je pa vršila danes dopoldne; zaključek konvencije bo pa že jutri. V kolikor se zamore dosedaj soditi, bo imenovan za predsedniškega kandidate bivši guverner države Illinois, Lo^den.
PROŠNJA.
Ker bodo clcvelandska društva K. S. K. Jednote prihodnjo nedeljo, dne 15. junija priredila veliko slavnost povodom Jednotine 30 letnice, bo prišlo ta dan več gostov iz bližnjih in oddaljenih naselbin.
Kakor iz tozadevnega programa razvidno, se bo slavnost otvorila z veliko parado po St. Clair Ave., do 60. ceste; potem nazaj po Glass Ave. v slovensko cerkev. Po sv. maši se razvije parada po Norwood Rd., Bonna Ave., Addison Rd. in zopet po St. Clair Ave.
Lastniki hiš na teh cestah so uljudno prošeni, da bi ta dan razobesili zastave, bodisi ameriško, ali slovensko, da bo imela ta prireditev tem lepše lice.
—V Chicagu je bilo zadnjih 12 mesecev vsled kršitve prohi-bicijske postave obsojenih 1504 oseb. Ako bi morala ena sama oseba vso kazen teh obsojencev v ječi presedeti, bi imela prosto stanovanje in hrano za dobo 324 let.
ima le priliko, naj se nam pridruži. Mi se bomo od tukaj pravočasno odpeljali, da do-spemo do pol 10. ure na zbirališče pred Knausovo dvorano na 62. cesti. — Tajnik.
—-V Tokio na Japonskem so zadnje dni izvršili štirje Japonci samomor s tem, da so si prerezali trebuhe. Ker so našli samomorilce blizu razvalin Starega poslopja ameriškega poslaništva, je domače ljudstvo mnenja, da se je to izvršilo iz protesta, ker je Japoncem izseljevanje v Ameriko prepovedano. —Senator Walsh iz Massa-chusetts se je dne 6. t: m. bridko pritoževal v senatski zbornici, ker sedanja vlada noče farmarjem pomagati. Walsh jc omenil, da izza časa minule vojne ekonomske razmere v Združenih državah niso bile še nikdar tako slabe, kot baš sedaj. Dandanes je v Združenih državah okrog 2,000,000 ljudi brez dela in jela. . —V Los Angeles, Calif. so a -retirali 20 letnega Melvin C. Nelsona, ki je priznal da je tekom- zadnjih osem let izvršil tisoč petsto tatvin in ulomov.
—Zvezna prometna komisija v Washingtofiu poroča, da so v naši deželi tekom zadnjih 5 let razni davki narastli za 127, odstotkov. Polovico teh davkov porabi zveana vlada.
•V ditcagn so dne 7. t. m. našli tri mlade dečke zadušene s plinom v Stanovanju njih matere, vdove Clešky. Dečki so bili stari 10, 13 in 15 let. Policija je mnenja, da je ta čin ir.vršil starejši sin, oziroma brat, ker ga je mati karala, da ne hodi redno v šolo.
V Mechanicsburgu, Pa., imajo v neki cerkvi 116 let stare orgije, ki so še vedno v ra-fe!i. Dotične orgije so bile zgrajene v Ameriki leta 1807. —Chikaška policija je te dni aretirala 9 letnega Stanley Ol-$ona, ker je hotel zažgati hišo, kjer je stanoval. Na policijski postaji je navedeni deček priznal, da je izvršil že 12 požigov.
—Newyorški guverner Al. Smith je dne 9. t. m. javno naznanil glavno točko svoje platforme kot predsedniški kandidat demokratske stranke. Smith je za temeljito revizijo Volsteadove postave, da naj bi prodajo lahkega vina in piva imele posamezne države v svojem področju, ne pa zvezna vlada.
—V Washingtonu, D. C., so prišli ponovno na sled veliki korupciji med" bootlegg« rji" in nekim ožjim prijateljem bivšega generalnega pravdni-ka Daughertija. V hiši slednji označenega je stanoval Daughettijev zaupni prijatelj, ki je prejel od "bootleggerjev" nad pol milijona dolarjev graf-ta. Zadevo ima senatska zbornica v rokah.	1
—V Clevelandu, O., je dne .10. t. m. umrla 87 let stara Helena McKinley, sestra pokojnega predsednika McKinleya; pokopali so jo v Canton, O., —V Sardiniji (Italija) so se pojavile neke vrste kobilice v tolikem številu, da ogrožajo vse nasade. Blizu neke postaje je truma teh kobilic zasedla železniško progo, da se je moral vlak ustaviti. Nadležni mrčes so pregnali šele z vročo vodo in parom.
Umrli so: V Ljubljani je preminul g. Josip Lamprecht, ravnatelj pomož. uradov delegac. min. financ. — V Sodražiči je 13. maja umrl tamošnji posestnik Mihael Marolt v 62. letu starosti. — V Postojni je v visoki starosti 92 let umrl g. Franc Muhič. — V Suhorju je 11. maja umrl posestnik in cer-kvenik g. Janez Pavlovčič, brat tamkajšnjega dekana. — Dne 13. maja je umrl v Kožarjih pri Ljubljani posestnik in gostilničar Jože Dolinar, star 62 let. — V Ljubljani je umrla ga. Antonija Nanut, soproga Jakob Nanuta. — Umrla je dne 16. maja, gospa Marija šolar v starosti 92 let iz dobro znane rodbine šolarjeve iz Krope, mati g. župnika iz Žaline.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je 13. maja
popoldne ob pol 4 pripeljal v Maribor. Na kolodvoru so ga pričakovali češkoslovaški poslanik dr. šeba, ki se' je pripeljal iz Belgrada, zastopniki lokalnih oblasti in nekaterih društev. Dr. Beneš se je nato v spremstvu dr. šebe odpeljal v
Prijatelj našega lista Mr. Ch. G. nam je poslal iz Virgi-nije, Minn. izrezek duluthske-ga dnevnika "News Tribune" z dne 4. junija z veseli poročilom. da je papež te dni imenoval Rev. Math Bilbana, slovenskega župnika na Gilbert, Minn. za Monsignorja in apostolskega protonotarja.
To imenovanje se je izvršilo vsled priporočila mil. duluth-skega škofa McNicholasa, ki zna ceniti velike zasluge Father Bilbana v vinogradu Gospodovem.
Danes je samo država Minnesota tako srečna in ponosna, da ima kar dva slovenska Monsignorja in sicer: Rt. Rev. Msgr. Anton Ogulina v St. Paul, Minn. in Rt. Rev. Msgr. Bilbana na Gilbert, Minn. Leta nazaj smo imeli običajno v Minn. tudi slovenskega škofa.
Msgr. Matija Bilban je fcil rojen v Zapogah na Gorenjskem dne 21. febr. 1863. šolal se je najprej doma, potem pa v Ljubljani. Meseca oktobra 1883 je prišel v Ameriko, kjer je najprej nekaj časa študiral v Collegeville, Minn. ; potem je Ljubljano, kamor je prispel nekaj let poučeval v minnesot- zvečer. Na ljubljanskem kolo-skih javnih šolah, pri Čemers'ki fcJvoru ga je pozdravil general-fe pridobil mnogo življenskih j ni konzul dr. Beneš, zastopniki izkušenj. Nato je vstopil v oblasti in v Ljubljani živečih St. Thomas Seminary, St. Paul, čehov. Danes se vrši sestanek Minn. in tam 6 let študiral mo- J med dr. Benešem in dr. Uinči-drosfovje in bogoslovje. Po do- čem na Bledu, vršenih študijah je bil dne 17.
dec. 1892 posvečen v mašnika ter je kot semeniški duhoven nekaj časa ob nedeljah obiskoval različne kraje v nadškofiji. Dne 1. marca 1893 je bil poklican v To\ver, Minn. in od ta>m je kot duhovni pomočnik Rčv. Jožefa Buha upravljal misijo-na na Ely in Tower. Dve leti pozneje jc postal duhovni oskrbnik misijonov na Ely, Vir-ginia in Mt Iron. V oktobru 1896 je bil postavljen za župnika cerkve lurške Matere Božje v Virginiji z odvisnimi misi-
Senzacionalen umor v Vodicah.
Dne 14. maja je bilo najdeno truplo umorjene mlade žene, katere indentiteto ni bilo mogoče takoj spoznati. Po zunanji obleki sodeč je morala biti žena kaka uradnica. U-| morjeno je našel posestnikov sin Andrej Veh ar iz Vihrč pod šmarno goro, ko je šel v gozd kosit mah, kateri je obvestil druge in nato so slučaj paznanili žandarmeriji. — Orožniki so kmalu nato prijeli nekaga Janeza Krisfcanfe
joni: Eveleth, Mt. Iron in Bi\va-, kot osumljenca. — O umorje-
tik. Postavjl, ali dovršil je med drugim cerkve v Evelethu, Mt. Ironu, Sparti, Virginiji in Biwabiku; poleg teh pa je oskrboval tudi misijonski postaji McKinley in Elba. Njegovi župljani so bili najrazličnejših narodnosti kakor: Angleži, Francozi, Italijani, Nemci, Slovenci, Hrvati, Poljaki, Čehi itd. katerim je č. g. Bilban kot spreten lingvist vedno ustregal. Leta 1909 je zgradil na Evelethu krasno novo cerkev sv. Družine in lično župnišče; od tam je bil pa kasneje prestavljen na faro sv. Jožefa na Gilbert, kjer še zdaj pastiruje.
G. Bilbanovo ime je neraz-družljivo zvezano s takozva-nim Iron Rangem v severni Minnesoti. Tekom svojega 40 letnega bivanja v ondotnih pokrajinah je storil jako mnogo za socialno povzdigo in ohranitev sv. vere med tamošnjimi rudarji in naseljenci, med katerimi je splošno znan in zelo priljubljen.
Kot svojemu večletnemu naročniku mu "Glasilo" iskreno Čestita k temu odlikovanju. $Iaj Bog živi našega novega slovenskega Monsignorja še mnogo, mnogo let!
ni se je potem takoj dognalo, da je hčer Franc Kurenta iz Kosez-Kota štev. 14. Bila je omožena dvakrat. Zadnjič z nekim Zevnikom, s katerim se nista razumela. Imela je in timno razmerje z osumljenim Kristanom, kateremu je dala večjo svoto denarja okoli 35 tisoč kron za na pot v Ameriko. To svoto je on od nje izvabil z raznimi obljubami. — Aretiran je tudi njen drugi mož Zevnik, kar se pa »odi da je nedolžen in da je kriv Kristan. Preiskava bo dognala kdo je kriv.
Smrt v Koritnici. 18 letni France Žagar iz čezsoškega Lo- • ga je 12. maja kolesaril z Ra-beljna proti "Napoleonovemu mostu" v bovških Klužah. Ker kolesa še ni povsem obvladoval se v ostrem in strmem ovinku ni dovolj hitro okrenil in z vso silo priletel v nizko kamenito ograjo. Sunek je vrgel fanta čez obzidje v 69 metrov globoko strugo Koritnice, kjer je z razbitim udi, obležal med koreninami. Truplo so le s težavo potegnili iz prepada.
Pristopajte h K. S. K. Jednoti!
Opomin.	(v glavnem uradu. Sobratje in
člane društva sv. Jožefa, št. sosestre, znano vam je, da je 2, Joliet, 111., s tem opominjam, zadnji čas za vplačevanje ases-da mi odrajtate spovedne list- menta pri tajniku do 23. v me-ke do 15. junija. Kdor mi do secu, da mi bo mogoče pravo-
tedaj ne pošlje listka, se bo ž njim postopalo po pravilih K.
časno poslati mesečno poročilo glavnemu tajniku. Kdor noče
S. K. Jednote. Zatorej še en- vpoštevati Jednotina pravila, krat opozarjam člane, da ako ta zna, kaj ga lahko zadene, ni kateri še opravil svcfle veli- V tfem slučaju se ni potreba po-konočne dolžnosti, da to stori tem nad tajnikom jeziti. To-nemudoma, ker velikonočni rej vas k sklepu še enkrat opo-čas traja samo še en teden. minjam, da se vdeležite junij-John Plat, tajnik. ske seje.
S sobratskim pozdravom, Vabilo na sejo.	Frank Maliie, tajnik.
S tem uljudno vabim člane	-
društva sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn., na prihodnjo sejo, vršečo se dne 15. junija v prostorih predsednika, brata
Iz ureda tajnika društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Naznanjam svim članom i
Math Prijanoviča, kjer bomo članicam zgora imenovanog imeli zborovanje glede nove društva, namer onim, koji nisu dvorane. Na dnevnem redu i bili na prošloj sjednici 8. juna, bo tudi več drugih važnih točk, da su bila došla nova pravila; katere morajo biti rešene. | i člani, koji istih nisu dobili, Ponovno vas prosim, da se neka se navrate k meni in bu-vsi udeležite prihodnje seje. je svaki dobil. Pak kada pre-
S sobratskim pozdravom, Josip Jakše, tajnik.
gleda pravila, bude znal valj-da kako ravnati. To su pravi-
--la od prošle (15) konvcncije.
INDIANAPOLIS, IND.	Drugič. Koji niste platili
Iz urada društva sv. Alojzija, mesečnega asesmenta, prinesi-it. 52, Indianapolis, Ind. te istog k meni na dom. Ases-Tem potom se opominja vse mcnt pobiram do 25. juna, to one člane, ki se le malo zani-lJest zato, da mi bo laglje knji-majo za društvene seje, ter ne i »e aložiti za polletni račun.
skrbijo za to, da bi plačali svoje mesečne prispevke pravočasno in s tem zadržujejo tajnika, da ne more pravočasno sestaviti mesečnih poročil. Torej se jih opozarja tem potom na sklep zadnje seje z due 1. junija: da mora vsak član skr-
Tretjič. Opominjam sve one, ki mi niste oddali spovednih listkov, ili cedulje, da mi je predate do zadnjega juna. Ja znam, da ste letos obavili svo-ju vijersku dužnost skorom svi; onda mi i cedulje prinesite, da burci ovu brigu bacil iz glave. Poalati bu trijeba listke naše-
Rev.
beti, da plača svoj asesment
najkasneje do 20. v mesecu, da	mu duhovnemu vodji,
bo mogoče tajniku pravočasno	Gladeku.
izdelati mesečno poroči%<£*d-	CetvrtiČ. JoŠ vas ponovno ~aau sm0(8e,tesfcaj*združili in
■ zahtevajo, 4a	opomin*am o tace i majke, ko
notina pravila mora društveni tajnik odpo-slati asesment najkasneje do 25. v mesecu. To naj si vsak član zapomni, da ni tajnikova ^dolžnost po hišah kolektati asesment, in tudi v pravilih ni to zapisano, da bi za člane tudi tajnik iz svojega žepa zalagal. Držite se torej reda in pravil. Nihče naj se potem ne jezi, če bo morda suspendan; krivda ne bo tajnikova, ampak člana ali članice samega. Pomnite, da se bo zanaprej tajnik strogo držal po pravilih. Ker nič ne pomagajo lepi in prijazni opomini, bo tajnik delal po pravilih. Toliko v prijazno pojasnilo in ravnanje.
Odbor dr. sv. Alojzija, št. 52 Joseph S. Zore, predsed. Frank Zupančič, tajnik. Josip Gačnik, blagajnik.
ji nimate upisane svoje dece pri naši K. S. K. Jednoti, da bi se požudili još ovaj mesec jun» dok je prosta pristupnina, me-sečnina- i knjižica. Verujte da ne busfe tako nigde dobili kakor pri naši Jednoti. Isto bum uzimal i vpisoval decu do
csakanye bode v cerkvenom bezmenti ob 8mi vori, zatem paradija po ceszti, potem i demo nazaj vu cerkev ob 10ti vori de poszvec8Uvanye zasztave. Steri ne pride, ali nede nazoesi, szega szejo strofa, kak je szkonesano na zadnjom gyu-lesi.
3. Naznanim ka na' te den mamo prvi društveni piknik v Jozsefa farnom parki, steroga naj ni eden nezamudij. Za dobro jesztvino i pitvino sze tudi poszkrbimo ka ni eden nede lacsen ali zseden.
Proszim esese ednoh vsze brate i szesztre ne zamudite te paradije, naj vasz nede szram sze pokazati ka szte kotrige katholicsanszkoga društva, cele zaj dga je za nasz najveksi den,' kakti eden jubijeom ob prvim 5 letnica obsztanka našega društva; ob drugim 30 letnica obsztanka naše matere K. S. K. Jednote, ob tretjim poszvecsuvanye društvene zasztave.
Pozvali szmo tudi društva iz blizsanyi meszt, zatok csi pri-do iz drugi meszt na to szlav-noszt zakaj ne se mij pokaa-li i bole szpoznali ki szmo v Bethlehemi i okroglini.
Pozdrav, do veszeloga videj-nya 29. jnija, 1924.
C. M. Kuhar, tajnik (titkar) 513 Ont St., Bethlehem, Pa.
Bridgeport, O. — Da ne boste mislili sobrat urednik, da smo vas kar pozabili, ko ste nas zapustili po naši lepi slavnosti dne 11. maja, sem se odloči), da se zopet oglasim.
V "Glasilu" ste že vse poročali o naši prireditvi; tako je tudi Mr. John Pelhan, tajnik društva št. 153, Canonsburg, Pa. v predzadnjem "Glasilu" obširni opisal svqje doživljaje, med nami tisto ftedeljo, kar nas prav veseli, da ste bili vsi zadovoljni v naši mali premo-garski naselbini. Po dolgem
spoznali, zato nam dan 11. maja ostane vedno v spominu. Lepa slovesnost v cerkvi, krasni, zanimivi govori v dvorani, navzočnost tako odličnih gostov od vseh strani v tej naši mali naselbini, vse to je bilo za nas nekaj izvanrednega in nepopisnega. Vsi dobro misleči
25. juna. Ako mi nemože koji vdeleže-nci pravijo> da kaj
dojt na dom, neka mi piše, bum ja sam k vam prišal; samo žurno dok je železo vruče, da pokažemo kaj smo na društve-norjj polju preorali.
Baš se moram svejedno za-faliti svemu članstvu, ovo go-dino da pešteno plačate svoje asesmente; to neka bude i na-pred svima na ponos i opome-nu; ne daj Bog da bi oporekal.
Sada čuvam još malo prste zabost u piknikTda ne bi zabor-raviii. To če brže doči na 6. iulaja na Thomas Grove v Dorscyville; da se burno lepo razveselili; samo nam Bog daj zdravlje i lepo vrijeme. Zd
lz urada druitva Vitezi sv. Martina, it. 75, La Salle, IIL
Naznanjam vsem članom in, 1 ^ , A , , članicam našega društva, da je | SO cen^se bute makar lepau
bilo na majnikovi mesečni seji sklenjeno, da plača vsak član
automobilu navozili tamo i na-zat. Još bom metnil en dopis prije piknika v Glasilo, da bute mogli dobiti trucks ili avtomobile.
Sada pozdravljam sve člane našeg društva u obe oddelki i sve članstvo K. S. K. Jednote.
Matt Brozenic, tajnik.
in vsaka članica 50 centov izvanrednega asesmenta v pokritje društvenih stroškov.
Nadalje sem prejel iz glavnega Jednotinega urada pismo, da je za mesec junij razpisan posebni asesment za onemogli sklad v znesku 25 centov NA7ISIANIin . pn7VANYT za vsakega člana in članico; to NAZNANILO I POZ VAN YE. je bilo tudi v zadnjem "Glasi- druitva szv. Jozsefa, st. 168, lu" na prvi strani obelodanje-	Betlehem, Pa.
no.	1- Naznanim kotrigam na-
Prejel sem tudi nova Jedno- sega društva, ka drustvenoga tina pravila, odobrena na zad- gyulesa, nede zadnyo nedelo v nji konvenciji; ta pravila se bo ^meszeci, ar na te den mamo razdelilo članstvu na prihod- poszescuvanye društvene za-nji redni mesečni seji dne 15. sztave. ' Zato szmoszi zvolili junija; zato ste vsi uljudno ka de čyuileis 3jo nedelo v vabljeni, da se te seje zaneslji- meszeci, toje 22ga junija, 1924 vo vdeležite, ker imamo tudi Mate gyuleis szo duzsni priti veliko važnih točk za rešiti; vzsi brati i szegtrc, celo pa ti-obenem bo tudi volitev novega szti, steri sze radi ogibljejo zapisnikarja.	društveni gyulesov.
Nadalje vas še enkrat opo- 2. Naznanim kak je zse go-minjam, da plačujete redno in ri omenyeno ka mamo poszve-pravočasno asesmente, ker csuvanye društvene zaszta+e Jednota zahteva, da mora bi-' 29. junija t. L zatok je szakomi ti asesment do 25. v mesecu že duzsnoszt biti nazoCsi. Fkup
kega še niso videli in slišali tukaj. Naša naselbina je kakor prerojena, kar znači, da je imela ta prireditev lep uspeh za vse Slovence tukaj. Pokazalo se je, da katoliška misel tukaj še vedno in krepko Živi; treba jo je le z enakimi prire ditvami ukrepiti in utrditi. Zato smo iz srca hvaležni našemu navdušenemu glavnemu predsedniku, bratu Anton Grdina, ki je začel takorekoč misijonsko delo, ki povsod obrodi tako lepo uspehe. Katoliški Slovenci, posebno pa člani in članica K. S. K. Jednote smo lahko ponosni na tega, nad vse požrtvovalnega moža, kojemu je v redhici pri srcu geslo: Vse za vem, dom in narod. Naša sveta dolžnost je, da ga podpiramo z vsemi močmi, ker on žrtvuje vse za nas. Kot otroci, ki imajo pri sebi skrbnega očeta in druge sorodnike smo se počutili, ko so bivali med nami nekaj uric on in naši dragi sobratje kot gostje; to je pa le mogoče, ako vlada prftva bratska ljubezen in vez med nami.
Dragi mi rojaki in rojakinje, tukaj in v okolici 1 Ne pozabimo govorov, ki smo jih ču-li dne 11. maja; ravnajmo se po njih, pokažimo javno, da katoliška zavest med nami še živi in bo živela navzlic vsem nakanam ntših nasprotnikov, ki jo žele uničiti.
