3?>. štev. Tower, TVTiiiii., Si. julija, 1H92. Imetnik I. Demokratski shod v Chi-cagi. V Chicagi se je zbralo '.»Oil demokratskih delegatov. Zborovati začeli 21. junija v velikanskej krasno-opravljenej dvorani. Za začasnega predsednika so izvolili O. Owensa in Kentucky]'«, ki je opominjal navzoče, naj bodo složni, da bi jim bila zagotovljena slavna zmaga. Nato je bila stavljena in sprejeta resolucija, da '•bor izrazi svoje sočutje Blaineti. (Blainejovega sina je tako pretresel poraz njegovega očeta, da je začel bljuvati kri in je med potjo proti Washington!! umrl v Clii- Dne 22. junija je bil izvoljen L. Wilson stalnim predsednikom. V daljšem govoru je Wilson trpko grajal sedanjo tarifno se-«tavo in povdarjal, da naj demokrat je delujejo še nadalje za pro-Ostrojo sedanje tarife. Glavna seja jo bila 23. junija, ko je hilo treba imenovati kandidata za predsedništvo. Ob 5-15 Popoludne so se sešli in pričeli zborovanje s kratko molitvijo. Ko je bilo Clevelandovo ime prvikrat imenovano, nastalo je velikansko navdušenje in dolgotrajno ploskanje; še le čez 20 minut jo za-ttiogel govornik (Vilas) nadaljevati. Po Heal o vem govoru (^klestil je znauej McKinleycvej postavi) 80 prešli na točko o imenovanju kandidata. Najprvo je govoril Leo A-bett New Jerseya in prigovarja? naj bi imenovali kandidatom "demokrata demokratov" Grover Clevelanda. Clevelandovi privr-'^nci so veselja vriskali, klobuke kvišku metali in burno ploskali Dvorniku. W. C. Dewitt jo pro-"tavljal v svojem govoru New-^°rškega senatorja D. Hilla in ga Priporočal v izvolitev. Jo\va bi ^''a rada imela, da bi bil izvoljen "jen državljan Horace Boies. Prišlo je do velevažnega trenutka, do glasovanja. Ob 3-30 po P°lnoči so bili glasovi oddani. ^Voljen je bil Grover Cleveland * glasovi; Hill jih je dobil ( Boies 103. Drugi glasovi so H oddani na različne osebe. Clevelandovi nasprotniki so navali vse sile, da bi Cleveland Sa3 pri prvem glasovanju ne dobil '"'trebnih dveh tretjin, a zaman: 'lovelandovi volilci so ga volili z Amerikanci. Za danes predočimo svojim čitateljem podobi Benjamina Ilarrisona, sedanjega predsednika in republikanskega kandidata za bodoče predsedništvo, in Wliitelawa Reida, katerega je re-publikanski shod v Minneapolu imenoval kandidatom za podpredsednik vo. for president. zvezo med Francijo in našo državo. Pri republikancih je v obče jako priljubljena in uplivna oseba. Ta veljavna republikanska dvojica se bode bojevala v novembru z nič manj mogočnima demokratskima možakoma Clevelandoni in Stevensonom. O teh dveh v prihodnjem listu. J )omače novice. Odi očnostjo. podpredsednika so imenovali k- Stevensona, ki je zlasti na 4l!'0du dobro znana oseba. moramo, da bodo demo-5 s tema dvema še najložje Podrli pri volitvi. Ko bi bili imo-,r>Villi Hilla, bi so bilo že naprej BENJAMIN UAUIU80N. Harrison bode 20. avgusta dopolnil 59 let. Po poklicu je advokat. Udeležil se je državljanske vojske in se je povspel do generala (kar pri nas nikakor ne zahteva tolikih vojaških vednosti, kakor v Avstriji!). Leta 187(5. je bil imenovan guvernerjem v Ohio, pa je propadel pri volitvi, pač pa je bil izvoljen 1. 1880. za senatorja in opravljal to službo šest let. Ko je 1887. leta zopet kandidiral za čast senatorja, ga je v vo-lilnej borbi zmagal David Turpie. Sledečega leta je potekla predsedniška doba Grovera Clevelanda. Za predsedništvo prihodnjih štirih let sta se poganjala Cleveland in Harrison. A ker Clevelanda njegovi lastni privrženci niso podpirali zadostno, zmagal je Harrison, kateremu so ravno letos potekla predsedniška leta. O llarrisonovili sposobnostih za predsedništvo nikakor ne dvomimo. Med časom svojega vladanja se je skazal, da je previden in ne prevročekrven državnik. Seveda, vselej ni ravnal brez vsake napake. Zavozil jo je najbolj pri McKin-lejevem predlogu, kar bode naj-brže uzrok, če ne bo izvoljen. Ka-toliškej veri ni bil ravno nasproten, vendar je misijonarje oviral pri uravnavah indijanskih šol. Poprečno smo bili državljani ž njim zadovoljni, republikanci so mu najjasneje izrekli svojo zaupnico v minneapplskem shodu. , VICt PRESIDENT. Ssfefav a*je pbko *dnik >il ii reklo, da bode voljen prodom republikanski kandidat, bode malo težavneje. Obrt- 1,1 kupčevalci bodo volili-z Clevelanda. Če se k tem Pridružijo New-Yorški volilci a Ceveland več nade na iz vol i-:V nego Harrison. Republikanska dvojica. > Anu-iikanski Slovenec" mora r'<; blagovoljnim čitateljem vsaj «» poročati o onih velemo- krati. ''> katere se zanima sedaj cel '"(it- 1,1 * prvi vrsti seveda mi (Mesto Tower, Minn.) je prav slovesno praznovalo 4. julij. Pri dopoldanskem slavnostnem sprevodu so se vrlo postavili društve-niki Ciril-Metodovega društva s svojima krasnima zastavama (društveno in državno) in s svojo na pol vojaško opravo. Popoldanskih tekmovanj so se udeležili tudi In-dijani. Zvečer jo razvoseljeval gle-dalco umetni ogenj na bližnjem holinu. (V Duluthu, Minn.) je 2. julija pogorela katedrala in del škofovega poslopja. Okoli 8. ure v soboto zvečer se je razletela svetil-nica v cerkvi. Olje se je razlilo po bližnjih predmetih in se užgalo. Ogenj se je tako hitro širil po cerkvi, da ga ni bilo moč ustaviti. V prvem strahu so pozabili za ključ do onega mesta, kjer se da znamenje ognjegascem. Hiteti so morali precej daleč proč. Došli ognjegasci pa niso dobili dovolj vode v vodovodu in tudi niso mogli kaj zdatnega napraviti. Posrečilo se jim je oteti del škofove hiše in obraniti bližnja poslopja pred nevarnostjo. Škodo cenijo na $12.000; zavarovalnina znaša le $ 7.000. Razven tega ima mil. škof McGolrickše veliko zasebno škodo. Njegova bogata knjižnica je deloma popolno uničena. Bog nakloni blagemu vladiku mnogo dobrotnikov, da si kmalu zgradi večjo in veličastnejo hišo Božjo, kakor je bila prejšnja! (St. Paul.) ,,Ass. Press"-i se poroča iz Pariza: Nadškof Ireland iz Št. Paula je bil 22. junija gost predsednika Carnota in njegovo soproge pri zajntrku. V nedeljo so namerava napotiti v London in v sredo se vkrcati v Liverpool-u za New-York. (V Omahi, Nebr.) se je 2. julija zbrala narodna stranka (People's party). Odbor znamenitih kmetijskih zaveznikov in zastopnikov delavskih društev obiskal je zadnje dni sodnika Walter O. Gre- Y sham-a v Cikagu in mu ponudil volitev za predsedniško kandidaturo. Gresham dosedaj še ni izjavil, ako namerava kandidaturo sprejeti, ali ne. (V Arizoni) v Mohave County so našli deset bogatih srebrnih žil, ki so vlečejo po površju 1000-5000 čevljev v dolžino in Šest palcev do štiri čevlje v širino. Ljudje trumo-ina v rej o do zaklada. uničenih in ravno toliko več ali manj poškodovanih. (V Harrisburgn, Pa.) sta v soboto trčila tovorni in osebni vlak. 12 oseb je ubitih in do 30 ranjenih. 