To so temne grede ...                            I
Materi v spomin.                                                   1
»Kaj si tu se naselila, roža?                         Zdaj me več ne moti, potnikl          1
Videl sem te že drugje.                                 Materi, ki v grobu spi,                    I
To so temne grede, draga,                              lepo imam sporočilo,                       1
177 gotovo ne zate.«                                        potnik, pojdi, meni se mudi!««        1
M
»»Dolgo ni, ko še veselo                                Pa se h grobu roža je sklonila,         1
cvetla sem rta drugih tleh,                             tole maferi je sporočila:                 .1
vonjala  sladko   opojno,                                  »Glej, na vročem svojem srcu,       I
sredi živih srčnih leh.                                    da še zdaj mi je gorko,                  I
me otrok prinesel tvoj je,               ^
Zabesneli so viharji,                                  vsadil z mehko me roko.
solnca več mi bilo rti,                                Še zdaj čutim vroč njegov poljub,
' kar je v stcu prej cvetelo,                        ki poSilja ti ofrok ga osameli
klilo, raslo, zelenelo,                                  in iskreno, mati, te pozdravlja.«
nepoznane sreče pelo,
one je zamrlo dni...                                      Zakipelo je v globini groba             I
kakor dih mehko, sladkd...             jj
V grob otroku mater so dejali,                   Li ne vzdiha po presiali boli          1
z njo mu srečo živo pokopali!                      duša ranjena tako?                           1
Andrej Rape   '
228                                                                                           I