Kako se naši nasprotniki poslužujejo škodovati naši dobri stvari, je dokaz neki dopis v "Prosveti" iz naše naselbine; dotični dopisnik na surov način smeši naše govornike, goste in vse, kar je nam drago. Obžalovanja vredno je, da med nekaterimi našimi takozvaniml
"naprednjaki" ni toliko spoštovanja do svojih lastnih rojakov, da bi njih versko prepričanje pustili v miru.
Rojaki, omenjeni napad na našo prireditev in naselbino naj nas spodbuja, <^a gremo tem bolj solidarno na delo za haša katoliška društva, za našo K. S. K. Jednoto in za nfcšo najdražjo svetinjo: sv. vero. Ne ozirajmo ae na podle napade; naj le butajo s svojimi glavami ob skalo sv. Petra; si jih bodo že uničili, kakor si jih je že milijone pred njimi; a Petrova skala, katoliška Cerkev je pa še vedno trdna kot je bila.
Cenjeni Vojak, rojakinja, ki še ljubiš sv. vero, pa še nisi član ali Članica društva sv. Barbare, št. 23 ali društva sv. Ane, št. 123 K. S. K. Jednote v naši naselbini! Ko si bil na shodu 11. maja si se lahko prepričal ali prepričala, kako ko-koristna so naša društva in K. S. K. Jednota za vsakega vernega Slovenca in Slovenko. Ne odlašajte torej s pristopom; le v katoliških društvih je mogoče skupno delovati za dušni in telesni blagor članstva. Vsi za enega, eden za vse!
Končno priporočam še drugim malim naselbinam, da se pogumno zavzamejo za enako prireditev katoliške manifestacije. Ne izgubimo poguma, čeravno nas je malo; z vztrajnostjo sc uspeh doseže, če delajo naši nasprotniki, zakaj bi mi roke križem držali? De* lujmo po zgledu našega neumornega glavnega predsedni-ter drugih, vnetih glavnih u-radnikov; s tem bomo napredovali pri naših društvih, pri naši K, S. K. Jednoti in v verskem oziru, ki je podlaga srečnemu življenju.
S sobratskim pozdravom, Mihael Hočevar.
Waukegan, III. — Dne 26. maja zvečer ob 8. uri je umrl po krctty boježni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš rojak in sobrat, Matevž Ogrin, star 42* let, rojen na stari Vrhniki. Tukaj v Wau-kegan je bival kakih dvajset let. Bil je ustanovitelj tukajšnje Družbe sv. Družine, njen član in glavni uradnik. Bil je tudi član društva sv. Jožefa, št 53, K. S. K. Jednote in društva sv. Roka.
Ranjki zapušča ženo in sedem otrok. Društva so se kor-porativno vdeležila pogreba, ki se je vršil na Memorial dan, 30. maja ob 9. uri zjutraj in ga spremila k večnemu počitku na Mount Olivet pokopališče.
Dragi nam .»»obrat, počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda!
Ostali družini izražamo naše globoko sožalje.
August Cepon.
sina ali hčer; in. še hujše jim je, ako ni bil umrli pri nobenem društvu, ki bi jim gotovo ob bridki izgubi priskočilo na' pomoč, in jih tolažilo v njih žalostnih urah, kakor jim tudi nudilo denarno pomoč. Enako veljajo zgornje vrstice za družinske očete in matere, ko eden ali drugi zapusti nedo-rastle otroke. Kolika pomoč je zanje, ako so bili stariši pri več društvih. Zatorej je potreba, da se zdramimo, dokler je čas, ker ne vetoo ne dneva ne ure kdaj nas nesreča zadene. Večkrat se zgodi, ako e-den ali drugi vabi svojega so-rojaka za pristop v društvo, da čuje opazke: Saj sem še mlad, imam še dosti časa, pri tem pa ne pomisli, da smrtna kosa ne izbira, in da je resničen izrek: Danes meni, jutri tebi, kajti vedno in vsakemu so noč in dan odprta groba vrata.
Ker se nahajamo v lepem mesecu juniju, in lahko opazujemo vrtnarje, kako skrbno obdelujejo in sadijo mlade cvetlice in drevesca, pridružimo se jim tudi mi in sadimo nežne cvetke v obliki ali na vrtu našega mladinskgea oddelka. Glejmo, da pridejo vsi naši potomci pod košato drevo naše dične K. S. K. Jednote, in ako bomo to storili, smemo biti zagotovljeni, da smo storili dobro delo za naš.o bodočnost, kakor tudi, da nas bo mladina na-domestovala in podpirala naše delo za blagor in korist sebi, kakor tudi celokupnemu članstvu, spadajoče pod okrilje naše slavne K. S. K. Jednote.
Pozdrav vsemu Članstvu. Za vočji napredek naše K. S. K. Jednote,.	„
Simon Šetina, član dr. sv. Franč. Sal. št. 29.
Joliet, 111. — Veže me dolžnost da se zahvalim naši dobri materi K. S. K. Jednoti za točno izplačilo posmrtnine moje pokojne nečakinje Marije Les-jak. Ni še tri leta, odkar sc je omenjena poslovila od svojih ljubljenih starišev, brata, sestre, sorodnikov 1n znancey in se podala na dolgo pot z dobrim namenom, da bo v novi domovini našla boljšo prihod-njost in odkoder bo bolj lahko in uspešno podpirala svoje stariše, katere je iskreno ljubila. Toda človek obrača, Bog pa obrne.
Ko je dospela v Joliet, in slišala o društvih in naši slavni Jednoti, si ni pustila dosti prigovarjati za pristop, ampak je bila takoj pripravljena pomnožiti naše vrste pod zastavo dru-sv. Frančiška, št 29, K. S. K. Jednote, kot dobra in zvesta članica. Žal, da ji ni bilo dano dolgo pod omenjeno zastavo ostati, temveč jo je Vscga-raogočni poklical v svoje večno bivališče 2. maja 11. v starosti 29 let
Hud udarec je za stariše, ko zgubijo svojega ljubljenega
North Chicago-jSVaukegazi,
UI. -r— Dandanes jje; že vse moderno ; tudi naš5 rojaki se kaj radi« "pogovarjajo na "radio';" vsled tegf lahkopsklepamo, da bo šel telefon v staro šaro, ali v pokoj. Ravno sinoči, ko sem navijal radio, sem slišal sledeči zanimiv pogovor med dvema našima rojakoma:
"Hej, Frank! Ali ba res zopet vprizoril prihodnjo nedeljo dne 15. junija ob 3 uri popoldne naš Dramatični klub krasno igro "Napoleonov oficir?"
"Res, Joe, res. Že od marca meseca so ljudje povpraševali, kedaj se zopet to zgodovinsko igro ponovi; in zdaj bo dana prilika videti to krasno igro še onim, ki je zadnjič niso videli."
"Torej res, Frank, povem ti, silno bi mi bilo žal, ako bi sedaj ne videPte igre, ker mi je bilo zadnjič nemogoče vdeleži-ti se iste vsled važnega vzroka."
"Le za gotovo pridi Joe,-in pripelji s sabo svoje znance in prijatelje; gotovo ti bodo zato hvaležni, kajti take igre kot jc "Napoleonov oficir" se ne vidi in ne sliši vsak dan; pa tudi nobena druga slovenska naselbina širom Amerike nima te igre.".
"Da, tudi jaz sem že to slišal, da je igra v resnici zanimiva in da so jo igralci in igralke zadnjič prav mojstrsko pogodili. Hm, radoveden sem, kako bo kaj sedanja prireditev izpadla?"	. .
"Wcll, Joe, da nc boš dvomil ti povem, da bo sedaj še lepše igrana in da bo še marsikaj novega, da se boš kar čudil; nastopili bodo zopet naši najboljši igralci in igralke."
"O ja, to je res;»o teh sem se Že večkrat prepričal. Kaj pa po igri, aji bo kaj plesa?"
"To se razume, da bo; saj bodo na razpolago kar dve godbi: orkester na kitare in pa John Steblajeva godba; in tudi za pcazen žclodec bodo kuharice preskrbele, da ne bo kdo lačen, ali žejen."
"Kakor vidim, bo res za vse izborno preskrbljeno. Koliko bo pa vstopnina?"
"Zelo nizka, samo 50 centov
za odrastle in 15 centov za otroke od 6 do 14 leta; ta ti-ket je veljaven od 3. ure popoldne do polnoči."
"Moja častna beseda, Frank, da se vidimo v nedeljo popoldne v Svetetovi dvorani; s sabo bom pripeljal tudi več svojih prijateljev, znancev in sosedov."
"Hvala ti, Joe; prepričan bodi, da boš preživel krasen dan v veseli družbi. Obljubili so tudi rojaki iz bližnjih slovenskih naselbin da pridejo ta dan na našo prireditev."
"Tako je prav. Z bližnjimi naselbinami moramo delati roka v roki in uspeh nam je zagotovljen. Pa oprosti, treba bo iti k počitku. Lahko noč!"
"Lahko noč! Torej na veselo svidenje v nedeljo!"
Član Dramatičnega kluba.
ZAHVALA.
Dne 14. maja t. 1. je nana-gloma umrl moj sinček, Viktor J. Debevec, star 7 let, 2 meseca in 16 dni. Takoj ko je bil eno leto star, sem ga dala vpisati v mladinski oddelek društva/sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote, ker sem bila prepričana, da je zavarovanje otrok v tem oddelku in pri tej Jednoti najbolj ugodno.
Moj pokojni Viktor je spadal v gorioznačeni mladinski oddelek 6 let in 10 dni. Komaj dva tedna po njegovi smrti sem že prejela od K. S. K. Jednote ček za $200 (dvesto) za pogrebne stroške; v teh letih sem vplačala zanj vsega skupaj samo $11.60 asesmenta, prejela sem pa $206. Vsled tega se v svojem imenu in imenu mojega može glavnemu u-radu K. S. K. Jednote lepo zahvaljujem za točno izplačilo te zavarovalnine in toplo priporočam mladinski oddelek K. S. K. Jednote vsem staršem za zavarovanje njih otrok.
f
Naznanilo in zahvala.
Nad vse tužnega in globoko potrtega srca naznajam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 13. aprila t. 1. v Gospodu zaspal moj ljubljeni soprog, g.
Martin Kozjan.
Pokojnik je bil bolan več let; huda bolezen naduha ga je spravila v prezgodnji grob. Pokojnik je spadal k društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, K. S. K. Jednote, ki mu je priredilo krasen pogreb, za kar naj bo izrečena temu društvu najlepša zahvala.
Dalje se tem potom iskreno zahvaljujem vsem sosedom, ki so ga prišli kropit in našim dvem bratom, Antonu Kambi-ču in Josipu Filaku; dalje Ma--tiji Mravincu, ki so pri nas čuli celo noč. Hvala lepa vsem darovalcem cvetlic in me tolažili v teh bridkih urah hude pre-skušnje povodom izgube ljubljenega mi soproga. Pokojnik je bil doma iz vasi Želebeje, /ara Metlika; star je bil 53 let. Tukaj v Pittsburghu zapušča mene, žalujočo vdovo in družino; v Steeltonu, Pa., pa dve sestri in več bližnjih sorodnikov; v starem kraju pa brata in več drugih sorodnikov. Lepa hvala tudi naši slavni K. S. K. Jet?-noti za tako točno izplačilo iv • smrtnine.	—
Tebi, dragi mi Martin kličem : Počivaj v miru moj nepo-zabljeni soprog. Večna luč naj ti sveti. Lahka ti bodi ameriška gruda! Bog daj, da bi se zopet videli tamkaj nad zvezdami! Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin.
žalujoči ostali: Ana Kozjan, soproga z družino.
Frančiška Debevec, ,n>ii , ,	.„„.
blagajničarka društva Vsv. Ma-1 Plttebur*h' Pa' 16"	1921
rije Magdalene, št. 162, KSKJ. V Clevelandu, O., 6. junija, '24.
__< NAZNANILO IN ZAHVALA.
ZAHVALA.	Tužnim srcem naznanjam
Jaz, Marcus Plut, ustanovni žalostno vest o smrti moje ljub-član društva sv. Jožefa, št 2,	soproge, oziroma matere
Joliet, 111., se tem potom iskre-	Ane Ottowitz.
no zahvaljujem vsem onim R&njka je bila rojena leta društvom K. S. K. Jednote, ki (1871 na Kranjskem in je prišla so mi priskočili na pomoč v j8 SV°J° družino v Ameriko šele mojem bednem stanju in so mi Pred Poldrugim letom; bole-darovala tako lepo svoto. Tu- hala je vsled hude bolezni, ra-kaj navajam številke društev ka-	31. maja je mirno,
in darovano svoto:
St. 2, $17; št. 3, $5; št.* 4, $6.20; št. 7, $10; št. 8, $7.50; št. 13, $5; št. 15, $6.50 št. 23, $2; št 25, $8; št 29, $10; št. 30, $4; št. 40, $5; št 44, $5; 3t. 46, $7.17; št. 52, $5; št. 53, $7.50; št 55, $6.70; št. 59, $5.25; št. 62, $4.40; št. 64, $5: št. 70, $5; št. 74, $5; št 85, $5; št. 87, $8.25; št 93, $5; št. 103, $6; št. 108, $6.75; št. 111, $5; št 112, $3; št 115, $5.50; št 119, $5; št 120, $5; št 127, $13.70; št. 131, $2.50; št 132, $4; št 140, $3; št. 146, $5; št. 153, $10.40; št. 160, $1.50; št 162, $8.20; št 170, $5.
še enkrat se vam prisrčno zahvaljujem, za vsak dar, ki ste mi ga darovali. Bog vam poplačaj, in Bog vas ohrani zdrave in zadovoljne še mnoga leta. .Tudi se lepo zahvaljujem našemu sobratu Pavel Sila, ki je še posebej nakolektal svoto $26.35, Bog mu plačaj!
Marcus Plut.
Joliet, 111., 1. junija, 1924. Opomba: Tudi društvo sv. Jožefa, št. 2 K. S. K. Jednote se vam zahvaljuje za pomoč, katero ste izkazali gorinavede-nemu že sivolasemu članu našega društva v njegovem bed
previdena s sv. zakramenti za umirajoče za večno zaspala.
Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem onim, ki so nas obiskali v naših bridkih urahf hvala tudi onim, ki so prišli ranjko kropit na mrfraškem odru. Najiskrcnejše se. zahvaljujemo našemu gospodu župniku, Rev. Fr. Ažbetu, ker jc pokojnico tako lepo preskrbel s tolažili sv. vere. Lepa hvala tudi pogrebcem, J. čelešnik, J. Merlak, M. Župec, J. Cankar, Fr. Kozina in J. Grampovčnik. Nadalje se zahvaljujem družini Madrich za darovani krasni venec. Hvala tudi g. Fr. Koz-jeku in njegovi soprogi iz Chi-cage za tolažbo v naših bridkih urah. Lepa hvala sestram pokojnice za krasni venec; posebno se pa zahvaljujemo družini Lešnjak za tolažbo za časa bolezni pokojnice in ob pogrebu. Z eno besedo, hvala vsem, in ljubi Bog naj vam stotero poplača!
Tebi, nepozabna soproga in mati kličemo: Na veselo svidenje nad zvezdami in naj ti bo lahka tuja žemljica!
Žalujoči ostali: Frank Ottawitz, soprog.
Matilda Ottawitz, hči.
UPRAVNISTVA.
nem stanju. V sličnih slučajih j Waukegan, IU., 3. junija, 1924. bo vsikdar tudi naše društvo
priskočilo na pomoč. Sobra«te tajnike in sosestre tajnice prosim, da^ mi blagohotno naznanijo, ako se je morda v tem	S tem se potrjuje, da je med seznamu darov pripetila kaka	j elevelandskimi trgovci naročil napaka, da se isto popravi.	oglas za Spominsko knjigo tu-S sobratskim pozdravom,	di g. Louis Urbančič, lastnik John Plut, tajnik.	slovenske mlekarne na 6303 --Glass Ave.
0 ljubezni
> Dvanajst samaritanskih
govorov
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v LJnblja-ni govoril Dr. Mihael Opeka.
(Nadaljevanje)
XII.
Danes moram kakorkoli končati govore o ljubezni do bližnjega. Pred nami je sv. Božič. (Govor je bil govorjen IV. advetno nedeljo, ki je bila leta 1922 obenem božična vigi-lija). Zopet gledamo v jaslicah Njega, ki je najvišji zgled ljubezni, ki hodi v zgodovini človeštva na čelu brezkončnemu sprevodu vseh dobrih, dobrotnih, od ljubezni navdahnjenih, ki jim ni ohranil imen noben človeški spomin in nobena knjiga — ljudi iz vseh stanov: delavcev, zdravnikov, duhovnikov, učenjakov, žena, mater, poslov. Vsem na čelu koraka naš učlovečeni Bog Jezus Kristus. Nc samo, da je kot Bf)g ljubezen sama; tudi kot človek otvarja vrsto vseh ljubečih. Iskreno ljubi otroke tn preproste prav tako kakor oblastnega Pilata in učenega Nikodema.
Kristus je dobri pastir, ki se brez ozira na družabne predsodke bliža grešnikom, se pogovarja st Cahejem in Magdaleno in je milostljiv razbojniku na križu. Kristus objema s svojo ljubeznijo prijattlje in sovražnike. V bridkosti svoje smrtne ure skrbi za svojo Mater, ki mu je življenje dala, in moli za svoje mučitclje, ki mu življenje jemljejo. Svojemu dragemu učencu Janezu da počivati na svojem srcu in Jude-
me srečo, je dejal; srečen sem zato, ker morem srečo krog sebe sipati. In to veselje, moji častiti poslušalci, se razlikuje od večine drugih veselj po tem, da je nemotno, čisto vse do dna. To ni veselje kaljeno s solzami, z bridkostmi, s prevarami; to ni veselje, pomešano z zanemarjeno dolžnostjo, z očitki slabe vesti; to ni tisto veselje greha, zaradi katerega je morala biti duša Kristusova žalostna do smrti, ne, to je vedro, plemenito, rajsko veselje.
In .takorekoč neminljivo je to dušno veselje, s'katerim nam Bog plačuje našo ljubezen do bližnjega. Njegov srebrni vir ne prižubori v srce samo za tisti hip, ko bližnjemu izkažemo ljubezen, da takoj usahne, kakor druga veselja tako naglo minejo — ne, vir tega veselja teče vse življenje, še osemdesetletnega starčka napolnjuje z radostjo spomin na dobro delo, ki je je storil nemara kot petnajstleten mladenič; da, celo noter v smrtno uro se blagodejno razliva tok tega veselja: mogočno valovi in namaka puščavo naših poslednjih dni na svetu ter odnaša z zemlje našega srca navlako bridkosti in smrtne bojazni. O, vidi se, da teče studenec, tega veselja iz samega božjega Sina in da je studenec vode, žuboreče v večno življenje. (Jan.'4, 14).
Predragi. Ali je kdo izmed vas žalosten? Ali je bolan na duši? Ali je njegova notranjost kakor izsušena njiva nerodovitna vsakega veselja? O, pojdi in delaj dobra dela ljubezni.. Odpri svoje predale, bogatin, in deli miloščino; vsaj zu ne odtegne svojega lica. | nekaj lačnih nasiti, nekaj na-Sočutno naričuje lačno ljud- gih obleci, nekaj bolnikom in stvo in žalostni vdovi obudi si- j sirotam polajšaj gorje — in na. Gobave in nadložne zdra- videl boš, da bo veselje z mo-vi in poučuje nevedne in ne- gočnim valom pluskalo v tvoje
Atlas — celega sveta na svojih duha, ogenj od njegovega og- ko da se kar očividno izpoln ju-f dletom močne plečih. Zato je veliko vredno, nja, ljubezen od njegove lju-da tudi nas drugi ljudje ljubi- bežni. Cela sv. Trojica bo s jo; in ljubili nas bodo, če jih svojo ljubeznijo prebivala v
volje vztrajno
je nad njimi ona beseda iz klešimo, da odklešemo robove knjige Pregovorov: Kdor se u- svojega srca. Vsak ve sam bogega usmili, na obresti poso- najbolje, kakšni so njegovi ro-
mi ljubimo.	|srcu nje2a» ki ®r0J1.1vn neti v »e-ldi Gospodu, in mu bo povrnil bovi: eden se nagiblje k sko-
Toda ako bi naša ljubezen j bi ljubezen do bližnjega. O, j (Preg. 19, 17), ali, kakor je posti, da ima zaprto dlan za do bližnjega tudi nikjer na i srečen tak človek. Ali se ne dejal pobožen mož, ko so ga (reveža; drugi k maščevalnosti, zemlji ne našla odmeva, v ne-i bo ta ljubezen troedinega Bo-j grajali zaradi njegove velike da mu je tako težko odpustiti besih ga bo našla gotovo. Ce ga, razlita nanj, pokazovala | darežljivosti: Pri taistih vra- sovražnikom; tretji k nevošč-bi nam ljudje tudi vsako našo tudi v vidnem, zunanjem bla- tih, pri katerih gre miloščina ljivosti, da nikomur nič dobre-dobrohotno besedo povračali z goslovu? Resnično, čudno je, jvun, gre božji blagoslov noter, ga ne privošči; četrti k sovraž-zaničevanjem; če bi za vsak kako ljudje, ki so brez ljubezni	*	n08ti, da je poln zamer do bliž-
košček kruha, ki jim ga pode- i do bližnjega, doživljajo pogo- Predrag^. Obdelajmo svoja njega; peti sploh s slabim živ-limo, vrgli kamen na nas — 6tokrat težke katastrofe. Ka- srca po tistih obrisih, ki jih je ljenjem pohušuje svoje sobra-Bog ne bo delal tako. Božja ko ta in oni z višine zemeljske- Bog sam začrtal vanja, po ob- te. O, klešimo. Odbijajmo ljubezen nam ,je gotovo plači- ga blagostanja, z viška časti risih ljubezni in usmiljenja, robove. Vsak dan delajmo, da lo za našo ljubezen. Kako ne. in ugleda telebi naenkrat v In če bi se zdelo naše srce še naredimo iz src umotvore kr-Ce Bog ljubi vse stvari in vse prepad uboštva, sramote in ne- tako trdo, verjamimo, da se da ščanske ljubezni. Dleto ima-1 j udi v gotovi meri tudi največ-1 časti. Zapustil ga je blago- j izklesati iz njega ljubezen, mo — voljo. Treba je seveda jega hudodelca, ali ne bo Bog slov božji. Nasprotno pa do- Michelangelo je nekoč stal za- tudi mojstrske roke. Te sami
Oče ljubil s posebno ljubezni- brih, z ljubeznijo do bližnjega jo tistih, ki s svojim od ljubez-' prežetih ljudi Bog nikoli ne ni napolnjenim mišljenjem in | zapusti.'