5 osebnih vozov in lokomotiva je popolno razdrobljenih. (V Woodlandu, Cal.) so ujeli drznega roparja J. Rugglesa, ki je s svojim bratom pri Reddingu oropal pošto in poštarja ustrelil. Zasačili so ga v gostilni pri večerji. Orožnik, njegov nekdanji sošolec, ga je spoznal in ga hotel prijeti, a ropar potegne samokres in pomeri nanj. Orožnik ga prehiti in ga obstreli v vrat. Drugi orožniki ga zvežejo in tirajo v ječo. Y ječi mu je rekel zdravnik, da bode gotovo umrl zavoljo rane. Ropar je pismeno priznal več umorov in roparskih napadov. (Iz Shamokina, Pa.) se poroča: Delavci v premogovnikih so jako nezadovoljni vsled prepičlega plačila in odtezanja plač ter preostrih kaznij. Sklicali so shod, kjer so se izrekli, da si bodo skušali priboriti na vsak način ugodneje plače. (Letina v Missouri.) Košnja se je pričela; trava je jako visoka in gosta. Tudi pšenico so začeli žeti; klasja je prav polnega, vendar je boljša na višjih krajih, kakor po dolinah. Turščica se je dobro ob-rastla. Živinoreja dobro uspeva. Zaradi prevelicega dela v tolikej vročini je zbolelo več delavne živine. Ovočje in zelenjava, kakor poizvemo, bode letošnje leto srednje vrste. Nove dopisnice. S 1. julijem pričenši dobivajo se pri vseh poštnih uradih nove poštne dopisnice po 4 cts. Te novo dopisnice imajo prednost, da se prepognjeni nepopisani del lahko porabi za odgovor svojemu dopisniku. Veljavne so tudi za Evropo. WHITELA.W REID. Whitelaw Ileid je že 20 let glavni urednik časnika, ,Ne\v York Tribune" in se je večkrat skazal, da ima obširne sposobnosti. Zadnji čas je bil poslanik v Parizu, kjer je dognal sedanjo trgovinsko /iinaiijc države. A v s t r I j h. [Kranjsko.] Umrl je č. g. Ign. Gregorič, župnik na Trsteniku. Pokojnik jo bil vnet in pobožen duhovnik. Blag mu spomin! — Prevzvišeni knezoškof ljubljanski je kanonično obiskal oziroma delil zakrament, sv. birme v 31 cerkvah. — Vseh birmaneov v letošnjih Binkoštih v Ljubljani je bilo 1772. — Postojinsko jamo obiskalo je na binkoštni ponedeljek čez 3000 oseb. — Pri zgradbi dolenjske železnico so se ponesrečili trije fantje, ko so kopali pesek. Jeden je bil takoj mrtev, dva sta močno pohabljena. Podjetniki pri dolenjski železnici ponujajo delavcem borili 7d kr. mvdan. — Letošnji vojaški manevri se bodo .vršili okoli Postojine. Baje se jih udeleži tudi cesar. — Društvo ,,Narodni dom" je sklenilo v zborovanju, da že letos prične z zidanjem ,.Narodnega doma". Premoženja (V Illinois) je koncem junija I j« SOO.OOO gld. Poslopje bode povodenj napravila mnogo škode. I stalo nasproti novemu gledišču. [Koroško j. Nemški, ,vandrovec" je ukral nekemu tkalcu blizu Lipe 105 gld. — Električno razsvetljavo bodo vpeljali v tovarni v Borovljah. — Po celovški okolici je zelo toča pobila. — ,,Mir" je naročil Slovencem, naj 4. julija zakurijo prav mnogo kresov na čast slov. apost. sv. Cirilu in Metodu. | Primorsko. | V goriškej okolici je napravila toča do 100.000 gld. škode. — V Trstu so prijeli mlado beračieo in našli pri njej 1305 gld. Dobro jo razumela svoj ,,busines"! [Avstro-Ogersko. J Na Dunaju je priredila velik koncert Simfo-nijska družba dne 4. julija, pri katerem so se predavale amerikan-ske skladbe. Prisotna sta bila Grant, amerikanski poslanik in Julij Goldschniidt, generalxi konzul. — Ogri so praznovali petin-dvajsetletnico, odkar je bil cesar Fran Josip I. kronan ogerskim kraljem. Pri slavnosti so očitno kazali, da jim za Avstrijo ni nič mar in, da bi radi imeli povsem nezavisno ,,kraljestvo Ogrsko". Seveda, Arpadovcem se že odpusti taka malenkost! [Rusija.] Petrogradska vladna poročila obečajo povprečno dobro letino, in sicer boljšo v južnih, kakor v srednjih gubernijah. [Francija.] Iz Pariza se poroča: Kolera vedno grozneje razsaja v predmestjih. V Aubervilliers je umrlo jeden dan 8 oseb za kužno boleznijo. [Španjsko.] V pokrajinah Katalonije in Barceloni so bili zadnji čas zopet anarhistični izgredi. Posredovati so morali vojaki. Sedaj je zopet mir. [Turčija.] Turška vlada je poslala v Čikago agenta, da nadzoruje zidanje paviljona in turške vasi na svetovni razstavi. [Sestanek v Kielu.] Zadnji čas je evropskim politikom dajal dosti snovi sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem v Kielu in istočasen obisk ruskega velkega kneza Konstantina v Nancy-ju, kjer so bili zbrani francozki in češki telovadci. Francozi so velkega kneza sprejemali z nepopisnim navduše- V STORE THE M YOI CLOTHE Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrlinc hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1*25 ,, Pridi in oglej si! 9 Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah. NEW YORK CLOTHING CO., Glavna zaloga sukna. Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Vabilo na uaročbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis, v Združenih državah Severne-Amerike izhaja vsak Petek iu velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dvu dolarja in pol,) za Evropo pa po #3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v. Znižana cena. Ako pa kedo denar za pet oseb-skupno pošlje, se jim po pol dolarja cona zniža-; za pet naročnikov se tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12-50 ali 25 gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu. Na pismo jo treba kolek (stamps) pritisniti in. naslov natančno zapisati n. pr. V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec Tower, St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika. ,,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo. novega CENA NAZNANIL IN OGLASOV •/.n 12 vrstic "Brevier" (square H palca)-; Eden teden $0-75 Tri mesece $(S'00 Dva tedna 1 "25 Šest mesecev 11'00 Eden mesec 2-00 Devet " 1500 Dva meseca 3 50 Eno leto 18-00 Pri večjih »znanilih (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se-blagovolijo plačevati naprej. njem. Najbolj ste prizadeti mesti Galena in Treeoport, kjer- so skoraj vse ceste in bližnjo polje,pod vodo. Tudi v low i povodenj nagaja. V Chicesaw County se je utrgal oblak, ki je napravil škode do $ 300.000. Do 28 kmetij je čisto [Štajersko.] V Mariboru umrl jo Godl-Lannoy, bivši poslanec slovenski. __ V Jurjevcih pri Ptuju sta dobila pri tepežu dva fanta precej nevarne rane. — Vi-ničar je na smrt obsojen, ker je zadavil svojo ženo. Nekateri listi so pisali, da je s tem obiskom oiicijelno potrjeno pobratimstvo med Rusi in Francozi. Drugi zopet so stvar bolj trezno razmotrivali in prišli do sklepa, da bi Rusija pač rada bila s Francijo v prijateljskej zvezi_ker potrebuje francozkega denarja na posodo, katerega bi ne dobila pri Nemcih, — da pa ob jednem noče biti v nasprotju z Nemčijo. Rusija hoče i nadalje hoditi v politiki svojo pot brez vsake odvisnosti od kako druge državo. [Afrika.] Angleži so naščuvali protestante v Afriki, da so napadli katoličane. Javlja se, da je okoli 300 katoličanov mrtvih. [Azija.] V Perziji strašno razsaja kolera. Nad tretjino obolelih pomre na dan. Ljudje kar obupa-vajo, ker bolezen ne poneha. — Iz Petrograda se brzojavlja, da je kolera že prišla v Tiflis, in da si ruski činOvniki prizadevajo stvar prikriti, da bi so ne razglasila. ADVERTISING-RATES. •'Square" (12 lines "Brevier" or 1{ One Indies): One week $0*7") Two weeks 1-25 One month 2'00 Two months 3-50 Three months $0-00 Six months ll'OO-Nine months 15*00 One Year 18'00 Considerable rebate on large advertisements. All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Buli, Editor and Publisher. < M>leUo za ta čas najbolj primerne!T jrggT" V tem presežemo druge pro-dajal nice. Spomladanske moške-obleke po $6-— in višje. THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, line srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Elv. 20 UR v orehovih ali hrastovih okrovih, ki bijejo vsake pol ^ ure in vsako, uro, prodaja po § 3.80 Rohrer's Jewelry Store, Main St. CERKVENI KOLEDAR. JULIJ ALI MALI Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji 9 | Sobota Obisk Marije Dev.; Oton, šk. