V KS PIJAVA GORICA
Prostovoljne delovne akcije
Na Pijavi gorici so vaščani v letu 1984 večkrat potrdili odločitev, da sami s proslovoljnim delom polepšajo in posodobijo svoj kraj. Dolga lepajcsen jim je njihove načrte le pomagala uresničili. Ko so opraviii vsa važnejša dela okrog hiš in je dan postajal vse krajši so imeli prvo delovno akcijo v kateri je sodelovalo vseh osemdeset naročnikov telefonskega priključka. 3. in 4. novembra so sko-pali jame in postavili drogove za vse glavne vode do vseh petih vasi. Težko pa že čakajo pomladi, da z delom nadaljujejo z željo, da jim 1. maja 1985 zazvonijo telefoni.
24. novembra pa se je ponovno zbralo 27 vašča-nov Pijave gorice, da bi zopet s prostovoljnim delom prispevali za lepše središče svoje krajevne skupnosti. (Nekateri so se opravičili in so prispe-vali k boljšemu uspehu akcije z raznimi okrepčili iz svojih kuhinj in kleti). V sodelovanju s Cestnim podjetjem Ljubljana so zmanjšali stroške asfaltira-nja za 210.000 din in si zagotovili možnost asfalti-ranja do Doma družbenopolitičnih organizacij, ki so ga sofinancirali: Vodovodna skupnost Pijava gorica, Prostovoljno gasilsko društvo Pijava gori-ca in Komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik. Tako je bil 6. decembra 1984 asfaltiran prvi košček krajevne ceste. Cestno podjetje Ljubljana
pa je asfaltiralo medkrajevno cesto Pijava gorica -Želimlje, kolikor je poteka skozi naselje.
Vaščani so napredka svoje vasi in krajevne skupnosti zelo veseli, zlasti tisti, ki so zanj prispe-vali s prostovoljnim delom. Posebno veliko pa sta prispevala JOZE JERŠIN-GOLOBOV in STA-NE HOČEVAR, ki sta odstopila velik kos njive oziroma vrta za boljšo in širšo cesto, oba pa sta sodelovala tudi na prostovoljni delovni akciji. Prav tako so Mehlinovi iz Smrjenj odstopili večji del zelnika za posodobitev ceste. Nadvse pohval-no pa je, da so se v vasi Gradišče nad Pijavo gorico, ki šteje samo 11 gospodinjstev združili in ustanovili odbor. V slabem mesecu dni so zbrali denar in razširili 1 km ceste do vasi. Pred tem je bila cesta široka od 2 do 3 m, zdaj pa je med 5 in 6m. Delo so organizirali sami tudi denar so pri-spevali sami in ga zbrali še pri vikendaših. Njiho-vo vloženo delo in sredstva so ovrednotena na 1.500,000,00 din. Po končanem delu so tudi »li-kof« pripravili enakovredno z opravljenim delom. Njihov pogum, zagnanost in veselje pa je zelo nalezljivo, saj so dosegli več kot je bil njihov osnovni cilj: v letu 1985 jih bodo posnemali tudi v sosednji vasi Vrh na Želimljem.
EMA ŽLAHTIČ