življenjem kažejo, da so prav j Že psalmist je to premišlje-posebno otroci njegovi? In val. Blagor mu, govori v 42. Bog Sin bo s posebno ljubezni- j psalmu, kdor se spominja ubo-jo ljubil tiste, ki izpolnjujejo; gega in potrebnega; njega bo željo, prošnjo njegovega srca, j Gospod rešil hudi dan (Ps. 42, novo zapoved njegovo: Novo 2.). Da, čudežno Bog takim
mišljen pred sirovo skalo marmorja, in ko so ga vprašali, čemu tako pazljivo motri kamen,
iz sebe nimamo. Toda božja roka bo z nami. Bog bo dal milost. Rad je bo dal. Moli-
je dejal mojster, da je v kame- mo, prosimo ga. Molimo, kanu angel, ki ga mora priklicati i kor je rad molil veliki mojster na dan.	Beethoven: Samo eno te pro-
Prelep odgovor. Seveda je sim, moj Bog, je dejal, ne ne-bilo treba vztrajnega dleta in haj delati v meni, da bom če-mojstrske roke. Tudi v naša dalje boljši. Daj, da se na ka-
zapoved vam dam, da se lju- velikokrat pomaga v stiskah^srca je od Boga skrito zarisa- j kršenkoli način, zmerom vra-bite med seboj, kakor sem vas j jih rešuje iz nevarnosti, jih na ljubezen. Treba je dleta in čam k tebi i nda sem rodoviten jaz ljubil (Jan. 13, 34). In blagoslavlja pri blagu in živini treba je mojstrske roke, da ob'dobrih del. Da, usliši nas Bog Bog. Sveti Duh bo s posebno in otrocih, jih vodi že v tem j delamo svoje srce in prikliče- vse, da bomo rodovitni dobrih ljubeznijo ljubil tiste, ki ima-j časnem življenju od sreče do |mo njeno podobo na dan. Die- del, ki jih zori ljubezen! jo v sebi duha od njegovega sreče, od uspeha do uspeha, ta- j to imamo, to je naša volja. Z Amen.	(Konec).
uke.
O Jezus, ti vzor ljubezni. Pred temi jaslicami, v katerih te zopet vidimo začenjati življenje ljubezni, pripogibljemo svoja kolena in molimo tvojo vseobsežno, brezdanjo ljubezen do nas ljudi. O.Jezus, naj te posnemamo v veliki ljubezni do bratov svojih. Gospod, ali nam ne boš mar tudi poplačal. če te posnemamo — in ljubimo, kakor si ti ljubil-in ljubiti zapovedal? Da, predragi, še to premislimo na koncu vsega, kaj nam bo plačilo, če zvesto izpolnjujemo zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
•
Plačilo za našo ljubezen do bližnjega nam bo predvsem veliko in resnično dušno veselje. Tolstoj je v svoji mladosti doživel nekaj, kar je nepozabno vplivalo nanj. V hiši svojega očeta je pomagal nekega dne služabniku razpostaviti kozarce po mizi. Po tej mali uslugi pa je občutil v srcu dotlej nepoznano srečo, da si je dejal: O, kako slab sem bil doslej. O, da bi vendar mogel postati dober in srečen v prihodnje. Mladega moža je napolnilo z začudenjem, da more tako majhna dejanska dobrota, izkazana bližnjemu, obuditi v človeškovem srcu tako močno in veliko veselje. Vedel je, s kolikim trudom in kolikimi žrtvami si kopljejo vodnjake veselja drugi ljudje; toda to, do plitva vodica. Ljubezen do česar prikopljejo, je kvečjemu bližnjega pa razgiblje v vsakem srcu mogočne sunke veselja, tako da tone v njem duša.
Alban Stolz pripoveduje nekje o usmiljeni sestri, kateri se je zdel vsak dan praznik. Veselje, izvirajoče iz požrtvovalne ljubezni do bližnjega, je zalivalo njeno dušo. In taisto veselje napaja dušo otroka, ki nesebično deli z drugim otrokom svoj kosec kruha. Pa tudi sam veliki milijarder Carnegie je moral priznati, da ni bil srečen zaradi svojega bogastva, marveč zaradi svoje dobrodelnosti. Dajati, to pomeni za-
srce. In ti drugi, sovražniku svojemu iz srca odpusti, privošči mu lepo besedo, lep pogled, podaj mu roko v spravo, stori mu uslugo, odpusti mu sedemkrat in sedemdesetkrat sedemkrat — in videl boš, kako bo zaplalo veselje v tvojem revnem srcu. In še drugi, izkaži duhovno delo usmiljenja, posvari v ljubezni svojega brata, pokaži mu pot iz zmote k pravičnosti, pouči nevednega, obupanega preženi dvom srca, ustavi pohujšanuje, kjer je u-staviti moreš — in videl boš: veselje, pravo, pristlio veselje bo poplavljalo tvojo dušo. Spomni se trpečih bratov in sester v očiščujočem ognju vic, moli zanje, daruj, rešuj, gasi plamen — preženi iz srca vsako trpkost do bližnjega — nevoščljivosti ne daj prostora in obstanka v srcu — ne govori krivega pričevanja zoper brata svojega, ne raznašaj njegovih slabosti, ne opravljaj, ne obrekuj, ne kradi časti, čeprav ti je duša užaljena, premaguj se, bodi plemenit — in okusil boš veselje, ki bo valovalo v tvojem ubogem srcu. O vi vsi, ki se čutite nesrečne, storite bližnjemu dobro zavoljo Boga, zavoljo Jezusa, ki gre s svojo ljubeznijo pred vami kakor goreči steber pred Izraelci •>— in videli boste, kako hitro se bo vaša žalost izpremenila v vriskajoče veselje.
To je eno plačilo za ljubezen — veselje duše. Drugo pa je — ljubezen božja. Pravzaprav še ljubezen človeška prej. Zakaj pri vsem tem, da je marsikje in marsikdaj resničen pregovor: Nehvaležnost je plačilo sveta — je pa vendar tudi gotovo, da ljudje stokrat rajši pomagajo takemu, »ki jim dobro dela in jih ljubi, nego tistemu, ki jim je sovražen ali se za njihove potrebe ne briga. In tudi to seveda ni brez pomena. Zakaj človek je socialno bitje — drug je navezan na pomoč drugega. Posamezen človek, sem dobro bral nekje, je prej mravlja nego bog; in če je še tak orjak, ne bo nikoli mogel dolgo nositi — kakor
KM M
'Mi,
m ." JUt
atrvp v ^ ~
'š^mnf
SKUPINA VDELEŽENCEV POVODOM JEDNOTINE SLAVNOSTI, RAZVITJA ZASTAVE DRUŠTVA ST. 109 IN KATOLIŠKEGA SHODA V COLLIN-- ■ '___- WOODU, O., DNE 25. MAJA T. L.
katoliški shod V| someščani vsaj nekateri vedeli new yorku. in £°vorili: To so Slovenci, to __'so priredili Slovenci. Kako so
čni, žaljivi napadi so seveda dosegli svoj vspeh zlasti pri onih naših rojakih, ki so že sa-
(Poroča Rev. P. Benigen.)
pa ravno Slovenci po vsem ve- mi preveč "bogaboječi" in pre-likem Nevv Yorku raztreseni.! vzeti mržnje proti vsemu, kar Kakor se izgubi kapljica v če greš v Down aH Uptovvn, na je katoliško, morju, tako bi skoraj rekel, se East ali na W4st, povsod dobiš Ce vse to premislimo, lahko izgubi naša slovenska naselbi- rojaka ali rojakinjo. Torej nič vidimo, da ni bilo lahko delo,
katero je sprejel nase pripravljalni odbor, njegova pot ni bi-
na v New Yorku, v največjem 'skupnega, razen nekaj sloven-mestu sveta. Toliko drugih več- skih družin, ki stanujejo od
jih narodov živi v New Yorku, druge iztočne do 25. ceste; se-	ia posuta z rožicami. Toda od
ki prekašajo nas Slovence po veda ni niti ene hiše v kateri bi	bor je bil krepak in možat za-
številu, premoženju in veljavi, izključno samo Slovenci prebi-	dosti in ni se strašil vseh teh
da ne pridemo ne samo na po- .vali v tem oddelku. Isto velja o	ovjr jn zaprek in nisprotovanj.
vršje; ampak da nas mnogi ce- j Brooklynu; tam je še obširnej-	Možje odborniki, neomajni v
lo ne poznajo. To seveda ni nič si obseg mesta kot v New Yor-nenavadnega pri znanf neved- ku, zato so pa Slovenci tam še nosti zemljepisja in narodo- j bolj narazen drug od drugega, slovja, na kateri se v Ameriki Edino v Ridgevvoodu je večje pogosto naleti. In v tem kozmo- j število Slovencev skupaj, kjer političnem Nevv Yorku prireja- zlasti zadnji čas kupujejo naši
ti slovenski katoliški shod! Ali ni to da milo rečem, drzno? Ali bo imel naš shod kakšen pomen, kak uspeh? Ta peščica Slovencev izgine v Nevv Yorku, kjer je nad šest milijonov prebivalcev in to lahko rečem vseh ver in narodnosti.
Tako bi si kdo čitateljev mislil, tako sem slišal govoriti celo nekega izobraženega gospoda rojaka. 2e sama misel prirediti v New Yorku slovenski katoliški shod se je zdela mnogim utopija ali sanjarija.
• Nadalje, ko bi ti naši rojaki bivali vsaj v kakem oddelku mesta bolj skupno kakor so n& primer Cehi ali Poljaki, Kitajci ali nigri, bi človek še mogel pričeti kako prireditev, da bi
rojaki hiše kot za stavo, da bi bili bolj skupaj in bližje svoji cerkvi, katero»nameravajo kupiti od protesta^ov in jo prirediti za svojo ztrpnijsko cerkev pod imenom Marija Pomagaj. Koliko Slovencev živi v okolici Nevv Yorka? Kako je pač mogoče vse te zbrati na skupni slovenski katoliški shod?
Največja ovira za prireditev slovenskega katoliškega shoda v New Yorku je bila pa propaganda v časnikih proti njemu. Kako so takoj, ko so čuli, da 'se namerava prirediti slovenski katoliški shod- v Nevv Yorku, planili v časnikih po prirediteljih, kako jih zasmehovali in se norčevali iz shoda. Sarkasti-
zvestobi in ravnotako odborni-ce, so imeli pred očmi veliko potrebo katoliškega shoda, zlasti za New York in ime'li pred očmi veliko korist, ki jo bo prinesel Slovencem tak shod. Zavedajoč se svoje odgovornosti so šli srčno na delo, pomneč besedo pesnika: "Hrafet se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane." In ne zastonj!
Uspeh se je pokazal pri shodu ; kajti shod je bil kakor zatrjuje zdaj vsak, veličasten", impozanten. Kaj takega nismo pričakovali. Tega uspeha smo veseli pač vsi iz srca, vsi, ki ljubimo svoj slovenski narod, vsi, katerim je draga najdražja
napraviti kaj enakega? Go bezdali ste res v časnikih in se hvalili, da imate več privržencev kot jih ima Cerkev. Zdaj pa morate, Četudi ne radt^pri-znati: zmotili smo se. . v
Bog je na priprošnjo Marijino blagoslovil naše skupno delo. Nepričakovan uspeh našega prvega katoliškega shoda je v resnici prst božji. Kakor je nekdaj kraljevi pevec gledal v duhu narodne in ljudstva vzdigovati se zoper Gospoda in njegovega Maziljenca govoreče: "Zdrobimo njih vezi in vrzimo s sebe njih jarem;" enako so delali zdaj Njegovi nasprotniki. Pa David govori nadalje o Gospodu takole: "On pa, ki biva v nebesih smeje se jim in (iospod jih zaničuje." Zdaj ko je shod končan, tako veličastno in nad vse pričakovanje uspešno, velja tudi nam pregovor: Konec dober, vse dobro, in kdor se na koncu smeje, se smeje najbolje!
Veliko truda in dela je bilo vse naše tako raztresene rojake i?o Nevv Yorku, Brookly-nu in okolici zbrati in jih navdušiti za katoliški shod; zlasti
svetinja naših očetov: sveta, ker se je toliko pisalo proti edinozveličavna katoliška vera.' njemu — in Vendar dosegel
Naši nasprotniki se pa jeze in škripljejo z zobmi. . . Videli so naš prvi slovenski katoliški shod, videli kako lepo, kako veličastno se je zvršil. Vprašam jih zdaj, ali ste zmožni vi
se je uspeh, prišlo je skupaj toliko Slovencev in Slovenk, da so omolknili naši nasprotniki, ne morejo utajiti velikanskega uspeha. In to je prirediteljem shoda v največje zado-
ščenje in plačilo. Videli smo, da še niso vsi naši rojaki v nasprotnem taboru; temveč večina zavednih Slovencev in 'Slovenk je zvesta veri svojih očetov sv. Cerkve. Nad dvanajst sto Slovencev se je udeležilo prvega našega katoliškega shoda. Ali ni to častno število, ogromna udeležba ?, Ali ni to moč, pred katero se skrije in umolkne vsak naš nasprotnik, kakor se je v resni-ici zgodilo na shodu? Kje je zdaj tisfo hvalisanje naših protivnikov kakor so pisali: "Z nami jih je več kot z duhovniki?" Zdaj se je pokazalo očitno in sijajno kakšne neresnice pišejo po svojih časnikih. Da, papir je potrpežljiv; toda vsaka sila do vremena. Naš prvi slov. kat. shod je odkril in obsodil laži naših napadalcev; premagal jih je temeljito, vrgel v prah in dosegel zmago, pred katero imajo strah vsi naši klevetniki.
To je bilo treba omeniti, da vsakdo lahko spozna, kje je resnica in kakšnih laži so zmožni naši sovražniki.
Zdaj pa o shodu samem. Kako se je vršil? Natanko po določenem vsporedu. V nedeljo 25. maja ob pol desetih zjutraj so se zbrali dečki v kroju, deklice, dekleta in žene v narodni noši v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Plače, odkoder so malo pred 10. uro odkorakali vsi v cerkev k službi božji. Lepo je bilo videti dolgo vrsto navdušenih in veselih dečkov pod poveljnikom Sršenom ter malib deklic, deklet in žena v slikovitih narodnih nošah iti v cerkev.
(Dalje sledi.)
Višek podobnosti.
štempihar pripoveduje: "Jaz in moj brat sva si na splošnem tako podobna, da če v slučaju kedo izmed naju stori kako neumnost, se ne ve, če jo je on napravil ali jaz."
2 DR A V JE otroka je v veliki meri odvisno od hrane, ki mu jo dajete. Nobena mati ne sme preiskušati. Dojite svojega o-troka, če vam pa iz kateregakoli vzroka mleko odpove, ne rizkirajte hrane, katere niste gotovi.
Bordenovo ' Eagle Mleko je bilo nad 60 let stalna hrana za otroke. To je naravna hrana, če ni m^ternega mleka. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo materam v najtežavnejših slučajih.
^tte ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knigo za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno.	(2)
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Izhaja vsako sredo
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.		Združenih državah
6117 St Clair Ave.	Uredništvo fri upršvniitvo: Telefon: Randolph 628.	CLEVELAND, OHIO.
Za Slane, na leto ....	Naročnina:	.«>84
Za nečlane ..................		
Za inozemstvo ............		.................................$3.00
_— . ..,..., ..,_ .........		
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA. Msintained by and in hte intereet of the Order. Issued every Wednesday.
OFFICE: 6117 St. Clair Ave.
Telephone: Randolph 628.
CLEVELAND, OHIO.
83
Slava naši zvezdnati zastavi!
Prihodnjo soboto, dne 14. junija bo poteklo 147 let odkar je kontinentalni kongres sprejel zvezdnato zastavo kot uradno zastavo Združenih držav ameriških. To se je vršilo 14. junija leta 1777, ali približno leto dni po znanem proglašenju neodvisnosti.
Dasiravno vihra naša krasna ameriška zastava večkrat v počast na kak zgodovinski dogodek, v proslavo 'kakemu zaslužnemu domoljubu itd., vihra enkrat na leto, dne 14. junija sama sebi v počast, kar tudi po vsi pravici zasluži. Na Dan zastave (Flag Day) jo moramo z "največjim spoštovanjem in po-nosorrt razobesiti, kajti zvezdnata zastava je samo ena na svetu, in to imamo mi Amerikanci.
Velika, krasna in pomembna je njena zgodovina. Koliko hudega je morala ta zastava tekom minulih 147 let že prestati! Vedno je pa ščitila svojo zemljo in svoje ljudstvo in ni bila še niti enkrat omadeževana.
K sreči letos ne pretijo nobene grožnje naši ljubljeni zastavi, ker ji ne nasprotuje nobena sovražna sila. Tako kažejo tudi znamenja, da se ji tudi v bližnji bodočnosti ni treba ničesar bati. Miroljubno ameriško ljudstvo, nad kojim ponosno plapola ta zastava, je sploh mnenja, da bo civilizacija vojne za vedno odpravita; za to lepo idejo se baš Združene države najbolj potegujejo.
Ttije sile, tuje države in tuji narodi uvidevajo kaj pomenja naša zvezdnata zastava: neodvisnost, prosperiteto in največjo silo. Baš sedaj, ko se vrši polet okrog sveta, kažejo naši ameriški častniki zvezdnato zastavo tujim narodom, ki iste morda še nikdar videli niso. Vsakdo, kdor jo vidi, se ji spoštljivo odkrije, jo pozdravlja in blagoslavlja, saj je vendar ameriško ljudstvo, pod okriljem te zastave zadnji čas svetu največ pripomoglo v bedi in stiski. Naša zastava je simbolj ljubezni, dobrodelnosti, bratoljublja, narodnega ponosa in časti. Ljubimo jo torej kot naš najdražji domovinski zaklad ter ji tem povodom zakličimo: "Slava naši zvezdnati zastavi!"
-_o-
DELOVNE RAZMERE pomočnike. Gradnje klikih V ZDRUŽ. DRŽAVAH stanovanjskih in uradovalnih __poslopij, sol, bolnišnic, mdu-
Ravnokar je izšlo zadnje poročilo Federalne posredovalni-
strijalnih naprav in stotin hiš so popolnoma absorbirale vso
ji /tt g v__zalogo stavbenih mehanikov,
ce za delo (U. S. Employment	. . . " ..	, . T ,
0 . x , .	,	ki je bila na razpolago. Neko-
Service) o stanju zaposlenosti	1M ____._____y___
v poedinih zveznih državah. To poročilo odseva situacijo, kakršna je bila oziroma izgledala koncem aprila. V nasled-,. ..	. ..
,	stavljence; ponujajo se službe
njem navajamo le one države	x	, •	• A
liko manj zaposlenosti je opažati v trgovinah na debelo in ' na drobno in v pisarniških službah. Hoteli udinjajo moške na-
oziroma industrijalne središča, kjer so naši rojaki bolj zainte; resirani.
Takorekoč vse industrije v državi Connecticut obratujejo, dasi nekatere le na del časa. V nekaterih delih državah obsto-
tudi hišnam in izvežbenim tovarniškim delavkem. Poroča se o neznatnem zboljšanju zaposlenosti v delavnicah za montiranje in popravljanji avtomobilov, v industriji železnin, radija in električnih pritiklin,
......	, dočim je manj zaposlenosti v
ja mal prebitek delavcev v ko- kovinskjh in atrojnih delavni-
vinskih strokah, kalnih strojev in
Tovarne tis-kovinastih
cah, tovarnah stavčnih strojev, v rafinerijah sladkorja in skla-
krogljic za stroje delajo čez djščih kave Delavnice lesenin uro. Precej obširni stavbeni iščejo mizarjev Vzdrževalni program nudi delo mnogim ro- odde,ki cegtnih železnic in te_ kodelcem. Kar se tiče poljedel- ,efonskih družb udinjajo do_ skih delavcev je situacija nor- datnih delavcev. mama za to letno sezono.
New York. Dočim je še ved- New J«r«cy poroča, da so tono nekoliko nezaposlenosti v '»ko strokovni, kolikor navadni nekaterih okrajih, je sedaj oči* delavci dobro zaposleni v to-vidno več prilik za delo po vsej varnah, delavnicah in podjeti-državi. Stavbena dela se mo- jih širom vse države. Izurjeni gočno razvijajo hi nekje pre- rokodelci so popolnoma zapo-segajo vse prejšnje rekorde, »leni in dela na prostem absor-Strokovni delavci v stavbeni birajo veliko število neizurje-stroki so dobro zaposleni in v nih delavcev. Potreba po izvež-večjih mestih prevladuje celo banih poljedelskih delavcih pomanjkanje te vrste delavcev, »talno narašča in pomanjkanje Popravljanje cest in gradnje teh delavcev postaja akutno.
ko padla tekom minolega meseca in zdi se, da se bo delo
ustavilo v nekaterih središčih, ji. Zaprli so za to sezono mno-
so povzročile veliko povpraše vanje po delavcih na prostem
Delo v industrijah železa, je kla in kavčuka (rubber) je ne-
Avtomobilske industrije delajo 1 koliko pod normalo. V mnogih
na polni čas in udinjajo dodat-	podjetjih tekstilne industrije se
nih delavcev. Zaposlenost v	še nadalje dela na del časa.