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 10 11 12 13 14 15 Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 5. pobink. Amalija, d. Pij I., p.; Veronika, d. Mohor in Fortunat, muč. Anaklet, p.; Evgenij, šk. m. Bonaventura, šk. uč. Henrik I., cos. Peta nedelja po binkoštili. Evangelij svetega Matevža V. 20-24: Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično vam povem, siko nefbo obilniši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: .Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu a-ače raka, bo krjv zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskega ■ognja. Ce tedaj svoj dar prineseš k altarju, in se tam spomniš, da ima, tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj dar pred altarjern, in pojdi poprej spravit se s svojim bratom, in tedaj pridi in daruj svoj dar. Razlaganje evangelija. — Ponižnost in potrpežljivost. — Vzgledi našega Gospoda. — David. — Seme j. Evangelij, katerega ste ravnokar prečitali je odlomek slavnega govora našega Gospoda na gori. Minulo noč je Gospod prečni v molitvi. Zajutra videl je krog sebe precejšno število učencev in tudi veliko množico: ljudi iz vseli krajev. Prišli bo, da bi ga poslušali, in da bi jim ozdravil bolnike. Pri ;tej priliki izbral si je izmed učencev dvanajst aposteljnov pred ukorn. Ko jih je imenoval, stopili so iz ljudstva ter ga obstopili. S tem hotel je naš Gospod vsem naznaniti, da razpošilja te dvanajstere učit; in v znamenje poslanstva d-i jim moč bolnike oz-dravljati in hudiče izganjati. Blizu njega so stali aposteljni, možje, žene, galilejski otroci. Vsi so verovali vanj. Drenjali so se, kolikor mogoče blizu njega. Tisoči tujcev Tircev, Sidoncev, Jeruzalemčanov zbrali so se krog njega. Prebivalci morskih bregov so ga obiskali in pazljivo poslušali njegove besede. Ah, zakaj ne, saj ga je bila sama •dobrota in ponižnost! IJčil je prepričevalno, svest si je bil, da se ne snore nikdo ustavljati njegovim naukom. Saj ni prišel, da bi razrušil Mojzesove zakone, ampak da toi jih popolnil, in da bi se vresni-■čila VBa prorokovanja starega zakona. Mojzesov zakon je bil svet, tdasi ne tako svet, kotevangelij, a »učitelji Mojzesovega zakona, pis-marji in farizeji, preobrača i so vso naopak s krivo razlago, osobito pa s svojimi slabimi vzgledi. Prvim učencem in slovesno izvoljenim aposteljnom rekel je naš (Gospod na gori: ,,Ako nebo obilniši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdote v nebeško kraljestvo!" Pismarji in farizeji niso bili učenci Jezusovi na zemlji, in niso šli v nebeško kraljestvo po smrti, ker niso živeli po njegovih zapovedih; ljubi svojega bližhjega, kakor samsebe. Obsojali so ubijalce, niso pa obsojali grehov, ki vodijo do uboja, črten ju namreč in poželenja, d o i n ašče vanju. Pisma r j i in farizeji so se tudi ogibali reve-žev in jih prezirali, češ, mi smo krepostnejši od onih. Bili so podli hinavci. Naš Gospod jih je nazval ,,pobeljene grobove," ki skrivajo pod krinko svetosti svojo sebičnost in razuzdanost. Kaka razlika med njimi in na- šim Gospodom! Ko je prečul noč v molitvi, videl jo množice krog sobe in ni jim rekel, naj se razido, ter naj ga obiščo, ko se odpočije. Očesa ni obrnil od zbranih nesroč-nežev — od ubozih, slepih, kraljevih. Naš Gospod nam je dal najlepši vzgled ponižnosti, potrpežljivosti in neskončno ljubezni v celem javnem življenju, posebno pa med trpljenjem. Kakor so posnemali učenci svojega učenika, morali bi so i mi vaditi v ponižnosti in dobrohotnosti po njegovem vzgledu. Mojzes za-povedal je ljudstvu ,,ljubiti svojega bližnjega, kakor sam sebe!" Mojzes je bil tudi sam najboljši ljudi v svojem času, pa on ni prišel iz nebes, ni bil Bog! Naš Gospod nasprotno je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, jednega bitja z očetom. Govoreč ljudstvu na gori, pokazal je že s svojimi čudesi istinitost svo- V jega božjegga poslanstva. (Je so pa že bili njegovi slušatelji navezani verjeti njegovim naukom, koliko bolj smo pa mi, ki vemo, da jo vstal od mrtvih in šol v nebesa! V današnjem evangelju uči nas naš Gospod, da se moramo ogibati vBega, kar bi nas vtegnilo voditi do uboja. N. br. vzdrževati se moramo jeze, svojega soseda ne smemo z jezikom napadati. Taki grehi so včasih tako veliki pred Bogom, da zasluža večne kazni. Blagor jim, ki nikdar no čute v sebi želja do maščevanja proti svojemu bližnjemu, ki nikoli ne govore zlo o njem. Taki so pravi Gospodvi učenci, njim veljajo besede: "Blagor ponižnim, blagor usmiljenim," Vsemogočni poplača njih ljubezen, svoj blagoslov razlije v njih srca, mir in vesolje prebiva v njih dušah. Na one pa, ki goje sovraštvo do družili, ki so v vednem prepiru s svojim bližnjim, njega, kakor sam sebe. Bog, moj stvarnik, zapoveduje, da se mi je vzdržati vseh obrekovanj, brzdati mi je jezik in nikdar no smem govoriti brez ljubezni in sočutja o bližnjem svojem. Pa kdo bi se ne čudil božji dobroti, ko nam veleva ljubiti svojega bližnjega? Velevaje nam krotiti jezo do družili, zapoveduje drugim, da nas ne smejo nikakor žaliti. In zopet, ako pazimo na se, ogibamo 'se slabih govoric, večno bomo poplačani, ker smo premagali jezo, naš vzgled pripomore, da postanejo drugi mehkega in ponižnega srca in ž-njimi bomo delili rajsko plačilo. Kako bi si pa pridobili dragoceno krepost mehkega srca? V svojem detinstvu ga često dobimo med zemeljskimi reveži. Njegov rednilc bil je reven m i z a r; .njegovi prvi učenci so bili siromaški ribiči; in rad je tudi občeval s cestni n ar j i in grešniki. Ko so ga sovražniki zatožili po krivem, ni jim ugovarjal, pač pa je prosil zanje na križu. Pa ne zadostuje samo prošnja, da bi bili v resnici potrpežljivi in ponižni, ampak da dobimo to čednosti, moramo paziti na-se in kaznovati sebe, ko se pregrešimo zoper ljubezen do bližnjega. Jako lepo nas uči Frančišek šaleški, da ne smemo izgovoriti besede, predno se nam ne poleže jeza. Ako delujemo po tem nasvetu, vidimo večkrat, kako brez vzroka se jezimo, kako krivično natolcu-jemo svojega bližnjega. Glej lep vzgled, katerega je dobro zapamtiti si. Joden Davido- moriti mora jezo in črt. Spominjaj se zapovedi našega Gospoda, ,,To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil." )Jan.XV. 12.). V tacili hišah je sreča v življenju, pa tudi velika tolažba v bolezni, ker ljubezen deluje v vseh sobratih