železniških opremah, prometu	Delavnice avtomobilov in avto-
in popravljalnih delavnicah iz-	mobilskih pritiklin najemljejo kazuje postopno zboljšanje^ dodatnih izurjenih in polu-iz-
Povprašuje se stalno po izvež-	urjenih delavcev. Dninarjev,
banih poljedelskih delavcih.	šoferjev in pisarniških pomoč-
V samem mestu New Vork so	nikov *e še vedno čez P°trebo-
izurjeni delavci nadalje dobro	V državi PennsylvaniA indu-
zaposleni. Obstoječi- prebitek	strija železa in jekla obratuje
delavcev se omejuje zlasti na	precej povoljno in delavci so
pisarniške moči, šoferje', neiz-	dobro zaposleni. Delavnost v
urjene delavce in tovarniške	antracitnih okrajih je nekoli-
Zaposlenost v bituminoznih premogovnikih stalno pojema; večina premogovnikov obratuje le na del časa. Tekom minolega meseca je bil železniški promet manj živahen, kar se zrcali v manjši zaposlenosti. Stavbene gradnje so dosegle v mnogih okrajih pravcat rekord; izurjeni mehaniki so popolnoma zaposleni. Gradnja državnih in okrajnih cest in popravljalna dela privlačujejo znaten del neizurjenih delavcev. Pomanjkanje poljedelskih delavcev je občutno po vsej državi.
V	industrijalnem okraju Philadelphia je aktivnost v stavbeni stroki le zmerna, kljubu temu so vsi strokovni delavci v tej obrti popolnoma zaposleni. Industrije električnih pritiklin delajo v polnem obsegu in najemljejo dodatnih orodnih brusačev, orodarjev, pomočnikov za mlinske stroje in pločevinarjev. Zaposlenost v predilnicah in v tovarnah za izdelovanje oblačil izkazuje le prav malo zboljšanja in je nekaj nezaposlenosti v tej stroki. Zaznamuje se sezonalno povečanje zaposlenosti v avtomobilskih tovarnah in garažah, zlasti kar se tiče avtomobilskih mehanikov. Navadnih delavcev je polno na fazpolago in obstoja tudi prebitek ženskih tovarniških moči. Livarne, tovarne strojev in železniških oprem obratujejo precej stalno delavstvo je dobro zaposleno.
Industrijalni okraj Pittsburgh, ki vključuje tudi Mc-Keesport, Homestead, Du-quesne, Clairton, Braddock, MčKees Rocks, Bridgeville, Coreapolis, East Pittsburgh, New Brighton, Butler, Mones-sen, Donora in Woodlawn, poroča dobro zaposlenost v tovarnah cinastih pločevin, žice in žebljev. Delavnice jeklenih vozov kažejo ,na stalno zaposlenost, kajti je vedno več naročil za električne tramvajske vozove, Železniške vozove za premog in avtomobilske kočije. Zaposlenosti v premogovnikih je stalno manj. Stavbene gradnje zaposlujejo vse izurjene, poluizurjene in neizurjene delavce v tej stroki. Električne industrije v East Pittsburgh, Turtle Creek in Wilmerding delajo stalno z običajnim številom delavcev.
Illinois. Zaposlenost je nekoliko upadla v klavnicah in v jekleni industriji se dela znatno bolj počasi, ali le malo delavcev je bilo odpuščenih. Tlakovanje in kanaliziranje mestnih ulic in cestne gradnje bodo kmalu zahtevale večje število delavcev, čim bo vreme povoljno. V stavbenih strokah je opažati običajno spomladno delavnost in delavci v teh strokah so popolnoma zaposleni; v nekaterih mestih primanjkuje zidarjev na opeke in pleskarjev. Po vsej državi nudi se delo poljedelskim delavcem.
V	industrijalnem okraju Chicago (ki vključuje tudi Cicero in Chicago Heights) se je zaposlenost tekom zadnjega meseca znatno zboljšala. Znatno je pomanikanje dobrih služkinj. Nemofeoče je tudi priskrbeti si sedaj dobrih poljedelskih delavcev. Mesto je sklenilo potrošiti 22 mijonov za cestna dela in čim delo začne, bo treba mnogo dodatnih delavcev. Brodolastniki, ki se pečajo s prevažanjem lesa, pričakujejo letos jako živahno sezono. Otvarjanje plovbe absorbira mnogo nezaposlenih de-, lavcev. Nekaj nezaposlenosti je še nadalje v krojaški industriji.
Michigmi\. Zdi se, da je industrije širom države obilo delavcev na razpolago, razun za poljedelstvo. Poljedelskih delavcev primanjkuje zlasti občutno v zgornjem delu države ob vzhodni strani jezera. Av-
tomobilska industrija obratuje ob nekoliko skrčeni produkci-
go "kemp", ali drvarji so bili vsi absorbirani od drugih industrij. Stavbeno in cestno delo je živahno širom vse države in veliki prebitek navadnih delavcev, o katerem se je poprej poročalo, hitro pojema.
Detroit poroča o prebitku izurjenih in neizurjenih avtomobilskih delavcev; nekateri oddelki v avtomobilskih tovarnah delajo le na del časa. Neka velika motorna družba obratuje le po pet dni na teden,-pri čemur je 5000 delavcev prizadetih. Gradijo se razna poslopja; lokalna zaloga delavcev v tej stroki zadostuje za potrebo.
Wisconsin. Edina vidljiva sprememba v delovnih razmerah tekom minolega meseca je zaprtje drvarjenja v večini "kemp" in odpust mnogih delavcev, ki se vračajo v mesta po delo, kar je razlog za obstoječi prebitek navadnih delavcev.
Ohio. Kakor se vse zdi, prevladuje znaten prebitek navadnih delavcev skoraj v vseh industrijah, zlasti pa v jeklarski. Kavčukove (rubber) industrije so tudi nekoliko znižale število delavcev. Premogovniki v večini okrajev delajo še manj od 50 odsto. Jako živahno se gradi širom vse države. Farmarji imajo težko-če v najemanju zadostnega števila poljedelskih delavcev.
V samem Clevelandu je izurjenih in navadnih delavcev čez potrebo. Zmanjšana produkcija se opazuje skoraj v vseh strokah, zlasti v avtomobilski industriji. Začeli so izkopavati temelje za novo vseučilišče in gradi se mnogo hiš. Povpraševanje po poljedelskih delavcih je veliko, ali ne toliko kot pred letom dni.
Minnesota. Spomlad je pro-vzročila znatno povečanje za-poslednosti skoraj v vseh strokah. Cestne gradnje bodo kmalu začele v Večjem obsegu in vporabile znaten del razpoložljive zaloge navadnih delavcev. Plovba se je otvorila, kar ima za posledico več zaposlenosti v železnih rudnikih, v nakladišcih za železno rudo in v drugih industrijah v severovzhodnem delu države. Treba je več poljedelskih delavcev, kot jih je tu dobiti.
Kansas. Petrolejska polja, premogovniki, mlini za moko tovarne cementa in opek obratujejo le na del časa. Manj delavnosti je tudi v klavnicah, ali poljedelska dela, stavbene gradnje in cestna dela so absorbirala mnogo odpuščenih delavcev. Sploh jc položaj boljši kot pred mesecem dni.
West Virginia. Znatna nezaposlenost prevladuje v premogovniškem delu te države. Drugače je precejšnje ravnotežje med potrebo in ponudbo dela. Začel se je izvrševati obsežen načrt cestnih gradenj, ki zahteva delavcev vseh strok in bo pomagal olajšati problem nezaposlenosti.
Colorado. Nepričakovano velika delavnost v stavbeni stroki in javne gradnje nudijo delo tisočerin delavcem, mnogi izmed katerih so bili začasno nezaposleni tekom zime. Poleg tega večja delavnost in bolj obširno obdelovanje v poljedelstvu, kakor tudi večja delavnost v kovinskih rudnikih so provzročile nekaj pomanjkanja nekaterih vrst delavcev, zlasti pa delavcev na poljih sladkorne pese. Vedno več sc povprašuje po poljedelskih delavcih in v nekaterih okrajih prevladuje že sedaj občutno pomanjkanjo teh delavcev, zlasti v Colorado Springs in v severnem Colorado. Večjo živahnost je opažati v tovarnah, zlasti v Denver ju in Pueblu, kjer podjetja za rudniške stroje, stavbeno gradivo na "over-time?. Dočim sc v premogovnikih dela le deloma, je to nekaj
normalnega v tej sezoni.
California. Poročila iz raznih delov države kažejo, da zboljšanje v zaposlenosti, kakoršno se je pričakovalo za spomlad, se ni vresničilo. Suša in kuga med živino sta imeli slab vpliv na obseg zaposlenosti delavcev za poljedelstvo in mlekarstvo, kakršen drugače prevladuje v tej sezoni. Skrčila se je produkcija v lesni industriji in je zato tudi manj zaposlenosti za drevoseke. Železniške popravljalnice obratujejo, kakor poprej, v \ eka-terih krajih v polnem obsegu, drugje le deloma. Neka železniška družba je skrčila število nastavljencev v vseh oddelkih, kar je prizadelo 1500 ljudi v tej državi. Stavbena aktivnost je zopet začela v večjih mestih. Industrije železa in jekla, rudarstvo in petrolejska industrija, kakor tudi prometna podjetja imajo prebitek delavcev na razpolago.
Oregon. Radi naglega upada naročil za lesne produkte se je aktivnost v lesni industrij znatno zmanjšala. Mnogo žag je padlo od treh ali dveh šiht na eno in to je odložilo začetek sezone za drevoseke. Ker je les glavna industrija v tej državi, ima ta kriza vpliv na vse druge industrije. Potreba po poljedelskih delavcih ni taka, kot se je pričakovalo. Stavbene gradnje so zopet začele in rokodelci v tej stroki so vsi zaposleni.
Washington. Vsled prevelike produkcije tekom zime, žage in drvarske družbe ne zaposlujejo v tej sezoni običajnega števila delavcev. Zato mnogi prihajajo iz južnih predelov v mesta, da si iščejo dela. To ima za posledico splošen prebitek delavcev, zlasti neizurjenih. Sedanja zahteva ni taka, da bi absorbirala ta prebitek, dasi počasi ti ljudje najdejo delo, čim se začne delo pri raznih sezonalnih podjetjih. Delavnost v poljedelstvu je normalna in potreba po poljedelskih delavcih rase počasi, ali stalno; je pa zadosti izvežba-nih delavcev za vse potrebe. Stavbena industrija se je v nekaterih krajih povečala ali ni taka, da bi absorbirala prebitek delavcev v tej stroki. Mnogo cestnih gradenj pa bo kmalu nudilo dela mnogim delavcem.	F. L. I. S.
NOVI PRISELJENIŠKI ZAKON GLAVNE DOLOČBE.
Poglavitne določbe novega priseljeniškega zakona, ki ga je kongres sprejel in predsednik Združenih Držav podpisal, stopijo v ve.ljavo dne 1. julija 1924. Ta zakon je izredne važnosti za vse one, ki nameravajo priti v Združene Države, oziroma za one tukajšnje priseljence, ki želijo poklicati v Ameriko kakega sorodnika, kakor tudi za vse one, ki se hočejo podati na kratek obisk v stari kraj. Zato naj pazno pre-čitajo to prvo poročilo o poglavitnih določbah novega priseljeniškega zakona. Bolj natančne podatke in navodila priobčimo kasneje, zlasti Čfm priseljeniška oblast izda svoje izvršilne naredbe k temu zakonu. Nadaljna omejitev priseljevanja.
Novi zakon še bolj omejuje priseljevanje v Združene Države in postavlja kvoto na popolnoma drugo podlago. Tekom prihodnjih treh let bo letna kvota za vsako inozemsko deželo znašala le DVA ODSTO (2%) od števila prebivalcev, rojenih v dotični deželi, ki so bili nastanjeni v Združenih Državah glasom ljudskega štetja od 1. 1890. (Dosedanja kvota je znašala 3% na podlagi ljudskega štetja od 1. 1910). Minimalna kvota pa je določena na 100, tako da nobeni deželi 'ne bo odkazanih manj od 100 priseljencev na leto. Koliko bo znašala nova kvota?
Natančna kvota za po edine dežele ni še uradno določena.
Po predhodnih računih pa bodo kvote za nekatere dežele starejše imigracije znižane za 20 do 25 odsto nasproti dosedanji kvoti, dočim bodo priseljeniške kvote nekaterih izmed takozvanih novejših narodnostnih skupin malone izbrisane.
Po teh računih bi letna priseljeniška kvota za Jugoslavijo znašala 735 (mesto dosedanjih 6,426), za Italijo 3,889 (mesto dosedanjih 42,057), za Nemčijo 50,129 (mesto dosedanjih 67,607) itd. Ali, kakor rečeno^ te številke predstavljajo le predhodno kalkulacijo, in za uradno določene kvote treba še čakati.
Priseljenci izven kvote.
Priseljenci, podvrženi kvoti, (quota immigrants), pa ne bodo edini inozemci, ki jih novi zakon pripušča v zemljo. Oni ki niso podvrženi kvoti se zove-jo "nonquota immigrants".
Zakon določa, da so izvzeti iz kvote neporočeni otroci pod 18. letom in žena ameriškega državljana, ki je nastanjen v Združenih Državah za časa, ko prosi, da se mu izda priseljeniška viza (Glej spodaj).
Drugi razred priseljencev izven kvote so oni, ki so tekom zadnjih dveh let bili duhovniki ali vseučiliščni profesorji in ki prihajajo v Združene Države v svrho, da nadaljujejo ta svoj poklic, kakor tudi njihove žene in neporočeni otroci pod 18. letom.
Stari zakon je napravljal izjemo tudi za nekatere druge poklice, na pr. za hišne uslužbence, umetnike, gledališke igralce, bolničarke in osebe, spadajoče h kakemu znanstvenemu poklicu, kot zdravnike, inženirje, predavatelje itd. Po starem zakonu so take osebe bile pripuščene tudi potem, ko je bila kvota izčrpana; po novem zakonu pa spadajo pod kvoto. Izjema velja le za duhovnike, profesorje in njihove družine.
Pač pa jemlje novi zakon v poštev dijake, ki prihajajo v Združene Države v svrho učenja. Dijaki v starosti od vsaj 15 let bodo pripuščeni kot priseljenci izven kvote, ako prihajajo v svrho, da študirajo na priznani visoki šoli.
Priseljeniški vize.
Nekaj novega je zahteva takozvani priseljeniški vize- Ta določba je morda najvažnejša za poedince in ne le novi priseljenci, marveč tudi njihovi tukaj nastanjeni sorodniki in piijatelji morajo na njo obračati največjo pozornost.
Vsak priseljenec namreč, ki pride v Združene Države, po 1. juliju 1924, si mora poprej zagotoviti - priseljeniški vize (immigration visa). To priseljeniško vizo izdaje ameriški konzulat in v njej je navadeno, kake narodnosti je priseljenec, da-li spada pod kvoto ali je izven kvote, do katerega roka naj ta viza velja, kakor tudi druge dodatne informacije, ki jih zahtevajo predpisu
Priseljenec od sedaj naprej ne bo več potreboval vize na svojem potnem listu, marveč le gori omenjeno priseljeniško vizo, pristojbina za vizo znaša devet dolarjev. Vize zapade po določeni dobi, ki ne sme presegati štiri mesece. Priseljeniški vize ne bo jamčil, da bo dotičnik pripuščen, ako ne bi odgovarjal določbam splošnega priseljeniškega zakona.
Vize je potreben ne le za kvotne priseljence, marveč tudi za one izven kvote.
Vsak mesec se bo izdajalo kvečjemu le deset odsto (10%) od števila vseh letnih viz za kyotne priseljence; izjema velja le za one dežele, katerih kvota je manj od 300. Dosedanji sistem mesečne kvote odpade ; po novem zakonu torej odpade nevarnost, da bi kdo prišel v Združene Države, ko je mesečna kvota izčrpana. Odločilno je le to, da dospe tukaj v roku, do katerega velja njegova priseljeniška viza. • [Prednost pri izdajanju vi žeje v.
Pri izdajanju vize jev onim priseljencem, ki spadajo pod kvoto, se bo dajala prednost pred drugimi sledečim osebam: neporočenemu otroku pod 21. letom, očetu, materi, možu oziroma ženi ameriškega državljana, ki je sam najmanj 21 let star, nadalje onim kvotnim priseljencem, -ki so izurjeni poljedelci, njihovim ženam in otrokom pod 16. letom. Vize za priseljence izven kvote.
Ko priseljenec prosi, da se mu izda priseljeniški vize kot priseljencu izven kvote, ali ko zahteva, da se mu kot sorodniku- ameriškega državljana prizna prednost pred drugimi kvotnimi priseljenci, konzularni uradnik ne bo izdal take vize, dokler ne bo pooblaščen, da jo izda. Vsak državljan Združenih Držav, ki zahteva za svojega sorodnika, da se temu prizna pravica kot priseljencu izven kvote, oziroma da 3e mu da prednost pred drugimi kvotnimi priseljenci, mora vložiti primerno zapriseženo prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja (Com-missioner General of Immigration. 'Vsaj dva zanesljiva ameriška državljana morata potrditi, da so navadbe v prošnji resnične in da je prosilec v stanu vzdrževati priseljenca, za katerega je vložil prošnjo. Ako generalni priseljeniški komisar najde, da so te navedbe resnične, obvesti o tem Državnega Tajnika (Secretary of State), in ta od svoje strani pooblasti konzula, pri katerem jc dotični priseljenec zaprosil za vizo, da mu izda priseljeniški certifikat.
Priseljenci, ki se vračajo v Ameriko.
Novi zakon določa, da oni priseljenci, ki so bili zakonito pripuščeni v Združene Države in ki se podajo v stari kraj na začasen obisk, se smejo povrniti brez priseljeniške vize. Tak priseljenec, ako se hoče povrniti v Združene Države brez težkoč radi kvote mora pred svojim odhodom zaprositi arrteriško priseljeniško oblast, da mu izda dovoljenje (permit) za povratek v Združene Države. Ako generalni priseljeniški komisar najde, da je bil dotičnik zakonito pripuščen v Združene Države in da je prošnja bila napravljena v dobri veri, mu izda dovoljenje; v dovoljenju je navedeno, za koliko časa naj bo veljavno — kvečjemu za leto dni. Veljavnost se pa kasneje tudi lahko podaljša, vsakikrat kvečjemu za nadaljnih šest mesecev.
Prošijja mora biti zaprisežena in treba priložiti dve fotografiji prosilca. Za izdajo dovoljenja in za vsako podaljšanje treba plačati pristojbino od
Ko s« povrne v Združene Države, mora izročiti svoj "permit" priseljeniški oblasti v pristanišču prihoda. S tem on dokaze, da je priseljenec na povratku v Ameriko iz začasnega obiska v inozemstvo in da zato me ne spada pod kvoto; drugače je on seveda podvržen splošnim priseljeniškim predpisom, kot vsak drugi priseljenec. Pripadnostih kvoti.
V katero kvoto kdo spada, se določa, ravno kot dosedaj, po rojstnem kraju. Novi zakon pa je uvedel nekatere spremembe, ki naj odpravijo nekatere težkoče, ki so izvirale iz starega zakona. Tako novi zakon določa, da mladoletni otrok pod * 21. letom, ki se ni rodil v Združenih Državah in ki prihaja v spremstvu očeta ali matere, spada v isto kvoto kot roditelj, ki ga spremlja. Ako pa je v spremstvu obeh 6tafšev, je rojstni kraj očeta odločilen. Ako se je žena rodila v drugi deželi kot njen mož in kvota za njeno rojstno deželo je izčrpana, se ona sme v prihodnjosti prišteti h kvoti one dežele, kjer se je rodil njen mož, ako jo on spremlja in je opravičen do priseljeniškega vizeja. F. L. I. S.
Ustanovljena ▼ Joliet*, IIL, dne 2. aprila 1804. Inkorportrana * Joliet«, drla vi Illinois, dne 12. januarja, 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST- JOLIET. ILL* SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA l*!** Od astanevitve do 1. maja, 1924 zna£a skupna izplačana podpora $2,324,022.00
GLAVNI URADNIKI: • Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East G2nd St, Cleveland. Ohle. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigatt Ave, PueMe, Celo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Shebovgan, Wto. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, m. Pomožni taj-nik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St. JoUet IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet III.
Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. 600 Grant St at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 28—lOth St, North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St, Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St Clair Ave, Cleveland, Oble. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbcntz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St, Chicago, IIL Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: John Dechman. Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan. 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, III, dopise, društvene ver-ti. razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
POLLETNO ZBOROVANJE GL. ODBORA.
Službeno se naznanja, da se prične polletno zborovanje glavnega odbora Jednote v pondeljek dne 14. julija t. 1.
Zborovanja se imajo vdeležiti glavni uradniki, kakor označeno pod členom X, točka 83-o, stran 54, Jednotinih pravil.
Vsi sobratje odborniki, ki se imajo zborovanja vdeležiti, se prosijo, da se snidejo v glavnem uradu Jednote dne 1'4. julija, 1924, točno ob 9. uri dopoldne. •
Društva, ki imajo kako pritožbo, prošnjo ali kako drugo zadevo odboru za predložiti, naj blagovolijo to doposlati na glavni urad najkasneje do 12. julija, 1924.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, gl. tajnik
* POPRAVEK.
V "Glasilu" pretečenega tedna je bila naznanjena spojitev društev sv. Jurija, št. 64 in sv. Petra, št. 89, Etna, Pa. Pri tem je bilo pomotoma naznanjeno, da se sedaj društvo zove sv. Petra in Pavla, št. 89. Pravilno naj se glasi, da se druftvo zove sv. Petra in Pavla, st. 64, Etna, Pa.	' •
Josip Zalar, gl. tajnik
NOVA DRUŠTVA SPREJETA V K. S. K. JEDNOTO.
Novo društvo sv/ Antona Padovanskega, št. 185, Burgetts-town, Pa., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 23. maja, 1924. Imena članov in članic so:
11381 Jenko Margareta, ^'.1907,^.17, zav. $1000; 11382 Kučič Katarina, roj. 1892, R. 32, zav. za $500; 11383 Veršnik Marija, r. 1882, R. 42, $500; 11385 Pintar Jožefina, roj. 1881, R. 43, zav. za $500; 25292 Kučič Mihael, roj. 1884, R. 40, zav. za $500; 25293 Moškun Josip, roj. 1877, R. 47, zav. za $250, in 25294 Kos Valentin, roj. 1877, R. 47, zav. za $500. Dr. šteje 8 čl.
Novo ustanovljeno žensko društvo sv. Gecilije, št. 186, Bradley, 111., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 16. maja, 1921. Imena članic so:
11386 Dressler Ana, roj. 1907, R. 17, zav. za $500; 11387 Pe zdi rt 7. ^na C., roj. 1906, R. 17, zav. za $250; 11388 Ritma-nič Helena, roj. 1906, R. 18, zav. za. $500; 11389 Dressler Frances, roj. 1906, R. 18, zay. za $500; 11390 Dressler Marija, roj. 1903, R. 21, zav. za $1000; 11391 Smole Rozalija, roj. 1891, R. 33, zav. za $500; 11392 Stefanič Marija, roj. 1876, R. 48, zav. za $250, in 11393 Ritmanič Ana M., roj. 1873, R. 51, zav. za $250. Dr. šteje 8 čl.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 6. junija, 1924.
NAZNANILO ASESMENTA 6-2.4, ZA MESEC JUNIJ, 1924.
Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna št. 43.
23836 JOŽEF PAZDERTZ—Star 23 let, član društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, 111., umrl 13. aprila, 1924. Vzrok smrti, pljučnica. ZavarevalS za $1000. Pristopil k Jednoti 6. novembra, 1921, R. 21.
Zaporedna št. 44.
855. MARIJA RAMUTA—Stara 60 let, članica društva sv. Janeža Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., umrla 20. aprila, 1924. Vzrok smrti, vnetje slepiča. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, R. 51.
Zaporedna št. 45.
2298 FRANK AUGUSTIN—Star 47 let, član društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., umrl 1. maja, 1924. Vzrok smrti, pljučnica. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 6. januarja, 1901, R. 39.
Y Zaporedna št. 46.
1238 JOHN DOLENC—Star 62 let, član društva sv. Jožefa, št. 21, Federal, Pa., umrl 22. aprila, 1924. Vzrok smrti, srčna kap. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 24. avgusta, 1895, R. 48.
Zaporedna št. 47.
2390 MARTIN KOZJAN—Star 52 let, član društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., umrl 13. aprila, 1924. Vzrok smrti, naduha in vnetje sapnika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. februarja, 1901, R. 43.
Zaporedna 48.
200 JOSEPH TEŽAK—Star 65 let, član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., umrl 28. aprila, 1924. Vzrok smrti, rak na vratu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila,
1894, R. 50.
Zaporedna št. 49.
•6392 JOSEPH AGNICH—Star 54 let, član dnrftva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., umrl 5. maja, 1924. Vzrok smrti, vnetje možgan. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti
28. decembra, 1903, R. 45.	i
Zaporedna št. 50. ' ' 9800 MARIJA LISJAK—Stara 29 let, članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, III., umrla 2. maja, 1924. Vzrok smrti, jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 6. novembra, 1921, R. 27.
Zaporedna št. 51.
8188 MARY GREGORICH—Stara 23 let, članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., umrla 29. aprila, 1924. Vzrok smrti, jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednčti 20. maja, 1917, R. 16.
Zaporedna št. 52.
5947 KA*TATRINA BRINC—Stara 30 let, članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., umrla 29. aprila, 1924. Vzrok smrti, porod. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 16. nov., 1913, R. 21.
Zaporedna št. 53.
156 MARCUS SLOBODN$K—Star 60 član društva sv. Jožefa, št. 2. Joliet,, 111., umrl 13. maja, 1924. Vzrok smrti, oslabelost. Zavarovanza$1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila, 1894, R. 46.
Zaporedna št. 54.
3400 AGNES BAJUK—Stara 57 let, članica dr. sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., umrla 14. maja, 1924. Vzrok smrti, ponesrečila vsled padca. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 16. oktobra, 1907, R. 48.
^	Zaporedna št. 56.
17785 FRANK GRDENIČ—Star 43 let, član društva sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., umrl 17. maja, 1924. Vzrok smrti, jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. septembra, 1911, R. 33.
Zaporedna št. 56.
3765 VALENTIN GERM—Star 45 let, član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., umrl 27. aprila, 1924. Vzrok smrti, rak v grlu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. marca, 1902, R. 36.
Zaporedna št. 57.
642 GEORGE PELC—Star 61 let, član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., umrl 16. aprila^ 1924. Vzrok smrti, rak v želodcu. Zavarovan za $1000.' Pristopil k% Jednoti 9. junija, 1896, R. 47.
Zaporedna št. 58.
13383 PAUL FERLAN—Star 36 let, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., umrl 23. aprila, 1924. Vzrok smrti, želodčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. novembra, 1908, R. 27.
Zaporedna št. 59.
4981 JOHN KOMLJANC—Star 69 let, član društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., umrl 29. aprila, 1924. Vzrok smrti, pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. januarja, 1903, R. 53.
70 LET STAROSTNA PODPORA.
Zaporedna št. 2. ' ,»... .
1262 FRANC TERPIN—članu društva sv. Jožefa, št. 21, Federal, Pa., dne 20. maja, 1924 izplačana 70 letna starostna podpora v znesku $531.05.
ODPRAVNINA.
Zaporedna št. 7.
390 MATH MALE^SEK—član društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., plačana ddpravnina $600.
Zaporedna št. 8. 992 AHACIJ PAPESH—član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., plačana odpravnina $500.
Imena poškodovanih in operiranh članov in članic.
Zaporedna št 45ir
25030 JOSEPH NEMANICH—član društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., operiran 28. aprila, 1924. Opravičen do podpore $100.
Zaporedna št. 46.
10391 MARY OBLAK—Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., operirana 30. marca, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedna št. 47.
22111 ANTON RUPAR—član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operiran 16. aprila, 1924, Opravičen do podpore $50.
, --	Zaporedna št. 48.
3769 LOUIS ZUPAN—član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo, operiran 10.' februarja, 1924. Opravičen do podpore $100. !
Zaporedna št. 49.
9042 T^IERESA PAPESH—članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operirana 9. maja, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedni} št. 50.*
8590 JOHANA ERLAH—članica društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., operirana 25. marca, 1924. Opravičena do podpore $75.
Zaporedna št. 51.
11399 FRANK BALKOVEC—član društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, E. Helena, Mont., Operiran 30. marca, 1924. Opravičen do podpore $100.
Zaporedna št. 52.
17283 ŠTEFAN SIRANOVIČ-—Član drttštva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., operiran 23. aprila, 1924. Opravičen do podpore $100.
Zaporedna št. 53. *
18469 IGNAC GRABLEVIč—član društva Marije Sedem žalosti, št. 50, Pittsburgh, £a, operiran 18. marca, 1924. Opravičen do podpore $100.
r	Zapore4na št. 54.
6081 JOSEPH KRAMAR—član društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., operiran 28. aprila, 1924. Opravičen do podpore $50. •
Zaporedna št. 55.
11047 JAKOB A. BUKOWETZ—člsn društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo.,, operiran 18. marca, 1924. Opravičen do podpore $50.
Zaporedna št. 56.
5150 THERESA LANG—članica društva gv. Genovefe,
št. 108, Joliet, 111., operirana 3. marca, 1924. Opravičena do podpore $100.	#
Zaporedna št. 57.
5106 JOŽEFA KERZICH—članica društva Marije sv. Rožhega Venca, 131, Aurora, Minn., operirana 17. ijnarca, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedna št. 58.
13892 ANTON ORAŽEN—član društva sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., operiran 7. aprila, 1924. Opravičen do podpore $100.	H
Zaporedna št. 59.
10840 JOŽEFA PESKAR—članica društva sv. Ane, št. 160, Cleveland, O., operirana 27. marca, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedna št. 60>
8138 IVANA OSTRUH—članica društva sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., operirana 25. aprila, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedna št. 61.
9650 MARY ROSENSTEIN—članica društva Kraljica Majnika, š£. 157, Sheboygan, Wis., operirana 4. aprila, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedna št. 62. 9227 MARIJA ŠTIMAC—članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., operirana 24. aprila, 1924. Opravičena do podpore $100.
Zaporedna št. 63. 11102 ANNA SUKICH—članica društva sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa, operirana 13. marca, 1924. Opravičena do podpore $100.
MLADINSKI ODDELEK.
Zaporedna št. 181. 6399 JOSEPH GRADIŠAR—Star 7 let, 1 mesec in 5 dni, član društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo, umrl 23. aprila, 1924. Vzrok smrti, srčna bolezen. Pristopil 22. aprila, 1920. Bil je Član 4 leta in 1 dan. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let. Opravičen do podpore $200, kateri znesek je bil nakazan 5. maja, 1924.
Zaporedna št. 182. 9492 EDWARD J. MOŽINA—Star 2 leta in 12 dni, član društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., umrl 3. maja, 1924. Vzrok smrti, zastrupljenje krvi na desni nogi. Pristopil 2. junija, 1923. Bil je član 9 mesecev in 1 dan. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta. Opravičen do podpore $34, kateri znesek je bil nakazan 14. maja, 1924.
Zaporedna št. 188. 5989 CHRISTINE M. STALZER—Stara 14 let, 2 meseca in 28 dni, članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111, umrla 5. maja, 1924. Vzrok smrti, vročinska bolezen. Pristopila 1. .decembra, 1919. Bila je članica 4 leta, 5 mesecev in 4 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 15 let. Opravičena do podpore $450, kateri znesek je bil nakazan 17. maja, 1924.
Zaporedna št. 184.
4001 VICTOR J. DEBEVC—Star 7 let, 2 meseca in 16 dni, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O, umrl 14. maja, 1924. Vzrok smrti, vnetje možganske mrene. Pristopil 4. maja, 1918. Bil je član 6 let in 10 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let. Opravičen do podpore $200, kateri znesek je bil nakazan 27. maja, 1924.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 4. junija, 1924.
MODROST V PREGOVORIH, DOMAČIH IN TUJIH. Glava.
Reki:
Bolje jc izgubiti glavo nego dušo (nego vest omadeževati).
Imamo (mesto možganov) slamo v glavi.
Tega mi je treba kot luknje v glavi.
Tvoja (njegova) glava, tvoj (njegov) svet. Pomagaj si, kakor veš in znaš.
Ne prime se ga, ko bi mu v glavo vlival.
Mu gre za glavo. Za življenje.
Ne moreš z glavo skoz zid. Ne izgubiti glave! Ne obupati, ne izgubiti poguma, če slabo gre; marveč dobro pre-udariti okoliščine in rabiti primerna sredstva.
Na glavo pasti. Neumen biti. Rabi se v nikalnem zmislu, n. pr. ni na glavo padel.
Na glavo postaviti. Narobe narediti.
Svojo glavo .imeti.
To nima ne glave ne repa.— Nima ne nog ne glave. Zmedena reč!
To mu po glavi roji. Vedno
misli na to.
To mu bo še dolgo po glavi šumelo. Ne bo pozabil kmalu.
Glavo pobesiti. Izgubiti pogum. __ Glavo pobešati. Hli-niti pobožnost.
Glavo pokonci nositi (držati.) Prevzeten biti.
Drži glavo kot maček, ki miš nese.
Glavo in vrat zastaviti.
Ima polno glavo. — Ne ve, kje se ga glava drži. Ima pre-obilo opravkov.
Glivo iz zanjke potegniti. Pravočasno se rešiti.
Glava na pravem kraju (na privtm koncu)
Ga že dolgo ni glava bolela. O pretepaču, ki izziva.
Glave stikati. ' Skrivnosti pripovedovati.
Komu čez glavp zrasti. Ne več pokoren in poslušen biti.
Glavo si beliti.
Za glavo krajši. Obglavljen.
Glavo ti bom med ušesa stisnil. šaljivo pretenje otroku, J ki se ga zelo ustraši, dasi ni nič hudega.
Iz temne glave prihaja tema.
Bolje je oslovska glava nego konjski rep.
Če je glava zdrava, se vsi udje dobro počutijo. — če glava boli, tudi drugim udom dobro ni. — če leži glava, leži vse. — Če je glava bolna, izražajo vsi udje sožalje. —- Kakor glava, tako telo.- Prospeh vsakega društva in podjetja je zlasti odvisen od dobrega vodstva.
Kolikor glav, toliko misli. — Kolikor glav, toliko pameti. — Veliko glav, veliko misli. — Druga glava, druge misli.
Iz mnogo glav je dobro sveta iskati.
Kjer je veliko glav, tam ni nobene.
Dve trdi glavi redkokrat soglašata.
Veliko glav je težko spraviti pod en klobuk.
Ko bi imeli vsi eno glavo, bi potrebovali tudi vsi le en klobuk. Ko bi bili vsi enakih misli, bi lahko imeli vse skupno.
Ko je glava polna spanja, se največ sanja.
če je glava brez sly*bi, se vso noč mirno spi.
Ko je vinjena glava, marsikaj iz srca priplava.
Tretja glava težko nosi. Skrivnost, ki jo vedo trije, ostane težko prikrita.
Bolje je v glavi nego v knjigi.
Glava ni pismo. Glava pozabi ; kar je zapisailb, ostane.
Venec na glavi, pa strgani rokavi.
Na glavi kilič, v glavi nič.
Ysakomur je njegova glava najboljša.
Glava izgubljena, vse izgubljeno.
Kdor izgubi glavo, izgubi tudi ušesa. Ne posluša dobrega sveta.
Kaj pomaga modra glava, če gredo noge svojo pot?
Kdor nima glave na pravem kraju, mu jo je treba postaviti na pravi kraj.
Kdor ima sam glavo, mu je ni treba iskati na posodo.
Kdor ima glavo, si že najde klobuk. Kdor kaj zna, si že poišče primerno službo.
Kdor ima stekleno glavo, ne sme lučati kamenja. — Kdor ima glavo iz voska, naj nikar nelhodi na solnce. Kdor je sam poln napak, naj nikar ne obsoja drifgih.
Kdor vtika glavo v ogenj, si mora lase prismoditi.
Krvava glava je posredoval-cevo plačilo. Ne vmešavaj se v prepire drugih ljudi.
Glava in železo zarjavi, če se ne rabi.
Hladna glava, gorke noge zdravnika od hiše pode.
Če se glava pobeša, vzdigni roke. Delo je posebno dober pomoček zoper otožnost. Tudi v tem pomenu: Povzdiguj roke v molitvi.
Glavo in srce domovini. -o-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V zadnji, (23.) številki pri-občeni Listnici uredništva je bilo pomotoma poročano, da je pri slavnosti razvitja zastave dr. št. 169 v Collin\voodu tajnik dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 prvooznačenemu društvu izročil društveni dar $10; pravilno se ima glasiti, da je znašal ta dar $15.00 (petnajst dol.).
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest o smrti našega ljubljenega sina
Joseph Gradishar-ja,
katerega je Bog k sebi poklical dne 23. aprila t. 1. Bolehal je dve leti; vzrok smrti je bila vodenica in srčna bolezen; dočakal je starost 7 let, 1 mesec in 4 dni. Pogreb se je vršil 25. aprila po katoliškem obredu iz hiše žalosti na pokopališče sv. Jožefa.
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sosedom, ki ste ga prišli kropit in za darovane krasne vence. Naj vam bo ljubi Bog obilen plačnik. Zahvaljujemo se tudi slavni K. S. K. Jednoti za tako hitro izplačilo posmrtnine.
Dragi nam nepozabni Josip! Počivaj v miru in raduj se med krilatci v nebeških višavah proseč Boga za nas, da bi se ondi zopet videli vsi skupaj. Žalujoči ostali:
John in Johana Gradišar, sta-»
riši.
John, brat. Johana, Mary, ON
ga, sestre.
Leadville, Colo., 1. junija, '24.
POZOR! Jugoslovani v Chicagu!
Kakor vsako leto, priredi tudi letos Jugoslovansko Samostojno Podporno društvo "Zarja" izlet v Summit Grove. Torej rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Chicagu: vsi na ta piknik, nikomur ne bo žal, če se ga vdeleži. Obeta se vam obilo zabave in plesa.
Piknik se vrši v nedeljo, dne 15. junija ob drugi uri popoldne. Vstopnice v predprodaji 35c; pri blagajni 50c.
Z rodoljubnim pozdravom, Charles Kapelj, tajnik. 1921 W. 23rd St., Chicago, 111.
(Advertis. No. 23-24)
Triumfalen sprejem prvega * jugoslovanskega cerkvenega kneza v Prekmurju.
Službeno potovanje mariborskega knezoškofa dr. Karlina, zvezano z delitvijo zakramenta sv. birme v Prekmurju, se je začelo dne 2. maja 1924. Iz Maribora se je odpeljal gosp. knezoškof z jutranjim vlakom Čez čakovec v Dolnjo Lendavo. Železniško ministrstvo je, upoštevajoč važno misijo tega potovanja, stavilo na razpolago poseben salonski vagon. Na potovanju ga spremljata stolni dekan dr. Tomažič in osebni tajnik, kaplan Umek.
Ko je privozil mariborski vlak na kolodvor v čakovec, je zasvirala na peronu t polnošte-vilna vojaška godba varaždin-ske gamizije, ki je spremljala škofov vlak do Dolnje Lendave. Tudi medžimursko prebivalstvo je dalo duška svojemu navdušenju, videč skozi Medžimurje voziti posebni vlak prvega slovenskega škofa za sosedno Prekmurje. V vseh farah Med-žimurja, skozi katere je vozil vlak, naznanjalo je svečano zvonjenje, da se vozi čez lepo medžimursko ravnino sosedni cerkveni knez in visok dostojanstvenik. Na postajah se je pa prišla poklonit duhovščina s prebivalstvom. Posebno lepo je bilo na postaji Vratišinec. Politični šef iz čakovca se je vozil z vlakom do Murskega Središča, kjer železnica zapušča ifiedžimursko ozemlje in se, prišedši čez most, pričenja Prekmurje. čez obok, na katerem se je pri prehodu v Prekmurje blestel napis: "Prekmurje Te pozdravlja", je vlak zelo počasi vozil.
Pri dohodu na postajo Dolnja Lendava je nepregledna množica naroda pozdravljala na oknu salonskega vagona se pojavljajočo častitljivo osebo svojega novega škofa. V salonu knezoškofovega vagona so se takoj javili okrajni glavar iz Murske Sobote, G. Lipovšek, šef politične ekspoziture dr. Kandrič, policijski komisar Mandič, finančni komisar Rih-taršič ter postajenačelnik Zaj-šek, ki je kolodvor za sprejem tišjega pastirja krasno ozalj-šal. Glavar Lipovšek je v daljšem, prekrasnem nagovoru pozdravil presvitlega kneza in škofa v imenu oblasti in državne uprave, slaveč njegov prihod kot velevažen zgodovinski dogodek za Prekmurje. Knezoškof je bil vidno ginjen in se je g. glavarju ter vsem dostojanstvenikom za prisrčen sprejem iskreno zahvaljeval, ter z vsakim spregovoril še nekaj besed.
Pri izstopu iz vlaka je pred slavolokom na kolodvoru v globoko zamišljenem govoru pozdravil presvitlega vladiko v imenu prekmurskega prebivalstva ter v imenu onih 8 tisoč Slovencev, ki so ostali čez mejo v gothardskem okraju, jurist-domačin Ivan Horvat. Tudi na ta pozdrav je g. knezoškof prijazno odgovoril.
Nato se je podal s spremstvom na ovenčane vozove. Dolga vrsta jezdecev, dolnje-lendavskih faranov slovenske in mažarske narodnosti v slikovitih narodnih nošah, je otvorila sprevod. Za njimi je Neumorno svirala vojaška godba, nakar so sledili vozovi, obdani z množico naroda, ki se kar ni mogla ločiti od svojega novega nadpastirja. Široke ulice so bile preozke, celo jarki in pešpoti so bile polne spremljajočega prebivalstva. Dolnja Lendava se je odela, v svečano obleko. Iz vsake hiše je visela narodna ali državna zastava, ravnotako iz cerkvenega stolpa in grada na vzvišenem prostoru nad Lendavo. Zvonjenje in pokanje topičev je naznanjalo lendavskim meščanom prihod višjega pastirja. Prekrasno spomladansko vreme in oživljajoča se narava, žvrgo-
lenje ptičic ter plahutanje dolgonogih štorkelj je praznično razpoloženje še dvignilo. Iz vsakega primernega mesta pa je štrlel kak fotografski aparat, želeč ovekovečiti slavnostni in nad vse svečani sprevod.
Pred tovarno dežnikov je nad postavljenim slavolokom bil sledeči nadpis: "Pozdravljen prvi jugoslovanski vladi-ka na prekmurskih tleh." Skoraj nato se je pa počel pomikati sprevod med gostim špalir-jem vojaštva do veličastnega slavoloka na cerkvenem trgu. Isti je bil poln prebivalstva. Pred slavolokom je nagovoril knezoškofa gerent občine, ko-jega govor se pa radi številnih voz, ki so v istem času drdrali čez ulico, ni moglo slišati. Za tem so bili predstavljeni tamkaj čakajoči javni funkcionarji in obč. sosvetniki. S sodnim svetnikom dr. Muho, komandantom mesta kpt. Gustovičem ter zastopnikom primorskih beguncev-kolonistov na Benici —: se je presv. g. škof dalje časa razgovarjal. Tudi za ostale funkcionarje, člane častniškega zbora in obč. sosve^nike je imel presv. vladika za vsakega kako prijazno besedo. Po pozdravu več otrok, ki so mu izročili lepe šopke, se je pomikal sprevod do cerkve. Pri velikih vratih ga je latinski nagovoril priljubljeni dolnjelendavski dekan in kanonik č. g. Straus, obdan od duhovščine. V cerkvi se je vršil blagoslov, nakar se je narod razšel.
Popoldan je g. knezoškof napravil izlet v občino čentiba in si tam ogledal ljudsko šolo.