blagodejno. ,,Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli... Blagor krotkim, ker zemljo bodo posedli." H koncu opomnimo ljubeznive čitatelje,' naj pfcosijo Boga odpuščanja, če so kdaj posredno ali neposredno razžalili svoje bližnje. Recimo iz dnu srca: ,, Jezus, krotkega in ponižnega srca, usmili se nas!" Amen. Umrlega misijonarja Lorenca Lavtižarja pismo vi. Pri Rudočem Jezeru v s. Ameriki 19. kozoperska 1858. Ljuba mati! Dve leti je, odkar nisem od vas nič slišal, le od kakega prijatelja s Kranjskega dobil sem kakšno pisanje. Kraj, kjer sem sedaj, jo ravno ob bregu velikega jezera, ki je najmanje trikrat večje oil Bledskega jezera. Neverniki imajo svoje hišice iz lubja napravljene. Navadno postavijo dolge kole po konci tako, da se v vrhu na okroglo DOPISI. D u 1 u t h, Minil., 27. junija '02. (Prvo sveto obhajilo in birma pri č. g. župniku Koš m orlu.) — Nedelja 26. junija je bil slavnosten dan za cerkev sv.. Antona Pad. To faro je ustanovil in jo tudi sedaj vrlo vodi naš rojak č. g. Košmerl. Stara je šele dve leti in vendar ima že 120 katoliških rodovin in farno šolo s 105 učenci in učenkami. Pri deseti maši so pristopili štirje učenci prvikrat k mizi Gospodovi. Razven teli je prejelo več družili učencev in učenk in tudi odraslih ljudi sv. Rešnjo Telo. Vsega skupaj jih je bilo pri sv. obhajilu do 80 oseb. Zvečer ob & 8. uri je bila birma. Pripravljenih je bilo 22 birman-cev ('med njimi 2 spreobrnjenca). De^ki in deklice so bili lepo opravljeni in okrašeni s šopki cvetic in venci. Bela obleka deklic je naznanjala nedolžnost njihovih otroških src, ki se je sicer odsevala na njihovih jasnih in cvetočih obrazih. C. g. Košmerl v nemškem govoru pojasni, da je sv. birma res zakrament, in razloži njega bistvo in potrebo. Svoj govor zaključi .8 primernim nagovorom na birnian-ce, opominjajoč jih, naj prosijo sklepajo. Nato obijejo vse z bre- j sv. Duha, da jim v obiVnosti po-zoto skorijo, le na vrhu puste luknjo, katera jim služi za dimnik. Za vrata odločijo ob strani majhno odprtino, katero potem deli svojih darov in da naj zraven ne zabijo moliti za svoje roditelj©, sorodnike, za mil. g. škofa, za razširjatev sv. kat. vere in za preprezejo z živalskimi kožami. ; svojo domačo faro Koj po tem govoru so je napra- Vrata so tako majhna, da mora vili sinov, spuntal se je zoper j človek popolnoma sključen skozi [vil mil. g. škof McGolrick v ško-svojega očeta. Že je stopal proti ; »j«. Y sredi imajo ogenj, poleg'fovski ornat in začel izpraševati Jeruzalemu na čelu svojega kr- j katerega navadno vsa družina celi birmance iz krščanskega nauka, cerkev. Starini in mladim rojakom so je srce veselja topilo, vide v le- ' pein tronu ljubljenega gospoda Bernarda, posebno pa še, ko so nam začeli božjo besedo oznano- i vati v slovenskem jeziku. Začenši govoriti, so rekli, da jih obhajajo prijetna čutila, kakor da bi prišli iz ptujega v mili domači kraj. — | Govorili so učeno o narglobokej-ših skrivnostih svete vere, pa tako priprosto in umevno, da se tudi neučenemu umu niso ustavljale. Spretno so vse z dobro izbranimi primerami in prilikami razjašnje- : vali. Solze so nam v oči silile, ko so zelo ginljivo naša srca napolnjevali z hvaležnostjo do Boga, ki našemu umu pride na pomoč in nam razodene svoje lastnosti in nebeško lepoto, kar bi drugače nikdar ne mogli »poznati. Popoldne o!) tre-li se jo pričela zopet služba bo ž j,a. Naš sedajni ' dušni pastir o„ Ciril O.S.P. so nar prvo vzeli prvo obhajauce v Marijno bratovšno karmelske gore,-ter jih nato še izročili v zavetje proč is te Device-. Potem so se pričele večeru ice .Matere Božje, mil g. opat so pa dali, blagoslov s sv. Rešujem Telesom. Vse smo sklonili z veličastno Zahvalno pesnijo. Mil. g. opatu smo dosti dela napravili. Spovedovali so, dol jo v soboto zvečer; v nedeljo po večer-nicah je pa še bila skupna spoved za družbo sv. Antona. Vsi udje so brez izjemo šl:, Šo novi so zraven pristopili, tako, da je bilo lepo videti na sv. Antona dan, ko bo. s svojimi odlikami sprejemali svet" obhajilo. V nedeljo, po delu so Kristanov I oče gospode povabili na. kranjsko i v • i > 1 v -•» dela, da bi vrgel svojega očeta s i dan prebije. Ženske pečajo se z j da bi se prepričal, če so clobrp pri-! %ot;eiJ('- 1 llv po i. om. cc smo s prestola. Nepripravljen za napad, | pletenjem štorjev, katere prav j pravi jeni in poučeni. Birmanci so j Pogostili in potem kratkočasili po zapustil je kralj mestb s svojimi; zvestimi služabniki in vojaki. In , ,šel jo na Oljsko goro in je grede jokal in hodil je bos in s pokrito glavo; pa tudi vso ljudstvo, ki je bilo ž njim, šlo je jokajo gori in s lepo in umetno izvršujejo. Njih j na vprašanja odgovarjali točno J domači šegi. Kakor udje ene dru-n.ožje so pa silno lenobi podvrže-! jedrnato in v popolno zadovoljnost | ži"osmo Prehfah !,"lc 111 ni. Prav malo jim je za zaslužek; j mil. vladike. Seveda, birmanci se semtertje podajo se na lov, do ka- j imajo zahvaliti za svoje znanje terega jedino jim jo veselje. Meso in kože prodajo za oblačila. Ne- pokrito glavo... Tedaj jo prišel kateri nabirajo divji riž (rajž), ki kralj David do Bahurima, in glej, prišel je ondod mož... po imenu Semej;... in šel je in grede preklinjal in lučal je kamenje v Davida in v vse služabnike kralja Davida; vse ljudstvo pa, in vsi vojaki šli so na desni in levi kraljevi strani. Semej pa, ko je pro-klinjal kralja, govoril je tako-le: Pojdi, pojdi, mož krvi, Belialov nož!... Glej, tvoje lastno hudo to je prav dobra jed. Obleka jim je dolg ogrinjač v zimskem, kakor skrbnemu gosp. župniku in vrlima šolskima sestrama (izmed katerih je jedna, sestra Akvina, slovensko krvi). Po izpraševanji nagovori mil.g. tudi poletnem času. Klobukov ne vladika navzoče v angleščini. Raz- poznajo; imajo vsi dolge lase, ki lagal je darove sv. Duha, zlasti jim ob onem nadomeščajo klobuk, i dar moči. Birmanci bodo prišli Jako močno in trajne čevlje narejajo iz kož. v dotiko z ljudmi različnih ver: z episkopalci, baptisti, luterani, Jaz prebivam sedaj pri nekem i kalvinci, kvokarji i.t.d., zato jim dobrem kristjanu. H rano imam I je potreben dar moči, da se za-tukaj prav dobro in sicer dvakrat morejo ustavljati nastavljenim na dan. Najdražji je zajutrek. V stiska, ker si mož krvi'" ' ko sočuli; Bobi napravil sem si lep oltarček, pada prokletstvo, in ž njim cela vrsta družili nevšečnosti, v grehih jih vest pali in grize. Kdo more take imenovati otroke onega, ki ga.zovemo .,Očeta usmiljenja, Boga miru!" Blagor družinam, katerih udje žive po veliki zapovedi bratsko ljvi bežni. Pokoj v tacili hišah je pred-čut nebeškega miru in jezares'naj-višji blagoslov, katerega zamore dati Bog svojim otrokom. Kako žalostno nasprotno jo v hišah, kjer ljubezen nima bivališča! Ravno-dušje temperamenta in vedno vajo v dobrohotnosti cene mnogi tako visoko, da ugonobe visoko jezo in nejevoljo, ker vedo, kake zle posledice jim donaša huda strastna jeza. Še plemenitejši vzrok moral bi nas vesti do ljubezni in sočutja. Bog nas neizrekljivo ljubi in veleva tudi nam ljubiti svojega bliž- Davidovi vojaki tako' nesramno zaničevanje zoper svojega velicega kralja, bili so zelo nakačeni in častnik hotel je Semej a umoriti, a kralj mu jo rekel: ,,Pustite preklinjati, ker Gospod mu je veleval proklinjati Davida, in kdo je, da bi se drznil reči, zakaj je tako delal?... Pustite ga proklinjati po Gospodovem povelju, morebiti se ozre Gospod na mojo nadlogo in mi poverne z dobrini današnje preklinjanje. In David je šel dalje in njegovo moštvo ž njim. Semej pa je šel po vrhu gore ob strani njemu nasproti in preklinal je in lučal za njim kamenje in metal prst."