Ob 8. uri zvečer se je začela bakljada in serenada na Čast visokemu gostu. Od komande mesta se je začel pomikati dolg sprevod, ki ga je otvorila vojaška godba, za njo je sledil oddelek vojaštva z bakljami in lampijoni *n dolga vrsta lendavskega prebivalstva čez Kleklovo ulico v dr. Slavičevo ulico, od tukaj skozi glavno ulico na cerkveni trg, kjer se je sprevod ustavil. Pozdravni govor na g. knezoškofa je imel njegov ožji sorojak, spoštovani dolnjelendavski odvetnik dr. Leskovec, ki se je spominjal celega trnjevega pota vladike dr. Karlina in povdarjal veliko /eselje vseh narodnozavednih, da je božja Previdnost baš dr. Karlina izbrala, da vrši to izredno misij\», da prihaja po več ko 1000 letih kot prvi škof slovanske narodnosti v naše Prekmurje. G. knezoškof, ki je obdan od duhovščine pri odprtem oknu župnišča poslušal krasni govor, se je zahvalil za manifestacijo in govorniku, ter povdarjal, da je prišel v imenu miru v lepo Prekmurje ter da bo nalogo, ki mu jo je božja volja naklonila kSt prvemu nasledniku slovanskega apostola sv. Metoda, z najboljšo voljo poskušal rešiti. Ta odgovor je g Sever pretolmačil nebrojnim udeležencem - manifestantom mažarske in srbske narodnosti v njih jeziku. Zatem je počel v parku med župniščem in cerkvijo koncert vojaške godbe, spremljan od gromovitih "živi-jo"-klicev presv. vladiki. O-meniti moramo, da se je tudi na večer Dolnja Lendava zelo lepo pokazala. Vsa okna, najsi-bodo mažarskih, slovenskih; katoliških, pravoslavnih, evangeličanskih ali židovskih prebivalcev, so bila okrašena in razsvetljena. . Po končanem koncertu je bil še obhod po mestu ter se je pinožica manifestantov razšla pred komando mesta, kjer je pevski zbor pod vodstvom učitelja Turka zapel nekatere na rodne pesmi.
Dol. Lendava, S. maja 1924.
Danes se je začela tukaj sv. birma. Ob pol 8. uri zjutraj je daroval presvitli g. knezoškof sv. mašo, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti in na tisoče vernikov. Po sv. maši je začel birma ti. Danes so bile na vrsti samo
deklice. Birmanih je bilo 1086. Jutri pridejo na vrsto dečki. Zelo se je opazilo, da so pristopale k birmi dekleta in tudi že oženjene žene, nad dvajset let stare. Temu je vzrok, ker že deset let ni bilo tukaj birme. Gosp. knezoškof je bil zelo zadovoljen nad lepim redom in pobožnim vedenjem ljudstva. Od duhovščine dolnjelendav-ske dekanije so se prišli danes v Dolnjo Lendavo poklonit poslanec in vp. župnik Klekl iz črensovec, župnik Baša iz Bo-gojine, župnik Vadovič iz Bel-tinec, župnik čačič in kaplan Hanko iz črensovec ter župnik Volpert iz Dobrovnika.*
Med božjo službo je svirala vojaška godba. Isfa je priredi-a opoldan v parku pred župniščem nad eno uro trajajoč koncert. Zvečer je bil koncert vojaške godbe v hotelu "Krona". Presv. gosp. knezoškof je popoldan naredil izlet k Sv.
Trojici v Lendavskih goricah. •
Dol. Lendava, 4. maja 1924. Danes je drugi dan birme v Dolnji Lendavi. Cerkveni obredi se so začeli s sv. mašo, katero je ob 8. uri daroval presvetli gospod knezoškof. Prisostvovale so zopet civilne in vojaške oblasti ter je na koru svirala vojaška godba. Po sv. maši je pridigoval najpreje domači dekan in mestni župnik Florjan Straus o pomenu sv. birme. Za to pridigo je presv. g. škof, obdan od vse duhovščine v polnem ornatu pridigoval izpred oltarja v slovenskem jeziku. Velikanska cerkev je bila nabito polna. Med njegovo pridigo je vladala grobna tišina. V uvodu je kot višji pastir, pod katerega kompetenco od 1. decembra 1923 spada Prekmurje, pozdravil , prekmursko verno ljudstvo. Pozdravljam Vas z veseljem, ker ste ohranili sv. vero in tudi jezik v katerem vas je učil sv. apostol Metod. Mi Slovenci smo v prastarih ča sih od treh strani prejeli sv. vero. Slovenci okoli Goriee in Primorja iz Ogleja, oni iz severne štajerske iz Solnograda in vsi panonski Slovenci iz Blatnega grada ob Blatnem jezeru, kjer sta vladala kneza Pribina in Kocelj. Zahvalimo se Bogu, da ste ravno vi Prek-murci kljub vsem težavam ohranili vero, jezik in lepe krščanske navade.
Kot naslednik apoBtolov prihajam v vašo lepo župnijo. Kot svojo dolžnost, poverjeno mi od Kristusa in njega nameatni-ka sv. očeta, smatram, da sporazumno z vašim župnikom, dekanom in kanonikom odrejam, da se bo od sedaj naprej vsako nedeljo in praznik redno vršila pridiga v slovenskem jeziku in pri sv. maši slovensko pelo. Srečen sem, da vam to naznanjam, da bodete odslej slišali besedo božjo v jezika, v katerem vas je učil sv. Metod, v lepo doneči slovenščini. Apeliram pa na vas, da se te prilike poslužujete.
Nato je presv. gospod škof govoril o zakramentu sv. birme in konečno povabil vernike obširne lendavske župnije in dekanije, da ostanejo, zvesti svojemu dobremu skrbnemu župniku, dekanu in kanoniku, ki si mnogo prizadeva za svoje vernike.
Po pridigi jc podelil navzočim vernikom papežev blagoslov.
Prvič po dolgih stoletjih je odnevala v dolnjelendavski mestni župni cerkvi slovenska beseda božja. Vtis na navzoče je bil neizbrisen. Stari ljudje so plakali, slišajoč visokega cerkvenega govoriti v jeziku, v katerem so bili vzgojeni, ki pa je pozneje postal jezik pastirjev, hlapcev in dekel, kakor so Mažari nazivali našo lepo govorico. Presv. g. škof je govoril lepo in počasi, da ga je vsakdo lahko razumel. Tudi na navzoče Mažare je govor napravil mogočen vtis.
Nato so bile molitve ,za po-
kojne in za temi se je začela sv. birma. Danes so bili na vrsti dečki. Birmanih je bilo 1013, to je oba dni skupaj 2099. Ker je danes tudi god domačega župnika, dekana in kanonika g. Florjana štrausa, so bili k obedu v župnišče povabljeni predstavniki vseh uradov.
"Slovenec". --o--
GEORCES:
MAČEK.
(6«bU«*k>
Najelegantnejše živali so mačke, mi je pripovedoval Munla Bekir, ki je velik mačji boter — in ne vem, od katere živali bi se mogel človek več koristnega naučiti za življenje, nego od mačke. Katera žival je tako snažna, kakor je mačka? Katera je tako praktična? Samo pogledati jo je treba, kadar sedi. Kakor spravljeno sedi mačka. Na manjšem prostoru, kakor mačka sedi, sploh ni mogoče sedeti. In kako ima pri tem rep ovit okoli prednjih nog. Kako si zna mačka uravnati svoje obnašanje po okolici. Kako mačka ve, kdo jo ima rad in kdo jo sovraži. Bog ve, zakaj pravijo ljudje, da je ženska hinavska kakor mačka? Kajti prav bi se reklo samo, da je mačka hinavska kakor ženska. Ne vem, zakaj pravijo o mački, da spredaj liže in zadaj praska?
ajti mačka sploh ne liže drugega nego svoje mladiče, če pa praska, se samo brani. Občuj in ravnaj z mačko, kakor bi bila tvoje glihe, pa boš videl, kako zna biti mačka uda-na in odkrita. In če bi mačka ne imela druge dobre lastnosti nego to, da je vzorna mati, odtehta ta dobra lastnost vse njene slabe.
Mačka je ponočna roparska žival. Na to seveda ljudje ne mislijo in zato ji podtikajo za slabo lastnost, ki so pravzaprav v njeni natori. Mačka u-krade meso, če ni zaprto, kajpada. T4&a je ne bo nihče od vadil. -'Vendar pa prav dobro ve, kadar kaj napak napravi. Takih lastnosti kakor pes, mačka seveda nima. Samo enkrat udari mačko po krivici, pa te nikoli več ne pogleda.
Res je, da mačka ne zna bi ti tako "zvesta" kakor pes, toda tako, kakor zna mačka biti naklonjena kakemu človeku, seveda, ne vsakemu, takc^ pes ne zna biti. Skratka: mačkam prav po krivici podtikajo razne slabe lastnosti, ki jih nima.
Mačkin mož se piše maček. Maček je v splošnem podoben mački, samo da nima prav nobenega zmisla za rodbinsko življenje. ' Zato tudi mačka mladiče skriva, da jih maček ne požre. Sicer pa je prav tako dobra žival kakor mačka, samo da se rad potepe in da mačka bolj pridno lovi, posebno, kadar ima mladiče, in da se rajši hiše drži. Maček je tudi ljubosumen, mačka pa ne tako. Ako pride k hiši nov maček, ki ga malo bolj neži-jo, se staremu kar nos zaviha in jo po navadi pobriše od hiše ter ga ni več blizu.
O mačjem rodu bi se dale napisati cele knjige. Toda ko likor jaz pozriam mačke, se jim preveč slabega očita. Zanimivo je že to, kaj zna mačka vse povedati z glasom; kdor jo pozna, prav dobro razloči, kdaj izraža z glasom veselje, ali žalost, ali skrb, ali kdaj kliče mladiče, ali kadar se človeku na klic oglasf, ali kadar prosi itd. Kako zanimivo je gledati mačko pri vzgoji zaroda. Kako zna kaznovati mladiče, Če komu uide miš, ki jim jo je prinesla, da se uče loviti za življenje?
Samo nekaj je, kar bi se da •lo lo mački šteti v slabo, to je izbirčnost v jedi. Mačji rod ima najrajše sirovo meso. Mačka ima tudi rada mleko, dočim ga star maček ne mara. Jako rada ima mačka žuželke: mu-
he, ščurke, rjave hrošče, čebele, trote itd. Te poje z veliko slastjo. Iz tega izhaja, da morajo biti dobre, kajti slabih stvari mačka ne je. Iz svoje izkušnje dobrote teh slaščic seveda ne morem konstatirati.
Kakor sem »že rekel, bi še dale napisati o domači mački cele knjige. Samo opazovati jih je treba zhati. Prijatelj Peter je ime! jako dober opazovalni dar» še celo predober; On je opazil tudi pojave, ki jih drugi niso videli. Tako je videl popolnoma črnega mačka, ki ga je pa ljubezen tako mučila, da je imel tisto rdeča ušesa. Videl je tudi mačka, ki je bled postal, ker se mu je bila v grlu kost zataknila. No, pa taki darovi niso vsakomur da-
DESET ZAPOVEDI ZA MATER.
"Maček pa se tudi imenuje telesno počutje po prekrokani noči. Ta beseda je prevod iz nemškega "Kater," ta izraz pa je nastal iz katarja. Maček se imenuje tudi vsako duševno neudobje, ki ga občuti človek po ponesrečenem užitku ali pričakovanju.
Razlikujemo torej: fizičnega in moraličnega mačka. Drugi je mnogo hujši. Kuriranje prvega mačk^i spada med posebne umetnosti. Pri nas ga kurirajo s kislimi, papricirani-mi, slanimi in sploh ostrimi jedrni. Vobče pa velja pravilo : klin s klinom. Ko sem služil svoje prostovoljsko leto, sem imel na Štefan j i dan strašnega mačka. Hodil sem v kosami po sobi uničen in obupan do skrajnosti. Obhajale so me različne slabosti. Lasje so me boleli, glava je dobivala čedalje večje dimenzije, nego so bile trudne itd. itd. Tu se me usmili tovariš Poljak, ki je bil dobil od doma iz Galicije med drugim tudi čutaro žitnovke. Dal mi jo je požirek s tolažbo, da bom najkasneje v pol ure popolnoma zdrav. Misleč, da je žitnovka kakor naša slivov-ka ali brinjevec, naredim pošten požirek, pa me je odgnalo do stropa, kajti od silne jako-sti žganja so se mi vsa usta ožgala in hodil, oziroma divjal sem po sobi gori in doli kakor nor. Toda ni preteklo pol ure, pa se je glava že začela krčiti v navadne meje, las nisem več čutil, v želodcu se je pojavila blagodejna toplota in postal sem zdrav kakor riba. Takrat sem prvikrat spoznal, da so Poljaki prvi mojstri v kurira-nju fizičnega mačka. In na koliko načinov ga kurirajo. Take iznajdljivosti še nisem videl. Samo to je škoda, da je ta kura tako temeljita, da imaš po njej zopet mačka, ki se mora zdraviti še z večjo rafinira-nostjo nego prvi.
Prihajam do zdravljenja moraličnega mačka. Ta se da zdraviti — pravi Munla Bekir
—	s trdo voljo, z avtosugestijo
—	ali pa ga mora ozdraviti čas.
Toda oba ta dva mačka, fizični in njegov prijatelj mora-lični, ki sta oba posledica enakih premis, takisto nimata zmisla za rodbinsko življenje, kakor živalski maček.
So pa še drugačni moralični mački. Navedem naj samo enega, ki je najusodnejši.
Prijatelj Peter, kj je znal jako dobro opazovati živali, mi je pripovedoval tudi. kako je videl kravo, ki je bila s konjem skupaj vprežena. Krava, prevzetna na tako čast, je ošabno in bahato opletala z zadnjim koncem in se ozirala s pokonci glavo na vse strani, češ: ali me vidite? Konj pa ie od sramu tiščal glavo v tla, kakor bi hotel reči: "Pojdimo brž naprej, da nas ne bo kdo videl." Tako kakor ta konj, se obnaša včasih kakšen zakonski mož, kadar grs po cesti s svojo ženo. O takem možu se lahko reče, da ima zakonskega mačka.
Takega mačka pa ozdravi navadno samo smrt.
1.	Posveti se svojim otrokom.
2.	Ne neguj samo njih telesa, temveč tudi duha, Čuvstvo-vanje in značaj.
3.	Ljubi jih, a bodi tudi stroga in dosledna in bodi glede otrok z možem istih misli.
4.	Ne imej kakšnega otroka bolj rada.
5.	Vsak otrok je rastlina zase; razumeti jo moramo in posebej gojiti. Prva vzgoja ne pozna enostranosti.
6.	Nauči otroka kmalu ljubezni do bližnjega. Do danes še ni višje morale kakor je stavek: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Moj bližnji je pa vsak tisti, ki podtrebuje moje pomoči.
7.	Uči otroka reda, snažnosti in točnosti.
8.	Uči otroka, naj prostovoljno in rad dela usluge. S tem, da služimo, pridemo do vladanja.
9.	čisti naj bodo tvoji otroci in ogibajo naj se vsega grdega, surovega in nečastnega. Sami-odsebe se bodo ogibali potem slabih knjig, slik, pesmi, predstav in tovarišev.
10.	Bodi otrokom prijateljica in zaupnica in pridejo naj h tebi v vseh svojih vprašanjih in nadlogah.
Največja moč vzgoje je zgled. Otroci še potem starše vzgajajo, ko se dajo še sami od njih vzgajati.
DESET PROŠENJ JAPONSKE ŽENE.
mami. Kaj pa si že zmožna pridkana, no povej!"
Dekletce pa se je sramovalo in gugalo ob materi na desno in na levo. Mati pa jo pokara: "Malica, kakšno vedenje je pa to? Stoj mirno in povej gospodu, kaj delaš z mamo." Vse se je laskavo uzrlo na dekletce in pričakovalo odgovora. Dekletce pa je zajecljalo: "Kadar vsi odidejo, pomagam mami šteti — žlice."
Prijazen deček.
Lord Abington se je nekega dne sprehajal v neki vasi blizu Oksforda. Kar mu pride nasproti mali deček, ki je peljal na vrvi tele. Ko pride mimo lord, se deček ustavi in ga gleda z odprtimi ustmi. Lord ga vpraša, če ga li pozna? "Da," pravi deček. "No, kako mi je ime?" "E, lord Abington!" odgovori deček. "Zakaj se ne odkriješ tedaj, če me poznaš? — "Prav rad to storim, gospod," se mu odreže deček, "ako mi hočete ta čas držati tele."
To je res hudo!
Ena prijateljica drugi: "Za božjo voljo, Terezika,,ti si šele 14 dniomožena in že jočeš?"
"Ah, ljuba Anica, kako bi ne? Danes so nas obiskali gostje, in moj Ivo jim je mene predstavljal: "To je moja sta-ra."
IZ ŠOLE.
Katehet: Kdo laže?
Učenec: Laže tisti, kdor ima kratke noge.
Japonska žena si želi lepo družinsko življenje in prosi svojega moža:
1.	Prosim te, vstani takrat, kadar vstanem jaz.
2.	Prosim te, ne zmerjaj me pred odraslimi in pred otroki.
3.	če greš za dalj časa proč, prosim, te povej mi, kam greš.
4.	Povej mi tjidi, te prosim, kdaj boš šel ni kdaj boš prišel nazaj.	' |
5.	Prosim te, daj mi pravico, da smem imeti tudi jaz svoje želje.
6.	Daj mi nekaj denarja za mojo osebno porabo.
7.	So stvari, ki jih lahko napraviš sam; zato nikar ne zahtevaj pomoči drugih — žene namreč.
8.	Pred otroci nikar ničesar ne naredi, kar bi jim bilo slab zgled; prosim te.
9.	Prosim te, daj mi vsak dan nekaj časa, da berem in da se učim.
10.	če me kličeš, nikar zmeraj ne reci: Slišiš, ti! Kajti jaz sem tvoja žena in zaslužim spoštovanje.
In skromna Japonka proseče pristavi: "Nikar ne misli, da sem v svojih željah in prošnjah predrzna. Pridejo iz najglobljega srca žene, ki te ljubi!" .
ZA KRATEK CAS.
Nesporazum.
"Lahko dobim nekoliko rici-novega olja," vpraša mlada gospa lekarnarja, "ali samo takega, ki ne bi dišalo."
"Naravno, takoj vam poslu-žim!" de lekarnar. "Izvolite sesti in dovolite, da vam v tej vročini postrežem z malinov-cem."
"Zelo ste ljubeznjivi," odgovori gospa in sede.
Čez pet minut čakanja vpraša : "Prosim, ali je že gotovo ri-cinovo olje?"
"No vidite, niti čutili ga niste."
"Kaj nisem čutila?"
"No, ricinus, katerega sem primešal malinovcu?" Gospa prebledi. "Za Boga. To ni bilo za mene, temveč za mojo malo hčerko."
Pri zajuterku.
Povabljenih je bilo k baronici več znancev. Nekdo je pohvalil malo hčerko baronice. "Pridno dekletce si prav za res. čujem, da že pomagaš svoji
ČLANEK 70.
Zaprtje.
Med vsemi manjšimi bolezftimi otroške dobe jih je le malo, ki bi povzročale 'toliko sitnosti in katere je v gotovih slučajih tako težko popraviti kot jc zaprtje ali kons.ipacija. Preveč prostora bi zavzelo, če bi vam hoteli navesti vzroke, kojih posledica je zaprtje. Zadostuje reči. da je v skoro vseh slučajih način, kako se pripravi hrano, direktni vzrok te težkoče. Primerna ureditev hrane, ki se bo prilagala vsem zahtevam otroka, bo ponavadi uspešna. Rszven na nasvet zdravnika je nespametno poslužiti se medicin, da se odpravi zaprtje pri otrocih.
V odpravo tega bolestnega stanja priporočamo do petega mescca vodo ovsjega zdroba mesto kuhane vode pri pripravi jedil za otroka. Po petem racsecu dodajte k jedilom "jelly" ovse nega zdroba ter sadne soke, posebno pa sok oranž. Tekom drugega leta daste lahko zdrobljena pečena jabolka
Najbolj važno pa je vežbanje otroka *ali pa zdrobljene slive.
zozirom na redne ure, tekom krterih mora iti na strrti. Po zajutreku jc najboljši čas za to in ko postane otrok starejši, se mu ne sme dovoliti nobenega dela ali igranja, ki bi se vmešavalo v ta važni posel. Najmanjšega otroka je lahko naučiti se$ti na wka-hjico" in če ga posadite nanjo ob gotovi uri vsaki dan, se bo kmalu privadil, kar je bistvenega pomena in neobhodno potrebno za splošno zdravje.
Odvajalnih sredstev ni treba splošno uporabljati. Če se jih uporablja pogosto, izgube mišice v črevesju svojo moč ter ohlape. Idealno postopanje obstaja v tem, da se navadi drobovje Ir rednemu izpolnjevanju dolžnosti.
Prvo leto vašega deteta je najbolj važno. Njegov uspeh v življenju je odvisen od hrane, katero dobiva tekom teh dvanajstih mesecev. Hrana, ki bo napravila močne kosti ter trdne noge, mora biti zdrava redil na ter ob istem času lahko prebavljiva, eč ne morete dojiti svojega deteta, naj bo Bordenovo Eagle mleko va&a prva misel. 2e več kot šestdeset let so se zanašale matere ntfnj. Eagle Brand mleko priporočajo ter predpisujejo zdravniki, ker je čisto, varno, dobro pripravljeno ter lahko prebavliivo. . . i
Prečitaite te članke vs«k teden skrbno ter jih prihranite za bodočo uporabo.
NAZNANILO.
Pozor prijatelji godbe.
Vsem fantom in dekletom v Collinwoodu-Cleveland, O., ki se učijo na gosli, banjo, kitaro in razne druge instrumente, se priporoča, da bi pristopili k St Mary's Church Orchestra na 156th St. in Holmes Ave. Podrobnosti se lahko poizve v slovenski šoli vsako nedeljo od 1. do 3. ure popoldne.
NAJVEČJA RAZPRODAJ^
pravih novih
columbia plošč
po več kot 1-S zniianl ceni.
Ui ponujamo samo u nekaj časa svetovno-znane fonografske jjlošde (rekorda) po izjemno nizih cenah.
i A krH"n,h to2k	aa navadnih ploič	jfcflB
rekordiranih Jfl P«lne	ItC
»tli po »lovečih	Ali veliko«ti	«1)3
umey>ikih. 1» palec*	*K W
Tc Columbia ploiče ce prodaja po vseh trgovinah po 75e komad in viije. Vi si prihranite torej ,$10 ako jih pri nas SEDAJ kupite.
V N« stotine snanih komadov, katere »o pro«B-vajali sloveči slovenski umetniki, dalje vokalni, instrumentalni. ljudske pesmi, godba za ples itd. Vsak komad mojaterso delo.
S temi ploščami lahko igrate na vsakem tono-•rrafu. Mi ne izdajamo nobenih katalogov. Ploiie pošiljam^ samo v zbirkah.