(II. Kralj: XV.,XVI.). Dodeli Bog, da bi posnemali ravnanje kralja Davida. V pi'O-klinjevanju svojega sovražnika je videl le voljo božjo; spomnil soje, kako globoko je žalil Boga v pro-šlem življenju in vsprejel je raz-žaljivo preskušnjo za kazen svojih grehov. Ko smo pisali o čednosti potrpežljivosti in ljubezni do bližnjega, no meremo vedeti, kaka je ta krepost v verskih zborih možkih in žensk. Solnce ne zajde v njih jezi. (Ef.IV.) Če je kdo družbo žalil druzoga, naj gre in prosi oproščenja pred koncem dne, kjer maš njem. Za hrano in stanovanje plačujem mesečno 10 dolarjev. Neverniki so večinoma vsi prijazni z menoj in me radi poslušajo, ko jim razkladam resnice sv. vere. Upam, da jih v kratkem času izproobrneni. Posebno sem jim pa vsled tega priljubljen, ker vsacega ozdravim, kadar zboli. Gospod Pire so mi dali saboj nekaj zdravil, s katerimi tudi sebe naglo ozdravim, kadar mi kaj ni po volji. v Zo davno sem pisal pismo vsem: vam, ljuba mati, Janezu in Mini vsakemu posebej in sem potem vsa skupaj vam poslal. Mislim, da se niso izgubila; ako se, naj samo to ponovim: Moja želja je, da bi se Janez ravnal po naukih gosp. fa,mpštra in ua, da bi Mina svoje otroke v lenem krščanskem duhu odgojevala. Vas lepo pozdravim in Bogu priporočim. Molite zame! Vaš L o ron c. zanjkam. — Koj na to jih je birma! po vrsti. Po tem opravilu zopet nagovori navzoče roditelje, naj pazijo na izročene jim otroke. S posebnim zadovoljstvom omenja svoje veselje, da so bili birmanci tako pripravljeni ža sv. birmo. Cerkev g. župnika Košmerla je najlepša katoliška hiša božja v Duluthski škofiji. Sedežev ima za 400 oseb. Tla so po colej cerkvi prevlečena s tapeti. Mešani zbor V ima 22 oseb. Zupnišče je koj zraven cerkve in prav lično zgrajeno. Z balkona vidiš vse odhajajoče in v Dulutli prihajajoče ladije na Gorenjem jezeru. To jo. šesto in zadnje izmed pismov rajnega misjonarja. Mislim, da smo ž njimi ustregli inasi-kateromu čitatelju. Nekatera pi sma smo malo skrajšali, kakor se nam je zdelo potrebno. Krain Town, Minn., 20. junija 1892. (Svečanost pri sv. Antonu.) — Dolgo časa smo želeli in prosili, naj bi naš nekdanji župnik k nam prišli. Hvala Bogu, sedaj smo to čast in vesolje dosegli. —Na praznik sveto Trojice smo imeli slovesnost prvega svetega obhajila in drugi dan semenj. Oba dneva so bili mil. g. opat Bernard Ločni-kar O.S.B. pri nas, tersojakopo-vekšali prelepi slovesnosti. Ob devetih, pred sveto mašo smo s procesijo šli po mil. g. opata in po-tam po prvoobhajenoe ter jih slovesno spre vodili v lično okinčano , j zgode preteklih let, prepevali sm<> vse slovensko pesmi, ktore smo še znali. Zares prijetno smo porabili večerne ure, le natečni komarji so nas nevsmiljeno nadlegovali in pi ka!ivda smo se jim mogli ogniti domu v svoje spalnice. Drugi dan je bilo slovesno, da že dolgo ne tako. Imeli, smo peto mašo z leviti. Prišla sta sosedna župnika, č.g. o. Konrad O.S.B. iz Albany, č.g.o. Štefan iz Frejporta in pa č. g.o. Roman HomarO.S. B. iz samostana. Družba sv. Antoni s svojimi odlikami je prišla v proces j i,, daje spremila mil. g. opata in drugo duhovščino v lepoozalšeno cerkev, kjer so mil. g. opat narprvo dab blagoslov s sv. Rešujem Tolesoni. Pred sv. mašo je še-bila slovenska pridiga, in po sv., evangelju so mil-g.opat imeli nemško. Zelo jedernato in navdušeno so govorili o preslavnih čednostih sv. Antona in pa o njegovih čudežih, Ginljivo je vse poslušalo. Bog nam daj stanovitnosti dfl bomo po teh. naukih še bolj vneto častili svojega patrona in goreč" sodelovali v fari, potom bo gotvo, kakor do zdaj, naša župnija veda0 rastla ia napredovala v vsakem oziru.-- Metlika, Kranjsko, 10. junij'1 1892. Slavno uredništvo! Poroča"1 vam, da imamo tukaj v Beli Ki'11' jini jako slabo vreme. Pred osmi'11' dnevi je toča veliko škodo p1'0' vzročila; rž in ječmen ljudje k"' sijo, ravno tako tudi pšenico. Is c' vihte so bile strašno hude; v vin0' gradili je večina letošnjega p1'1' delka uničena deloma po trtni i'^' deloma pa po toči. Ljudje hoče]'' obupati, ker ne bo denarja davke, obresti in za domače 1'" trobe. Zato pa vse v Ameriko si'1* kjer se nadejajo kaj zaslužka, prom od tam poročila prihajajo, da se jim prav slabo godi. Ker pa jedni in drugi vendar kaj denarja domov pošljejo, mislijo si ljudje, ■ako se enim posreči k*j prislužiti, zakaj se ne bi njim. Radovedni smo, koga bodete sedaj Amerikanci za predsednika izvolili. Harrison bode menda propadel, mogoče, da Blaine njegovo mesto zasede, l) Tudi McKinley se bode za predsedništvo potezaL Le-ta bi popolnoma zabranil dopošiljanje našega blaga in drugih izdelkov v Ameriko, kakor pravi: ,,Amerika za Amerikance!" To pa po našem mnenju ni prav. Amerika jo štirikrat večja od Evrope, ki pa ima samo 80 milijonov prebivalcev proti 300 milijoni, ki jih imamo v Evropi. Po površju amerikanske zemlje morala bi Amerika v primeri s prebivalci Evrope 1200 bilijonov ljudi več imeti. Nam se po tem računu jako nerazumno zdi, da se uliod naših ljudi j in našega blaga v Ameriko ohranjuje, namesto da bi to pospeševali, kar se da. To bi se tudi v amerikanskili "ovinah moralo razpravljati.'-) Očevidno je, ako več ljudi tje pride, več tovarn se lahko sezida, "i tudi več zemlje so mora obdelovati, katera sedaj morebiti pusta leži. Ako se bode tukaj kaj važnega Pripetilo, hočem Yam poročati.:!) J. Kapeli e. Slavnost v Ely-jn. Bolj znamenit, "kakorj?avstrijskim Slovencem ,,lvres", je ame-rikanskim julij. Tega dne je bila razglašena neodvisnost Združenih držav. Podlaga naše neodvisnosti so tako zdravo in pametne postave, da se mora vsak priseljenec čutiti nekako domačega. V našej državi se vsak lahko naseli po svojem okusu. (Je mu ni všeč gorki jug, poda naj se,na hladen sever; kdor ljubi ravnino — pre ''ija mu je odprta; lovce vabi divjačina v Skalnem gorovju in Kor-diljorah; mornar ima na vseli štirih vetrovih odprto morje i.t.d. Slovencem najbolj ugaja zmerno podnebje. Raztreseni se^ nahajajo po vseli državah zlasti pa v onih krog Kanadskih jezer. Skup-"o jih največ biva v Minnesoti v rudokopih v Toweru in Elyju. ()l->e mesti veže železnica Duluth & I ron Range. Se ni leto od tega, kar so si skupno ustanovili Ciril-Metodovo društvo v podporo bolnikom in '°nemoglim. Sedaj so se Elycani odcepil i pd Towerjanov in si usta-"ovili lastno društvo z istimi pravili. Ponedeljek 4. julija je bil določen dan, ko jim je naš veleč, ■generalni vikarij Jos. F. Buli blagoslovil jako krasno društveno zastavo. "Veleč. gosp. gen. vikarij Je prestavil blagoslovljcnje na nedeljo 3. julija. blagoslovljcnje se, je vršilo pri "lovesnej maši v navzočnosti šest-deseterih društvenikov in velike množice vcrnikoy. Svilena, bogato z zlatom okrašena zastava ima na Piednjej strani podobo ss. bratov širila in Metoda z napisom: Slovensko društvo ss. Cirila in Metoda, Ustanovljeno 15. vel. srpana 1889. Ely, Minn. D ZmIIfrill je Harrison; natančneje «''-.1>i.|e edino Kitajcem. Pridnih in d<>-|ftv)iii, nasclnikov si- vedno vselimo, ker "»urno prostora dovolj za vse Evroplja-n.e- Amerikanski Časniki vse re reči raz-liruvljaj,, na dolgo in široko in so edini v da se ne sme zabranjevatl priselje-".i'1 dobrih delavcev. O priliki kuj več I" tem. :i) Porofajle nam l>ra\ pojfostomu. ""s bode prav veselilo. Naš pozdrav! r r e d II i š t v o. ni drugej strani je podoba brezmadežne Matere Božje z napisom: Naša ljuba Gospa, Za nas Boga prosi! Blagoslovljena 4. julija 1892. Zastava stane 200 dolarjev. Društvo sme biti nanjo ponosno. — Drugi dan 4. julij je bil zapovedan državni praznik v proslavo in spomin razglašenja neodvisnosti. Slavnostni sprevod se je pričel ob 10. uri. V tem sprevodu so stopali ponosnih korakov krepki slovenski sinovi s svojo novo zastavo, ki se je veličastno vila nad zastavonoščevo glavo. Splošno mnenje gledalcev je bilo, da i.je zastava Ciril-Metodovega' društva najkrasneja med vsemi. Opustimo popisovanje celega sprevoda, ki se je vil eno miljo v daljavo in omenimo le sklep dopoldanske slovesnosti. Vsa društva so so zbrala na Campus Martins, kjer so se vrstili razni slavnostni govori. Prečitan je bil tudi iz amerikanske zgodovine oddelek, ki pripoveduje o razglašenju neodvisnosti. Med govorniki je nastopil tudi naš rojak, velezaslužni generalni vikarij, in razložil pomen slavnosti Slovencem, Angležem, Francozom in Italijanom vsakemu v njihovem materinem jeziku. Popoludne so so pričele slovesnosti ob dveh. Bile so večinoma tekmovanja na dobitke za gasilce, jahalce, tekalce, skakalce i.t.d. Največ smeha je provzročil prizor, ko so se skušali v tekanju sami dcbeliihi, in pa, ko je itticl dobiti prvi dobitek najpočasneji jahalec. V hitrosti so se skušale tudi Indi-janke; najhitreja je vlobila 10 dolarjev. Vse slavnostne točke je zaključil zvečer umetni ogenj, ki je med pokanjem raketov v različnih podobah čarobno barval vso okolico. ' Fr. S...e. O amerikanskili ozna-liilili. Kaj je oznanilo? Kar imenuje A'.glež,, advertisement," Nemec ,,Anzeige, "to bi mi Slovenci imenoval i oznanilo, razglasilo, včasih tudi inserat ali reklamo. Reklama je tako stara, kot kupčija. Stari-narji so našli oznanila dišav in pijač v razvalinah mesta Pompeji. Pregovor sicer pravi, da dobra stvar so sama hvali, toda svet mo-j ramo vzeti, kakoršen je. Današnji svet pa je ali predelaven ali pre-len, ne vem katero, da bi se potrudil poiskati si sam svojih vsakdanjih potrebščin, zatorej je treba, da potrebščine njega obiščejo v podobi v oznanil, reklam, razglasov. Ce vza-nioš v roko modern časopis: polovica ga je napolnjenega zinserati. Zdravniki, mazači, agenti skrivni policaji, trgovci in barantačise tukaj trudijo, da bi kar najlepše povedali, kar bi se dalo na kratko tako-le izraziti: G. X.Y. imanenasitljivo željo po solidnih amerikanskili dolarjih, toraj vabi vse tiste, ki so tako daleč zaostali za 19. stoletjem, da še verujejo v različne praške in krogi j ice, naj mu kar najnujnejše izroče svoje novce. Po pravici bi amerikansko reklamo lahko imenovali glasilo že-porezcev, tatov, goljufov in lopovov. Toda pustimo na stran goljufivost oznanil, oglejmo si jih le same na sebi. Za onega, ki znači-tati mej vrstami, ki ne opazuje reči krog sebe s kupčiskega stališča, bodo pač v amerikanski reklami, razuii reči na prodaj, marisikaj zanimivega. On pa, ki ni zmožen videti zad za črke, amerikanskili listov sploh v roke ne jemlji, ker mu bo vse le — amerikanska raca. Amerikanci so v svoji reklami uže tako daleč, da je treba izvan-redne zvitosti, dejal bi umetne premetenosti in bistroumnosti onemu, ki hoče pozornost občinstva obrniti na stvar, katero ima naprodaj. Prod vsem doda k temu velikansk prostor, katega reklame zavzemajo,in pa izvanredna bistroumnost, katera se v njih izraža. Amerikanec raje plača tisoč do-lajev za en sam inserat na celi strani kakega velikega amerikan-skega dnevnika, kakor pa nižjo ceno za množico manjših. Bistroumnost amerikanske reklame ob čudujejo tujci, kateri obiskujejo naše kraje o poletnem času. Oz-nanovalci dobro poznajo slabo stran Amerikanca. On je od narave vesel, živahen, vedno dovti-pen in ima nenasitljivo željo po dolarjih (mimogrede bodi rečeno: ne zaradj dolarja ampak radi tega, kar dolar kupi), in je otročje radoveden, zlasti, kar se tiče napredka, novih znajdb itd. Skušajo ga toraj prijeti na tej strani, in zato jo amerikanska reklama vir dovtipov, burk, kontrastov in bombastičnih fraz. V največjih slučajih bodo reklame preskrbljene s podobo, kakor bi bila podoba glavna stvar in reklama le postranka reč. Seveda, Amerikanec si mora vsa to stvar ogledati in svojo sodbo o njej izreči,toraj jih na podobe love, kot muhe na med. Umetnosti podobe ne bode opazoval, računil bo le, koliko dobička utegne ta način razglaševanje gospodarju donesti. Podobo, katere žalibog oči občinstva naj lože nase potegnejo, so nenrave podobe. Te so včasih po več štirjaških metrov velike in zavzemajo velikanska in nalašč za to postavljena lesena ozadja po naših mestih. Dasi se je od več stranij skušalo odpraviti nesramne podobe s sveta reklam, vendar jih več družb (zlasti gle-dišlcih) brezskrbno nalepljuje po vseh očitnih prostorih. Vsakdanje, resno in trezne reklame niso po amerikanskem okusu. Navadna oznanila, kakor ,,moje blago je najboljšo," ,,iinam najboljšaspričala," ,,delaven sem, znam to in to," ,,opravljal sem tako in tako službo," pozornosti v nase ne obrnejo. Ce si slabe volje, le vzemi vroke amerikansk časopis, čitaj inserate,v devetih slučajih iz-mej desetih dobil boš\ njih dovolj razvedrila. ,,Mlado dekle, ume čitatiin pisati, razume zgodovino, glasbo ples, algebro: išče prostora kot perica. Včasih povedo tudi resnico, n. pr.' ,,Naprodaj je, velika zbirka oljnatih slik od starodavnih mojstrov današnjega časa," ali: ,, Veliko, ,,geruša" se proda. Ni ravno izvrsten, toda vsekako tako dober, kot večina gernša, ki je v tukajšnjem kraju naprodaj." Drugi zopet vzame politična, inodroslovska, verska in druga dnevna vprašanja za uvod, in ne boš zapazil v učenem članku, da je reklama, dokler ne bodeš v sredi kje čital, da je Homer rabil ,,kapljice za želodec," ko je pisal Ilijado i.t.d. Po časopisih v Ameriki vsakdo razglaša. Le potrudi se na večer v eno ali drugo pisarno, kjer se spre-jcmljejo inserati za velike liste. To ti je dvorana, v kateri so zastopani vsi sloji ljudstva. Eden za drugim se vrste in oddajajo svoje inseratc agentu ze omreženim oknom. Tu je reven družinsk oče, zgubil je delo. Za malo novcev, ki so mu preostali, ponuja