TOČKE.SLEDEČIH ARTISTOV.
R. Trost. Columbia orkestra Narodne pesmi. Naboine pesmi. Orkestra za ple*. Orkestra -na lok.
Danilova. Subelova. • V »tka codba. Ktocika.
Danilova in Polančeva T. Trost.
Te nizke cene veljajo samo nekaj časa. N« zamudite torej te lep« prilike, ker ne morete ničesar r gubi ti.
NE POŠILJAJTE DENARJA.
Spišite ime in natančen naslov na kupon: mi vam dopošljemo ploiie; plačali jih boste pismonoii.
Broadway Trading Co., Dept. 40.
26-28 Washington IMace, New York.
KUPON __________
BROADWAY TRADING CO.. DEPT. 40.
16-28 Waehington Plače, New York.
Gospodje: Poiljite mi vašo zbirko 20 izvirnih in pravih Columhia ploič, sa katero bom plačal mojemu pismonoii $5 in par centov za poitnino.
Jaz stanujem na..
Mesto
(pišite jasno)
Na 2. julija odpotuje iz Ne\v Yorka večje število Slovencev v staro domovino in sicer na splošno priljubljenem par-niku francoske linije "Psris." Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti . In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradfcik naše tvrdke, ki bo radevolje šel potnikom ns roke v vseh ozirih. ter potoval znjimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vsbljeni, da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozadevna pojasnila se obrnite na:
SLOVENSKO BANKO
zakrajšek & češark
70— Ninth Ave.	Nevv York, N. Y.
Doatavek: Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaja, da ate namenjeni dobiti kako oarbo is starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar ▼ Stari kraj. bodisi ie * dinarjih ali dolarjih, ia gotovo boste na bolj* postreieai.
LEPOTA I
ki vsakega očara
Cenika s perfektno in naravno lepoto je dandanes najbolj popularna.
Vsaka ženska bi morala znati, da se
ne more ilopraviti mozolčkov, peg, 1 Majev in drugih izrastkov na obrazu s kakim praikam ali barvilo« (rouge); pred ▼sem je treba najprvo te neprijeta« stvari odpraviti, ki pačije obraz.
Vsaka ieaaka, ki v resnici »krM sa lepoto tvoje koie na abrasa in vr%tu. naj bi rabita jako uspeAno mazila:
ELDUR of beal)ty
kt bo »čistilo koto. ki bo njen obraz pmaladilo ia olepšalo. Ka boste t« mašilo samo parrat rabili, se bost« pcepričati o njegovem čudovitem učinka. Cena ma-lesa lončka tt.23.
NO POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. prC.oiite samo za 1»« poštnih z tam k, oetar.*k $2.15 boste pa plačali po prejemu blaga. Naslov:
BEU-A D ON NA LABORATOBV, 1041 Davtia Ct, D«t. IS. Outago, IH.
domaČa zdravila.
v zalogi imam ladtlna dliave, Knajpevo Ječmenovo kavoin importirana domača • zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp - v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilita po brezplačni cenik, ▼ katerem je nakratko popisana vsaka rastlina *a_ kal aa rabi.
IMPORTIRANE KOSE
IN DRUGO O ROD J E IZ JUGOSLAVIJE.
Kos« is garanttranega »tajer-skega jekla z rin ikoni na vi-* jak. 84. 2«, 2«. in SO palcev
dolge ......................— —...........J2,0*
« kos s riački po .........—......... 1'»
Srp za klepati —---------------- »•
Klepilao yodje ....................-..... L«»
Brusni kamen "Bergamo" ——
Motika ....................................
Ribeion sa repo. s 2 noiema 1.10
Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine proato.
MATH. PEZDIR
Boz 772. 11 Cltjr Hali St*. New York, N. Y.
Lično in poceni!
n.
Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakoršmekoli vrste tiskovine, obrnite a« vselej aa najva-jo slovensko unijako tiskarne v Ameriki
"ameriška domovina"
•117 St Clair Ara. Cleveland, a
Pri nss ste sigurni, da dobite Jako Učne tiskovina, pa nitjih cenah kot drugje ter točno postrežbe. ? ui tfckaraJ aa tiska "Glasilo K. B. K. Jadnet*".
nUM T ZALOGI U NAD 12 LET
PRAVE LUBASOVE
atMffninvr
HAKRIOnlKt
tri in Itlrl-vntae, dva, tri ln štirikrat, nemško in kranjsko uglajene kakor tudi kromatične in pa kovčeke. Harmonike ao oajhaljtetfa dela in opremljena a zaporo za zapreti.
Imam v zalogi tudi ie rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih censh.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 0 skupaj ali več naročenih po $125 s poštnino vred. Imam fta zalogi tudi kiepsjno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamna Ud. po nizkih cenah.
ALOJS SKUU, 921 Epsiloa PU.Braakljn, N. f.
štiri leta v ruskem ujetništvu.
Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.
one gospodinje, ki je služil pri četah generala Petij ure, ter nam pove, da so boljševiki zavzeli mesto Kijev.
"Za božjo voljo/' vzklikne ženska, "morda tudi sem pri-dero moskalski -židje?"
Zdaj jo pa le hitro'uberirr.o naprej, da ne bomo imeli o-pravka ž njimi. Zahvalivši se dobrim ljudem za prenočišče, smo jo naglo krenili naprej po cesti. K sreči je burja malo Od veselja, da smo srečno i lajala, vsled česar je po-prekoračili rusko-avstrijsko	bolJ	le žametov je
Pešpotovanje po Galiciji. Pozdrav padlim žrtvam svetovne vojne. Prenočišče pri Rusinih. Menjava denarja. Izmučen do smrti. Pred stražo v Tarno-polu. V vojaški kuhinji.
mejo, bili smo vsi tako iz sebe,
bilo preveč. Mi smo hiteli na-
da prve trenutke na kloodvoru ?rej !n J**1"1!? kolik? kil?™e
Podvoločisk nismo pogrešali niti jedi, ni pijače. Veselo smo se razgovarjali med sabo, ter delali nadaljne načrte za potovanje. Tovariši Avstrijci, ki so že prej dospeli v Podvoločisk so rekli, da počakajo
trov je še do Tarnopola. "Danes še ne dospemo tja," pravi Rus, ter nas sili, da bi kje najeli kakega voznika. "Kdo bo pa peljal v takem potu?" pravi Čeh; tega mnenja sem bil tudi jaz. Sklehili smo torej še vlaka, kf bo "morda peTjiFod j daljeu P®tovati. ker vožnja na tukaj v Tarnopol-. Meni ta ne- 8aneh bl blla bolJ tezavna m gotovi "morda" ni bil nič všeč, j mira\ ,	„
zlasti ker so nekateri že dalj °Poldne smo se ze ustavrfi
časa čakali na .odhtud vlaka pn ne*em jlJdu' ki nam Je proti Tarnopolu. Slab red na ,sJtregel 3 to»l° kavo' sevpda za železnici mej Podvoločiskom !drag denai/ Mi smo kavo sla* in Tarnopolom, zlasti še veliki st.no použlh'	se na
sneženi zameti so zadrževali i vls,ok.° c«*o; saj smo imeli šefčku malo kropa
železniški promet, zato jaz ni- nekaJ °pn sebi; pn sem imel upanja, da sc kaj "Jem smo tudl famfnJaI> kmalu odpeljemo naprej. Tu- j denar f» avstrijskega. Jaz di moja tovarša (Rus in Čeh) «em imel se okrog 120 ruskih sta bila tega mnenja; zatorei i ™bljev- £a dva carska ban-smo sklenili, da gremo peš do >VCa po f5 r"blJev	pla'
Tarnopola; daljave do tja je bilo ' samo 45 kilometrov;" v dveh dneh prehodimo to pot, pa smo v Tarnopolu; od tam naprej je pa gotovo boljši red glede železnic? Sklenjeno, storjeno.
Ko smo se nekaj časa pomu-dili na kolodvoru P., kjer nam je mejna straža pregledala potne liste in jih odobrila, je častnik v avstrijski uniformi z ukrajinskim znakom na kapi naše potne liste podpisal ter pritisnil pečat nanje; zatem »mo se mi trije podali na pešpot proti Tarnopolu. ;
Zelo neprijeten in mrzel dan je bil. ko S¥no stopili 46 glavni cesti iz PodvoliČisko proti Tarnopolu; največ preglavice nam je delala mrzla snežena burja, ki je nas obsipavala s snegom, ter delala žamete, da smo jih marsikje komaj prega-zili. Toda vse to nas ni oviralo; navdušeno smo hiteli naprej, da čimpreje dospemo domov. Veseli smo bili, da smo že v Galiciji; zdaj smo si želeli, da bi bili čimprej doma. Da, doma, doma! Kljub silr.i burji in zametom smo hiteli neustrašeno naprej po gaiiških planjavah; po zemlji, kjer je divjala kruta vojna. Sadove te grozne vojne vidiš lahko na desno in na levo.
Ko smo korakali po sneženi ccsti, zagledamo nekje poleg ceste tam na polju križe, križe, ki so moleli ven iz snega. Kaj pomenijo ti križi, sem takoj znal, ne da bi koga vprašal. Tukaj pod temi križi v hladni zemlji počivajo vojne žrtve; trpini, vojaki ruski in avstrijski. Zagledavši prve križe sem se ustavil, ter sc odkril, kljub temu, da je brila mrzla burja. Pozdravil sem te križe vojnih tovarišev, ter želel padlim vojakom večni mir.
Prvi dan našega potovanja smo prehodili 18 kilometrov. Dospevši do neke, precej dobro ohrahjene vasi, smo pri nekih Rusinih prosili za prenočišče, ter povečerjali, kar je kdo imel s sabo. Jaz sem imel v svojem nahrbtniku še precej suhih skorij in kos slanine; vse to sera nosil s sabo še prav od Peter Mihajloviča iz Dona. ter hranil za skrajno silo. No in tukaj je bilo tako. Sama beda. Prebivalci so bili sami lačni, kako naj še potem nam postrežejo? Domači so povečerjali malo zelja, kojega so malce nam ponudili; zatem nam je gospodinja pripravila skromno ležišče na tleh, kjer smo se jako dobro odpočil^,;
Sal za vsak rubelj po dve kroni 10 vinarjev, za druge bankov. ce ta po 2 kroni; to seveda sa-m<yza caVski denar; drugega denarja, kakor ' Kerenskija, donskega, boljševiškega, ukrajinskega in drugih pa j ud ni .-naral' zamenjati, ker je bil v Galiciji takorekoč brez vsake /eljave. Jaz sem vedno* držal carske rublje, katere mi je pred odhodom odštel moj gospodar Peter Mihajlovič; tudi moja dva sopotnika sta imela nekaj slične šare za menjavo.
Ko smo bili pri onem judu jotovi s kavo in menjanjem denarja, smo se napotili naprej, la bi še pred nočjo dospeli na cilj, v mesto Tarnopol. Toda, kar je preveč, je preveč. Pregovor pravi, da preveč n p. peta .jlruna rada poči; in res, malo je manjkalo, da ni tisti večer počila struna mojega življenja.
V	nadi in hrepenenju, da pridem čim prej domov zlasti iz opustošene Galicije, sem jo urno korakal za tovarišema; pri tem pa nisem mislil, da je moje telo na dolgem in napornem potovanju že do cela oslabelo. Označeni dan proti večeru sem začutil neko čudno utrujenost; zlasti noge so mi oslabele, da nisem mogel dohajati svojih tovaršev. Velel ^em jima, da naj gresta malo bolj počasi: toda se nista brigala za to. Nekaj časa sem se še žuril za njima, osobito ko sem videl, da ni več daleč do Tarnopola, kamor lahko že v ani uri dospemo, toda kmalu ;em bil primoran zaostati za njima ter iti počasi naprej. Kako naj pa pot nadaljujem v takem stanju? Noge so se mi pričele tresti; toda še sem upal, da zmagam; vroče mi je postajalo od napora; bil sera že nekam izmučen ter utrujen, najraje bi legel doli in se odpočil.
V	kako hišo bi šel, pa je ni tako blizu. V neki hišici, ki se mi je zdela še precej blizu, je gorela že luč; do tja sem se namenil iti; zbral sem vse moči ter gazil naprej da mi je pot tekel po licu. Končno sem z velikim naporom dospel do označene hišice, toda par sežnjev pred njo sem padel na tla, odkoder sem po vseh štirih kobacal proti oni hišici nekaj časa, ter zopet vstal; toda, joj, naenkrat so mi noge docela odpovedale. Križ božji! Kaj bo? Zagrabil sem se z roko za okno ter potrkal na šipo. Nič glasu; toda v hiši je bil nek mož z mrkim obrazom; to sem opazil; vsled česar sem potrkal še enkrat, nakar se je mož
žagal. Zopet sem ga pričel prosil in trkati, nakar je mož nevoljno odložil žago in šel odpirat vrata, da vidi kdo ga kliče. Ko hie mož zagleda, za-mrmra nekaj nerazumljivega, ter zapre vrata; ni me maral v hišo. Toda, kakor človek poskusi vse da se reši, tako sem poskušal tudi jaz. Tam pod oknom sem onega moža prosil rekoč i "Če si človek, usmili se me, da ne poginem tukaj vsled onemoglosti; izmučen sem do smrti!" To je pomagalo da mi je mož odprl vrata, rekoč naj vstopim v hišo. V tre notku ko sem hotel stopiti v hi šo, sem se od slabosti zgrudil na tla; zdaj še le je mož ,izpre-videl da moji klici niso bili neutemeljeni, vsled česar mi je pomagal od tal in me odvedel v hišo, kjer mi je ponudil stol, da se vsedem. Ves slaboten sem ga poprosil naj mi dovoli, da se vležem na tla, ker sem bil silno počitka potreben. Mož me je spravil na klop, kjer sem so do dobra odpočil; okrepčal sem se tudi nekoliko, ko mi je moj samaritan prinesel v lon-kamor sem stresel ves sladkor, katerega sem imel še v nahrbtniku. Dobil sem za okrepčilo še malo krompirjeve juhe, kar mi je zelo teknilo. Mož mi je zatem dovolil, da se^ lahko pri njem malo odpočijem na gorkem.
Približno eno uro sem se mudil v oni hišici, kjer sem tudi malo zadremal; to mi jc dalo novo moč, kojo sem prebtfdiv-ši se, začutil po vsem telesu; tudi noge so postale zopet normalne, vsled* česar sem se odločil potovati takoj naprej proti Tarnopolu; onega moža nisem hotel nadlegovati za prenočišče, bogve kak posel je imel oni večer, ker se je tako čudno obnašal. Vseeno sem mu pa še danes hvaležen, ker me je spravil v hišo in rešil, da nisem ono noč onemogel, ali umrl. Zahvalivši §e mu sem jo čez kirko uro zatem lkrenil dalje na pot; vseeno sem bil pa v strahu, da se me slabost zopet ne loti na težavnem potovanju. Korakal sem jo korajžno in kreko naprej, dokler nisem srečno dospel do tarnopolske-ga predmestja. Na potu me je ustavil vojak s puško, kateremu sem moral pokazali svoj potni list; vse je bilo dobro. Pojasnil sem mu, kaj se mi je baš pred eno uro pripetilo, da bi bil kmalu na potu umrl. Dobrosrčni vojak me je jako po-miloval in mi svetoval da naj ne potujem domov čez Lovov (Moravsko) ampak čez Stryi in čez Ogrsko. V Lvovu so veliki nemiri med Poljaki in U- j krajinci. Dalje mi jc omenil, da naj se v Tarnopolu zglasim tudi-v vojaški kuhinji glede okrepčila. Zelo sem bil vesel navodila prijaznega vojaka, nakar sem se podal v mesto Tarnopol.
Na potu me je pa ustavil še nek drugi vojak; ta mož postave je bil posebno radoveden, kaj nosim v svojem nahrbtniku, morda kako vojaško stvar. Ko se je prepričal, da nimam nič sumljivega pri sebi, me je zatem pustil naprej.
Tako sem jo končno prima-hal na kolodvor v Tarnopolu, kjer sem najprvo vprašal, kje je vojaška kuhinja. Ko sem isto našel, sem dobil ondi košček kruha in skledico črne kave, kar me je zelo okrepčalo.
JOS. KLEPEC
loRprance, Real Estate, Toaaa
ad \Yoolwerta
1'hoae 5768. .
JOLIET, ILL.
ALI IMATE VELIKO SKRBI?
Draga gospodinja, zapolhni-te si, da je delo dobro za zdravje — kajti delo nas ne ubija, ampak prevelike skrbi. Skrb je kakor rja, paralizira prebavo in povzroči poapnenje žil. Vzemite Trinerjevo zdravilno grenko vino! To zdravilo vam bo neprecenljiv zaveznik v vašem boju »proti skrbem, ker isto navaja čreva do normalnega delovanja in pomaga prebavi. Z vsakim dnem se boste počutili boljše, duh sc vam be pomiril, smehljaj bo zopet videti na ustnih in pozabili boste na skrbi! To je kar potrebujemo vsi brez razlike — veselje do našega dela. Če se navadite tako misliti in če jemljete Trinerjevo zdravilno grenko vino, bodo minili dnevi skrbi. Pojdite v lekarno ali trgovino z zdravili še danes in prinesite domov to zdravilno vino!
(Advertis.)
(Dalje sledi) -o-
zjutraj pasmo se zopet odpra- zganil rekoč: Kdo je. Navili, da nadaljujemo pot proti prosil sem ga, da naj mi odpre, Tarnopolu. Ravno smo hoteli Soda raož se nI zmerni za moj iti, ko pride starejši sin sestre )klic, ampak je nemoteno nekaj
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočan rojakom Slovencem in bratom-Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za taoike in otroke; v zalogUmam tudi veliko ifcbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila z» nove moilce obleke po meri.
JOHN GERM, Slovanski trgoveof 617 Eaat C St. Pueblo, Colo
Če spremenite svoj naslov, naznanite to društvenemu tajniku.
sladkor
cele kare ali manj. Sladkor ir. trsa ali iz pese. Pišite nam po cene!
WINKLER HONEY CO,
JOLIET. 11 Ju.
PARAZIT.
i •
—
Vseh parazitev ns tej zemlji je trakulja najhujii. Dru*i iivijo ob delu drugih tra.
je parazit sama ob sebi ie cvlo vzame življenje njeneira po** t a s tem da ca poea.sj odjeda. Mislite si hra liti trakuljo recimo 4t petde« set čevljev dolgo, ki vam posrče vse dobre soke hrane v vatem ie lodcu, izbira liajboljie dole v žit c hrann, ki je namenjena zu vaio zdravo r<Jp*o krt Niti ne vzame tako poseSno dol-fo. da vam i>opolri»-ma uniči vaše življenje. Prsva znamenja »o drobci trakulje * odpadkih. Vodo!<na r.ne-menja so: omotifn. slab iek. bolečine v delih telesa, hrbtu in noitah. l-lazenja v trebuhu in telodeu, ki »e včasih vzdieuj* v grlo. Bolnik nima volje do dela in tie za iivljenje. nobene ambicije in je »hefanholi-ien. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omcdlcvični napad se ta ia tam pojavi vsled trakulje. Pripitilo »e jc celo, da je trakulja zlezla v sapnik in zadavila bolni«. Ke»ite se tena parazita, predno va* umori. Samo poaebi jc razum-l ljivo rediti trakuljo vedoč ali ne vedoč. je( metanje stran hrane. Vi nc morete nikoli-preveč plačati. se relite tera parazita. Ko se teira reSite. bodete kot novo rojeno dete. Bolje je plačati za dobra »drvila, kot da morajo va« Korodniki plačevati za vaf pogreb. Kupite najholjia zdravila, ki se dobe za denar. Naročite si dovolj I,axtan ie danes sa Sl«.4ft in ne odlaftajte na jutri, ker sna biti ie prepozno. Karkoli storite, ne kupujte c«nih ponaredb. dobra zdravila pa stanejo denar, cena samo ikoriujejo. Lax-tan se prodaja edinole pri :L»u»t Med. Co., 145 I.axal .Bldg.. Bo« 968, Pittsburgh. Pa. Ni ikodjivo, tudi če nimate trakulje. Za .varovanje zavoja priloiite 26 centov več.
(Advertis.)
ALI SE ZAVEDATE?
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
- ~
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 11. JUNIJA, 1924.
Za pojasnila pišite na:
"EDINOST"
1&49 West 22nd Street.
Chicago, IIL
DA ŽIVIMO v času katoliškega preporoda? Da moramo napeti vse
sile, da dvignemo katoliška društva naše difcns K. S. K. Jednote? AKO SE ZAVEDATE tega. tedaj na delo vsepovsod za katoliški tiseki Priporočajte in širite katoliška li&ta:
"edinost " in "ave marla"
CE HOČETE biti dobro poučeni o delavskem gibanju in razmerah tedaj čitajte "EDINOST", ki izhaja dnevno .štirikrat na teden in prinaša raznovrstne delavske in gospodarskke članke. Prinaša najnovejše vesti in je pravi boritelj zatiranih delavcev. Sune letno $4.00.
POŠLJITE NA "EDINOST" $1.00 IN DOBIVALI JO BOSTE TRI MESECE ZA POSKUŠNJO.
"AVE MARLA" je edini slovenski nabožni katoliški list. Izhaja dvakrat na mesec. Prina?a najlepše naboine članke in raznotere zanimive razprave. Kjer ni slovenskega duhovnika, ie ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno stane $2.50.
POŠLJITE NA "AVE M ARI A" $1.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUŠNJO I
Knjigarna "Edinost" jc največja slovenska knjigarna v AmerikL
Pičite po cenik*
Tiskarna "Edinost" je danes edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Izdeluje vsa tiskarska dela in ee priporoča katoliški« društvom v naklonjenost.
denarna nakazila dolarjih.
kakor tudi DINARJIH in URAH izvršujemo bno In zanesljivo.
Za Izplačila DOLARJEV v Italiji. Avstriji in Nemčiji računamo naslednjo pristojbino, ki vključuje vse s nakazilom zvesane stroike: Za sneske od Si. — do 126. — po 75 ceatov. za sneake nad $26. — po M% ali S cent« od vsakega dolarja.
Za izplačilo DOLARJEV v JUGOSLAVIJI računamo za zneske od 1».