svoje močne roko onemu, ki jih želi kupiti. ,,Koliko zahtevate?" ,,Pol dolarja za delalce brez dela. < < ,,Dobro! Naprej!" Malobrižen Yankee z belim cilindrom postrani na desnem ušesu pride na vrsto. ,,Nova znajdba, 20 vrst, 10 dolarjev. Naprej!' Bogatega tergovca agent je ,,naprej." Zahteva celo stran. Odšteje stotake. Slede mu železnični in ladijski agenti, hotelirji in gostilničarji, veseli in obupni obrazi. Pregreha, ki se ne upa pred ljudi, pride v pozni noči na vrsto. Oznanjajo se različne hiše, kot kopališča, beznicezo opium kot kine-ški hoteli i.t.d. Hladnokrvni agent se niti ne ozira na osebe pred sabo ampak jednakomertio, kot ura na steni ponavlja svoj. ,,Xdolarjev. Naprej!" Sedaj je končano. Brzojav in telefon brzo prenašata došle inse-rate v poslopje za stavce pred vsa-cega stavca posebej. Krog 12. ure brzojav preneha tikati, delo je za ta dan pri kraju in krog 4. ure zjutraj že romajo oznanila v 100-tisočih iztisih mej svet. Dalje prihodnjič. Raznoternosti. * V mor usmiljene sestre. —Bolnišnica Sv. Jožefa v Reading — n, Pa, bila je 23. jun. prizor strašnega umora. Lak Pedro Ruc-cherri, kise je bil pri nekem požaru nevarno poškodoval in se v bolnišnici zdravil, umoril je svojo zvesto strežnico, sestro Hildeberto. Z nožem, skritim v rokavu, sledil je ničesar slutečej sestri v spodnjo prostore, jo dohitel v kuhinji in jej zavdal na več krajih telesa smertne rane. Vsa bolnišnica je bila razburjena. Ko so djali nečloveškega morilca v ječo, Žugalo je ljudstvo z linča-njera. Vprašan, zakaj jo napadel sestro, odgovoril je v slabi angleščini: ,, Amerikanska dekleta so drugačna kakor laška." Sestra Marija je bila nenavadne lepote in še le 23 let stara. Umrla je drugi dan ob 5ih popoldne. Njeno prejšnje ime je bilo Tilhe Shandon. * V Filadelfiji daje nek prodajalec smodek vsakemu, kdor kupi za 25cts. smodek, jeden nedeljsk časopis po vrhu. M arisiktera vijolica cvete na skrivnem in marsikak veleum ostane svetu neznan še celo v ,)owi! Ko se je bilo zvedelo o Blainejevej odpovedi, prišlo je i/, Jowe pismo v ,,belo hišo." Pisatelj pisma sporočil je predsedniku, da je zvedel o odpovedi državnega blagajnika in bi rad zvedel, kake dolžnosti ima državni blagajnik in kako plačilo. Ako bi bilo plačilo povoljno in delo ne preveč, težavno, tedaj bi se on (Roberts je njegovo ime) ponudil in prevzel ,,delo." On misli, da bi ne bil napačen blagajnik. V Združenih državah je dva-inštirideset mest, ki štejejo od r,0.000-200.000 ' prebivalcev. Izmed teh dosedaj eno samo mesto še nitna električne železnice. V narodni knjižnici v Wa-shingtonu je 700.000 knjig in 200.000 brošuric. Knjižnica se vsako leto pomnoži za 15.000-20.000 knjig. * Nesreča v Pribram. — Dne 8. junija so šli štirje delavci do Marijinega rova, kjer so našli le nekaj obleke. Namestnik je šel na pokopališče ter položil na skupni grob venec s češkim napisom: ,,Ces. namestnik kraljevine češke žrtvam poklica. " Potem se je odpeljal v Brezovo Goro in tudi tam na pokopališču položil venec. Do- slej se je nabralo 23.858 goldinarjev darov. Uradno je izkazano, da jo bilo 31. majnika v jamah 807 delavcev, od katerih se jih je 475 še o pravem času rešilo; pogrešajo jih 332. Do 7. junija so potegnili iz jam 314 nirličev. Ponesrečenci zapustili so 292 udov in 692 sirot pod 14 leti. •■ Zlat zaklad na dnu morja.— Na Balaklavskem v Ornem morju prične neka družba zasebnih podjetnikov iskati po zlatu, katero se baje nahaja v angleških ladijah, ki so se tam potopile ob dasu krimske vojske. Kakor se pripoveduje, je bilo na angleških ladijah mnogo dragocenosti in posebno veliko zlata. Podjetniki si torej obetajo lep dobiček. Balaklavski mestni zastop je tudi o tem preverjen in je dal dovoljenje le s pogojeni, da se mu morajo oddati trije odstotki od vrednosti, ki se dobe. Dolgo vožnjo (2.200 mil) dokončala je pred kratkim 4 letna Anny Huggins. Njen oče stanuje v Portlandu, Or., stara mati v .lanesv-ille ja, Wis. Ker ni imel oče časa, da bi bil spremljal hčer, kupil jej je potrebnih vožnih listkov, jo pre-skrbel s živežem in pismenimi vodili za kondnktorje in jo tako poslal svoji materi. Všt. Pavlu je po zmoti ali ne-paznosti konduktorjevi zaostala. Ker deklice ni bilo ob pravem času domov, telegrafirala je skrbna stara 'mati na večje postaje. Iz Št. Pavla je dobila odgovor, da dojile mlada potovalka še isti dan zvečer ob 0:30. Prišedši v Janes-ville, bila je potovalka popolnoma zdrava in dobre volje." Rekla je, da se jej nobro g dilo med 8 dnevno vožnjo, da so bili konduktorji jako prijazni ž njo, samo« ponoči da se je .čutila zapuščeno in da se jej tožilo po domu. Kmet Weslosky blizu Albany, Georgia je podložil 13 kokošjih jajc plvmouthske pasme, 3 pa navadna. Ko jih koklja zvali, se jako jezna ozira po i ritlikovcih, ld so se izkobacali iz onih 3 jajc. Kar skoči nad nje in vse pomori. QH Syrup 99 Za otroke naj bo zdravilo po vsem zanesljivo. Mati mora tri no verovati nato, kakor na sv. pismo. V njem ne sine biti nič škodljivega, negoto-Zdra vilo proti Voga ali nevar-kašlju in liri- _ Mora PavostL biti prjivec v snovi in izdelku. Mora se dati pri-prosto in jednostavno pripravljati, in latiko in brez težave jemati. Delovati mora hitro in olajšati neposredno, ker otročje bolezni nenadno hitro rastejo in se končajo po naključju ali drugače v prav kratkem času. Ni pa dosti, da hitro olajša, ampak mora hitro« ozdraviti, ker si sicer otroci vsled dolzega priprtja pokvarijo in obrabijo svoje telo. Učinek mora biti gotov, če ga tudi malo zavži-jemo. Velika količina zdravila otroku škoduje. Ne sme biti zo- •< priio otrokovim počutkom, teku ali splošnemu zdravju. Te lastnosti priznajo stari in mladi ,, Bo-scliee-jevemu German Syrupu" in ga blagovolijo rabiti kot domače zdravilo. III-2 V Opomba. Številko, rodoljubom na ogled poslane, ni treba vračati, marveč razdele naj jih mej prijatelje in znance. Ako kateri naročnik kake številke ni prejel, blagovoli naj se obrniti do upravništva, ki mu jo takoj brezplačno pošlje. Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle svote. Naznanjamo jim tem potoni, da lahko i in tudi dolarja v markah (stamps) pošljejo. Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje.stanovanjc spremene, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti. jrgT Naročnike iz Evrope, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pravilno pisati slovenskih imen. Uredništvo in upravništvo ,,Amerik. Slovenca." Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet., od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natiana) Parku, Po-cifičuem obrežju in Alaski. Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost .prve vrste v krasno opravljenih.vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Mousani in Paci-fičnem obrežju brez nu-njave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minnen-pola v Yellowstone Park. Prizori med potjo sohajdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave s<3 vrste prav hi'.ro jeden za drugim, da razvedmjojo turisti. I.) se hoče zn-ninia.i za poljedelstvo, rudarstvo, obrtno«! in druge zanimivosti, ki se nahajajo v , obširnem Scvero-zatonu. Slavnosten veu"c izleta v Se~ verozaton je vsekako obisk gol-lowstone Parka, dežele gorkih vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaske ž njeiiiimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki, Ako se želi kedo natančneje poučiti o tem nasvetu, m:i lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minn, z lično knjižico s podobami ,,Woonder!and" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski. TREME. Lunini spremeni imajo upliv na vremenske spremene po slavnem, zvezdo slovečein T. W. Heršelji, na pr. Meseca Julija ali Mal. Srpana spada 1. Prvi krajec 2. dne ob treh 18 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem. 2. ŠČip ali polna luna 10. dne ob dveh 49 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem. 3. Zadnji krajec 17. dne ob dveh 53 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem. 4. Mlaj 24. dne ob dvanajstih 36 min. o polnoči, pomeni lepo. I Ilfie«' vsakdanje nošo po (io ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Ure popravlja in zaznamuje v kratkem času in zagotavlja dobro delo: Rohrer, urama Main Street. za- Pojdi k J. D. Murphy po bavne gosli, piščalke, ali orgij ice nasproti ,,National-Bank." THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomen j a, da le on zniža cene i iv tako pomaga ljudem. Velika kupčija z žepnimi urami z llerimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer: ju, juvelirju na Main Street. TOWER - MINN. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri TIIE BOSTON. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely, Vse razprodano! Marquette 'Journal piše:,,Brow-nova glediščna družba je sinodi zaključila svoje predstave. Gledišče je bilo vse natlačeno; vsi sedeži so bili razprodani i na galerijah i po ložah. Nad sto ljudij je bik) veselih, da so bili tako srečni, da so stali pri predstavi, ko se jih je mej tem moralo nad 20 W vrniti, ker so prepozno prišli. Brownova družba nam je bila vselej priljubljena a nikdar še tako, kakor sedaj. Družba je številneja, nego kedaj, šteje namreč 24 sode-lovalcev. Včerajšnja predstava jo bila A Wonderful Girl" (Čudovita deklica). Alice Marbel jo naslovni del igrala povsem dostojno in značilno. Brownova družba je že nekaj let imela jako povoljen gmoten uspeh oni teden, ko je bivala v Marquettu. Z bogastvom svojega repertoirja in v igranji so je odlikovala v starej Casini in v veličastnem novem opernom poslopju tako, da jo bode težko nad-krilila kaka druga družba. Povra-tok gospoda in gospodičine Bobbins (Maude Ruggles), ki sta bila radi bolezni v rodovini poklicana domu, dopolni izvrstni čvetero-epev, katerega smo tukaj sinoči slišali prvijfernt., napravil je velik na občinstvo. Brownova družba sestoji iz odličnih igralcev in igralk v vseh strokah; občinstvo opozarjamo zlasti na v vsakem ozira dovršeno godbo. Ravnatelj J. H. Browne je izvrsten reditelj, poln dobrih in zdravih dovtipov in se sme vedno sklicevati na naklonjenost marquettskega prebivalstva." Ta družba bode prirejevabt svoje predstave v Tower« v City-operahouso 11., 12., 13. in 14. julija. — Vstopnice se prodajajo po 25, 35 in 50 cent. v prodajalnici Benson & Drug. Platill so sledeči gg.: James Hart, Dululli, Minn................3*50 Marko ItcSck, North lfcml, l'a..........1-23 A. K., (Jar. W. Va..................................1'25 Jos. Stcrbcnz, Calumet, Midi............1'25 Anton Mikše, Vapetim, !)ak..............1 --41» Anton Jerin, Scotntale, Pa.........2'50 Jolin .1. Tliome ,, ,, ................2.50 John Kapelic, Metlika, Kvrope.. fl. it-— 61. Čitalnica ,, ......«•— Predno se kam napote y udje navadno želi! {H)i/.vedeti, po kateri železnici bi «<• najbolj« vo/.ili, |ki| -mi si pa,kupijo vožnje listke za ono, ki jim nudi n a j boljo |>ostri'žbo in je najliil reja. Kadar se toraj podaš v Chicago, ali kamorkoli n h Vntok., preskrbi se /. zemljevidom in vožnjim redom ,, Wisconsin Central" železnice. Vlaki na tej progi so vsi preskrbljeni z mehkimi sedeži, njihova oprava je spopolnjcna s I'ullm-a-novlmi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavl priročna in pripravne in na vse strani tako po|mlne, da jih nič ne nadkriljn je v komoditeti in elegantnosti. Splošna sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, zaščK n i ki te železnice imajo nanje obrnjeno vso ]H)zornost. Brzovlaki |mi progi ,,Wisconsin tVu-trai" odhajajo iz Miniioapolti v«i3sda« ob I2,4!( popoliidtie in 0*35 zvečer, iz St. Paula pa ob l iMI popolmlne in 7'l.ty. večer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki jy. juga iti jugozahoda. Zaradi vožnji h listkov in vožiijrga »• da. ali če si hočeš zagotovil i ljoijSe prostore, obrni si' na (i. F. McXKILL, C. T. & T. A.. Minneapolis, Milil)., ali na JAS. t'. POXI).. občnega ageuita za potovale*1 in vožnje listke, Ciiicago, 111. Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občir ,tvn dobro zjaano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje ziniraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Raztin tega prodaja tudi slovcn-sko-anglesko slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteromu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinoni v Ljubljani v zvezi 2"^?'" Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. Dulutli and Iron Range ŽELEZNICA. op. pop. Postajo 'Stations* 12:00 prili. Dulutli od h. 3:15 10:54 Two Harbors " 4:25 0:10 Mesaba (4 0:04 8:23 " Tower 0:52 7:10 (Kill. Ely pri h. 8:05 ELY MINN. FENSKE * LAWMNZ • prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI! ZALOGA raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših sinodk, tobaka, lepili pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. J. B. NOBLE, M. D., D H AV N I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, - MINN. TOWER, MINN. Clia^, McNamara, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. CHAH. LANG, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. JAKOB SKALA, Tower, - Minn. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. Broni & prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN. M. Vail ELY, MINN. TEI.IKA ZALOGA železnino, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, posteljo, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe. Mnogo mičriega branja in krasnih igrač po naj nižji coni pri J. D. Murphy. FIRST NATIONAL BANK. Tower, Minn. Glavnica, - $50,000, II. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, H. A. Ware, A D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. Največjo zalogo v mestu ima Sc BRICK BLOCK, ELY MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. Rešil je strojevodja. Harry Miilcrja, strojevodju, bivajofejju v stanišču Norris v I >u 1 u t li u. ji- nadlegovala itiri ali pet let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtobol, mišična slabost in mr/.el, lepljiv pot. Slili mesece prej, ko ga je ziifel zdraviti