_ do $25. — po $1.00. sa zneske nad $25. — po 1% ad zneska. U naj
se Izplača.	i
DOLARJE dostavimo naslovljencu na zadnji poiU. DINARJE in LIRE računamo po najniiji dnevni ceni in jaarfimo » vsakem slučaju za brzo in solidno postreibo. katera je naiim prijateljem dobro znana. Onim pa. k> dosedaj niso ie imeli prilike prepričati se • tem. svetujemo obrniti se v vseh DENARNIH ZADEVAH na
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.

GLASILO K. SsK. JEDNOTE," 11. JUNIJA, 1924.
Za srečot
(Nadaljevanje)
* t * .
Tako mu tudi ta dan ni dala [ječ se, da bi ne izdal, kako rav-žilica, da -bi ne bil nekoliko j na z delavci, in da ne bi iskal zbadal svojega tovariša. Bilo pomoči, ni tega dopustil in je bi mu v največje veselje, če bi svojim paznikom in nadzorni-se bil hotel razvozlati tudi nje- kom strogo zaukazal, da se ni-mu jezik, kajti čutil je nena- ma odtod odposlati nobeno vadno potrebo, da bi razodel pismo brez njegove vednosti, svoje misli in svoje čute. Blaž Skrivaj pa se to nikakor hi ga je moral torej, hočeš ali no- moglo zgoditi. Kraj kjer sta češ, še nadalje poslušati.	bila Blaž ih France, je bil v sa-
"Ti Blaž," mu reče, "to bi pa moti, oddaljen ^več milj od vsa-vendar rad vedel, kdaj pofuliš ke človeške naselbine. Se nik-kak dijamant. Saj to menda dar pa ni bilo prišlo Francetu vendar ne gre, da bi jih iskala tako živo do Navesti, kakor samo za tuje ljudi. Ne bi re- zdaj, kake nasledke bi imelo kel, ko bi bila že plačana do- lahko to zanj, da ne more ni-bro. Toda doslej si nisva pri- česar sporočiti domu. Lojzika služila še niti bora. Za tisto misli lahko, da je ali-mrtev, ali ubogo hrano, ki je dobivava, je pa da se več ne zmeni za njo. to menda le preveč dela." če bi prišel Jakob pred n^jim V tem, ko sta France in Blaž domu in poleg tega še morda tako med seboj govorila tet bogat, ali bi bilo kaj čudnega, brskala po pesku, so črnci pre- če bi se odločila za«5? . cej pogostoma ploskali z. roka- j Te misli so bile po vsem ta-mi v znamenje, da so zasledili ke, da so Francetu lahko pre-kak dijamant, dočim France in gnale prejšnjo dobro voljo. Blaž nista bila danes še nič na- Kakor bi iskal pri Blažu do-šla. Baš v tistem hipu pa, ko brega sveta, ozre se skoro pro-je bil France izgovoril gornje i Seče vanj ter ga vpraša: besede, se mu zablesti pred oč- "Kaj pa misliš vendar sto-mi tako velik dijamant, kakor riti?"
ga še ni bil našel nikdar. Ve-j "jaz vem dobro, kaj mislim sel, kakor bi bil njegov, tlesk- storiti," odgovori Blaž zado-
ne z rokami nad glavo ter reče
voljen, da je bil France tako
Blažu, medtem ko je pristopil izpremenil svoj glas. "Samo paznik s piskrčkom, da bi mu prilike čakam. Akoravno si se dijamant odvzel:	šalil prej, pa si vendar povedal
"Ali ga vidiš, Blaž. Kaj če resnico. Kdo more zahtevati bi bil ta tvoj?"	od naju, da bi delala za malo
"Tepec," odvrne Bla£ osor- slabe hrane tako, kakor črna no.	živina? Tiste stroške za vož-
"Zakaj?" se čudi France. njo sva žc davno odslužila. Oj. "Skril bi ga bil."	če bi bil jaz slutil, kaj se pra-
"I zakaj pa ti še nisi nobe- vi to, odslužiti se, potem bi si nega?"	bil prej Komarja poiskal, pred-
"Zato, ker tako velikega še m osem se podal sem. Le Bog našel nisem. Takega tumpca daj, da se še kdaj srečava s še nisem videl, kakor si ti. i tem tatom tatinskim. Že radi Ravno me izprašuje, zakaj si I njega hočem priti še enkrat do-
nobenega dijamanta ne prilastim, pa da tako lepega tjakaj. Ali ne zaslužiš, da bi ti puščal s krampom na glavi?"
"Toliko razumen si menda I
mu. Jaz mu že pokažem. Ali prazen ne grem odtod. Prvi dijamant, ki bo kaj vreden, izmaknem, potem pa —"
Blaž še ni bil izgovoril prav,
vendar," odgovori France, "da	ko začuti pod prstom to, če-
Kako pa boš tu kaj skril, ko	"sar si je želel: nenavadno lep
veš, da sem se prej le šalil,	dijamant, najmanj tako velik,
gleda toliko mačjih očij nate?	kakor je bil oni, ki ga je bil
In ali več ne veš, kaj se je bilo	oddal France. Kri mu šine .v
zgodilo s tistim črncem, ki je	prebledela, suha lica. Zdaj,
bil poskusil si pridržati takov	ko je bilo treba izvesti, kjir je
kamenček? Jaz za svoj del bi	nameraval, se je začel tresti po
ne hotel poskusiti kaj takega."	vse mživotu, deloma, ker je
"Ali misliš, da sem jaz tako	vendarle dvojil nekoliko, ali "je
neumen kakor je bil zamorec ?	' dopuščeno, storiti kaj takega,
Mene ne bodo tako zasačili,	deloma, ker je vedel, kaj tve-
kakor so njega."	ga s svojim poskusom.
"Dobro, da naju ne razume	Toda mislil si je: "Zdaj ali
nihče, in da govoriva lahko,	nikoli." , Spomin na bridkosti,
kar hočeva," pripomni France	ki jih je prestal tukaj, in na
boječe. "Ce bi kdo vedel, kaj	krivico, ki se mu je godila, mu
si zdaj rekel, bi te že za bese-	zaduši oni rahlejši glas v srcu,
de same naklestili tako, da bi	ki ga je opominjal, naj si ne
imel zadosti. Če si pameten, ne poskušaj svoje sreče."
Blažu pa je delo dobro, da je mogel Francetu kljubovati.
"Ti, seveda, ti ne bi poskusil »nič," mu reče porogljivo in zategne zaničljivo ustnice. "Stra-hopetnež si bil od nekdaj in boš. Zato pa tudi nikdar ne boš videl več domačega kraja in tudi tiste svoje Lojzike ne. Moj brat Jakob se lahko smeje. Slapa je, a kaj, ko si ti še večja. Takega človeka vsak lahko premaga. Stavim kaj, da bo on imel Lojziko."
Te besede so zalegle. Francetu se zresni in stemni lice, in kakor bi trenil z očesom, ga mine veselost. Ne da bi ga bilo speklo to, ker ga je Blaž primerjal z Jakobom, kar po svo-
lasti stvari, ki vendarle ni njegova.
"To bo primeroma le majhna odškodnina za vse to, kar bi mi šlo po pravici," reče sam pri sebi, zatlači dragoceni kamen za noht in seže nato v ne<-drije, kakor bi se hotel popraskati, v resnici pa, da bi skril najdeni dijamant.
Toda brez dvojbe Blaž ni bil prvi, ki je izkušal na ta način oolastiti se dragocene stvari, kajti paznik je bil hipoma pri njem, in predno je mogel Blaž kaj storiti, da bi zatajil svoje dejanje, je pbznik že imel dijamant v svoji roki.
črnci so se hudobno zareža-li, kajti vsi so vedeli, kaj zdaj pride. Ker je pri iskanju di-jamantov izkušnjava velika in
jem prepričanju ni zaslužil, a ;aej da le prelahko kdo zapelja-misel, da jo je Jakob v Brazi- ti, da poskusi kaj takega, kar liji morda bolje pogodil nego je poskusil Blaž, kaznujejo ne-
on, in da se morda povrne pred njim domu, ga je navdala hipoma z grenko skrbjo. Sicer je imel veliko zaupanja do Lojzike, toda kaj, ko ji on niti pisati ne more. Že večkrat je prosil svojega gospodarja, da bi smel pisati pismo, a ta, bo-
usmiljeno tiste, ki se pregreše, zato da so v svarilen vzgled drugim! Tudi Blaža je zadela takoj jkazen. Privezali so ga k močnemu stebru, mu potegnili srajco s hrbta, potem pa so ga tepli z biči toko, da mu je kri curkoma* lila iz ran.
Blaž je pogumno prenašal vse udarce, in dasi se mu je videlo na obrazu, kake bolečine trpi, vendar ni tožil.
Francetu pa se je smilil ubogi Blaž tako, da so mu tekle solze po licih. Premagovati se je moral, da ni skočil po koncu ter se zagnal v črno«, ki sta toko neusmiljeno mlatila po Bla-ževem hrbtu. S*mo to, ker je bil prepričan, da ne bi dosegel ničesar, in da bi selje in Blaža spravil še v večjo nesrečo, ga je odvrnilo, da ni storil kaj takega.
A Blažev pregrešek tudi tako ni ostal brez nasledkov zanj. Odslej niti Blažu, niti njemu niso več pustili, da bi bila delala v srajci, temveč morala sta do pasa gola brskati po pesku ter zasledovatj dijaman-te, to pa vse za to, da nista mogla skriti katerega v nedrije. Na solncu to ni bilo prijetno, in ožgana sta bila po hrbtu tako, da se jima jc lupila koža.
Navzlic temu novemu trpljenju pa se jima je vendar še včasi vrnila dobra volja. In v takih hipih sta nagajala drug drugemu, ali pa sta se norčevala sama iz sebe.
"Kaj boš ti, brezsrajčnik," je zaklical nekoč France Blažu, ko sta se prepirala v šali, in sicer s takim glasom, kakor bi bil sam kdo ve kako*lepo oblečen. Blaž ni mogel kaj, da bi se ne- bil na gla3 zasmejal. In od tistihdoh drug drugega nista nagovarjala drugače, nego: "Ej, ti brezsrajčnik."
Bilo je obenem na veliko srečo, da se ju je od časa do časa lotevala veselost. To ju je krepilo, to ju je varovalo, da nista obupala . . .
ENAJSTO POGLAVJE.
Tončiki se je bližal čas rešitve hitreje, nego je s poČetka sama upala.
Sicer njena služba sama na sebi nikakor ni bila slaba. Delu se je bila privadila in portu-giški se je bila tudi že navadila govoriti toliko, da se je v navadnih rečeh laHkd ptimeni-la.
Samo gospodarja ni mogla trpeti. Čim prijaznejši je bil z njo, tem bolj ji je mrzel. A kar ji. je postajalo od dne do dno neznosneje, je bilo to, da sc je morala zatajevati, ker mu ni mogla povedati v obraz, kako ga črti. Včasi se je resno bala, da bi ne prikipelo v njej, in da bi ne izdala svojih pravih čutov.
Nadejala se je dolgo, da jo bo naposled pustil pri miru, a varala se je bridko. Kjer bi ga bila pričakovala najmanj, tom je čestokrat stopil pred njo, in okoli usten mu je igrfcl v enomer tisti hinavsko-prijaz-ni smeh, ki ga je sovražila ona tako.
Da bi se ji bolj prikupil, ji je kar sam od sebe zvišal plačo od mesečnih štirideset mil-reisov na petdeset.
Tončika se temu ni ustavljala. Saj to je 1# pospeševalo njen namen, zakaj na to način se je imelo čim prej izpolniti, kar je toko burno želelo njeno srce. čim prej je imela potrebni denar, tem prej ji je napočil dan.
"Le daj, le daj, de zvišuj mi plačo, ti krvolok Manoelo Da-masio," je rekla sama pri sebi. "Toda nikar ne misli, da pridobiš s tem kaj v mojih o-čeh. Kakšna je tvoja dobroto, to kažeš najbolje pri onih revežih, ki jih trpinčiš do krvi in gloješ do kosti. O poznam te jaz in črtim tvojo gnusobo, a tvoj denar moram le jemati, da se tem prej oprostim • •
In da bi ne bilo Videti, kakor bi ji bil dal kaj, česar ni zaslužila, se je trudila še bolj kakori doslej in prijela je večkrat tudi za kako tako delo, ki ni bilo njej odkazano. To pa je bilo vzrok, da jo je tudi gospodinja rada imela, in da se je tej zdelo povsem umevno, da ji je mož zvišal plačo.
čim bolj je naraščal Tonči-km prihrane^, tem laže ji je
ALI STE KDAJ PREISKUSHJ
Severa's Esko
MAZILO ZOPER SRBEČICO?
Cona SO contov
V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
anton zbasnhc
Room 20« Bakevell Boildirg,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti okrajne sodni Je)
Izdelujem prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja, kupne pogodbe, pooblastila, pobotnice in raznovrstne druge notarske listine z« itari kraj in Ameriko.
postajalo pri srcu, tem bolj so se ii umikale skrbi.
Vlegla se je malokateri večer spat, da bi ne bila preštela poprej denarja, ki ga je imela na kupčku v omari, l^e zato, ker bi bila od enega večera do drugega pozabila, koliko ima, temveč zato, ker se ji ni zdelo nič prijetnejšega, nego če se je mogla zamisliti v trenutek, ko ji bo mogoče zapustiti ta nesrečni kraj.
."Se enkrat potegnem plačo," reče nekega večera, "pa bom rešena."
In odslej je štela dneve in ure, kdaj pride zaželjeni čas, in bolj ko se je bližal, tem bolj ji je utripalo veselja srce.
Konec listopada je bilo, ko jo prejela Tončika zopet svojih petdeset milreisov ter dopolnila z njimi ono svoto, katero je po svojih računih še potrebovala, da se> je mogla podati na pot v New York, kjer je upala postati srečnejša, nego je bila tukaj. Zavest, da je oproščena in rešena, in da je konec bojev, katere je bojevala ves čas, 6dkar je bila tukaj, i j napolni z nepopisno radostjo srce. Hvaležna poklekne pred podobo križanega, katero je bila prinesla s doma s sabo, in ki je visela nad" njeno posteljo, ter s solznimi očmi zahvali Boga, ki ji je dal moč, da se je ubranila vsem izkuš-njavam, ter ji "dodelil milost, da more iz tegfr strašnega kraja.
Samo nekaj jo je še skrbelo, da bi je njen gospodar, zvit ka: kor je bil, ne oviral pri izvršitvi njenega načrta. Zato službe tudi ni precej odpovedala, ko je bila prejela denar. Hotela je prej malce premisliti še vso stvar.
Drugi dan pa sfe je nepriča-kovano dogodilo nekaj, kar ji je dalo povod, da se je kar hkrati postala samosvoja . . . •' hkrati oprostila, da je kar
Bilo je proti večeru, ko pride njen gospodar nenadoma v sobo, v kateri je opravljala čisto sama svoj posel. Stopil je bliže Jk njej, nego se je doslej kdaj predrznil, in v roki je imel neko bleščečo stvar, katero ji je smehljaje se nudil.
(Dalje sledi)
ZASTAVE, BANDERA, REGA LI JE in zlate znake za druitva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IU.
Prva stovensko-hmtska mlekarna
F. GRILL'S DAIRV
1818 W. 22nd St, Chicago, IIL
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveie mleko, dobro sladko. Idi klalo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, Bntter, oglasite se V moji mlekarni.
Jaz prodajam mleko, ki Je pssterilU zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej
Ia ran ti ram ali jamčim, da je naravno, lleko take vrste Je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko razvažam po hliah točno vsak dan o praven času.
Za obilna naročila Si topi« priporočam
FRANK GRILL,
sloveasko-hrvaUkl
1*1$ m. Umi St, CUcage, DL
Znižana
cena
'$6.35
5lT
DO VITA IM PORTIRANA KOLEDARSKA URA
KHie 12 mesecev I« ta. 7 dni tedna. SI meseca, lu nine ig. | premembe, | ure, minu-1 te in sekunde. ' Ta.ura «rre n a t ančno in je kramo idela-na it ok-■ t d ir ane kovine.' To
Je ura. katero vsakdo občuduje: i njo boste lahko ponosni. Vredna je veliko več. NE POŠILJAJTE DENARJA. Poiljite
nam sumo svoje ime in naslov: poitnino plačamo mi: vi boste pismonoii plačali samo (I.SS ko vam uro na dom dostavi. čr ne boste % blagom zadovoljni, vam denar povrnemo. «•
KAMAR NOVELTY CO. Dept 451 asi — 44th St., Bfohlrn. N. V.
CENIK .
SLOVENSKIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ.
Velikost ploiče 10 palcev, cena 7Sc vsaka. 2401S Slanca, kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." Ciganska Sirota, kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." ORKESTR. 1401« Pozdrav (z Gorenjskega. valček. Mariborski Landler.
PESKI.
24001	Pri sibeli (K. Maiek). kvartet pvecev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
Pod oknom (J. Fleliman), kvartet peveev "Glasbeno Društvo Ljubljana."	.
24002	Po cati vasi lučke ni (Narodaa). kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." 1
Nai mačtk (Narodna), kvartet pevcev "Glasbeno DrUitvo Ljubljana."
24003	čolnička, (H. Volaril), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." Jadransko morje (Hajdrih), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24004	Krjavetj na »menicah, Anton Verov-iek, Ljubljana.
Kako Je K rja vel J hudiča presekal,
An^on Verovick, Ljubljana.
24005	Sezidtl sem ai vinski hram. Josip
Krilaj. basist slovenske opere v Ljubljani.
Podoknica i« opere "Nečak," Josip Krliaj. W»ist slovenske opere v Ljubljani.
34006 O. te ženske, i> opere "Nečak," Josip Povhe, spevkomik slovenskega gleda-liiča v Ljubljani.
Ljubljanski poatreiček, ir opere "Nečak," Josip Povhe, spevokomik slovenskega credaliiča v Ljubljani. 24007 Slabo sveča je brlela (Hajdrih). kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
OJ ta soldaiki bobm (Narodna), kvartet pevcev "Glasben« Druitvo Ljubljana."
2400S Ko pridemo na sred vasi (Narodna), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24000 Pogled v ncdcino oko (P. H. Ratt-ner). kvartet pcvcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
Raastanek (H. Volar«), kvartet pevcev Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24010	OJ slata vinska kaplja ti, Josip P«v-he, spevokomik slovenskega gledali! iia v Ljubljani.
Isbrttrao to ali, Joaip Povhe. spevokomik sovenskaa gledaliiča v Ljubljani.
24011	Legionarji, (Jei in Barbka), Anton Veroviek, Ljubljana. Lactonarjl (Boitjan Jei). Anton roviek. Ljubljana.
24012	Joia s Polan sa pričo not' dan, Anton Veroviek. Ljubljana.
Osel in Beg, Anton Veroviek. LJubljana.	•
24013	Miramarska, maiurka kaprica Lisjak), orkester. Oh* j, Ua Krasotlca, pohod (V. jak). orkester.
24014	Slovenska Cetvorka (V. Lisjak). Ises ter.
Dleiki Valčki valček (V. Lisjak), orkester.
RAZNE DRUGE: 10211 Kukavlčnl valček, harmonik« solo.
Pevska vaja. prav smeina. 10000 Vedno sveža, iotii.
Lepa Alfi. valček. 1029S Paloma. valček.
Moj ljubček, valček. 10292 Štajerske narodne popevke.
Hubertus-klrta. pesem. 10235 Kirta polka, harmonika solo.
Karlchen. valček. 10256 Schoen Weanerisch. valček, harmonika t orkester. Franci, valček. 10273 Dunaj ostane Dunaj, koncertina trio. Repasz. godba.
10295	Donavski valovi, valček, koncertina trio.
Krasni dnevi, valček, koncertina trlo.
10296	Koračnica ognjegascev. koncertina
duet.
Harmonika polka, koncerUna duet. 10302 Sanjajoča imarnica. polk« i glasovi svončkov in orkeetrom. Koračnica deželnih brambovc.v «• glasovi svončkov in orkestrom. R9045 Kadar, kadar, kadar, polk«.
Divji Lovec. R10011 Alpenzeller, ljudski ples, harmonika duet.
Spomladanska or»čnic«. harmonika duet.
R10014 Nočna parada.
Kovačnica v gozdu. R1001S Grenadirska koračnica.
Koračnica starih te varile v. Rl 0016 Na l«M viinjevi Donavi, .valček. Jutranja sapica, polka. Te slovenske ploiče so Jako glasne in jih. morete igrati na vsakem gramofona. Zalogo imamo veliko ter jih potiljamo «a vse kraje Združenih držat. Pridite la priprl-J čali se boste ali pa plilte po posebni cenik, katerec* po i 1 jem brezplačno. Garantiram hitro podtrežbo. Naročila priložite Money order.
ANTON MERVAR,
Accordion Manufacturer and Moste Store. 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
Prihranite nekaj od svojega zaslužka
vsak plačilni dan in vložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni boste , kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo b glavnici. Vlagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in doetikrat se ga potroši brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi b«nki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar s? ga lahko dvigne ali deloma aU čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naža banka ima nad 1740.000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš detaar.
Skupne denarne vloge pa presegajo let 5 milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. * 11 JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce, kasir.
Joseph Dunds, pomož. kasir.
Važno, pametno in pravilno
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalagaAT varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) te&Šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Slcoro vse bonde, katere las tu je K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
71 V/. MONROE ST.» CHJCAGO, ILL.
Banka, kjer se ljudstvo smeje.
Pri poslovanju z nekaterimi bankami se vam zdi včasih tako, kakor bi vlagali denar v kak grob. Vse tako nekako hladnočutno in mrzlo. Pri tem bi si 61oyek lahko mislil, da dela banka VAM uslugo, ko prevzema vaš denar.
Tega pa ni v naši banki. Pri nas se lahko popolnoma počutite kakor doma, ker ste prepričani, da
občujete z ljudmi, kakor ste sami.
Ce imate radi prijazno in uljudno banko, se vam bo v tem oziru gotovo NAŠA banka dopadla. ( emu torej ne otvorite pri NAS kakega računa že DANES, kar bo v va£o LASTNO korist.
Premoženje te banke znaša $12.000.000.00
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. (
1053 E. 62nd ST.
Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881