|WMh iiiuGui V Leto X9 št. 192 LfublfanA, nedelja 18. avgusta 1929 Cena 2 D'n 40 Dte. J123, »Za, «24, 9128 li ri.1. Ti it «4a CeQ«t ButopM m M T«Mm fc. lin 1133, »24. »125. >124 Mfaleleki UnbtfcuML fttfacaot 4. Tele** «t 2490. Maribort Aleksen*wr» M« it U Teietoc fc. 454 Celi« i Kooeoonra afttaa H 1 Teleta« It 19tt pri po«, ček. mmtOki Untotjan •t UM2, PralM «M» TtiaOi Wlm Nr. 106-241 ^ LJubljana, 17. avgusta« J Y zadnjem času je opažati naraščajoče izseljevanje iz naše države; tudi delež Slovenije na številu izseljencev je vedno večji. Najbolj žalostno dejstvo pri tem je, da se trajno dviga število izseljencev iz vrst kmečkega prebivalstva m da silijo v tujino tudi taki kmečki gospodarji sami, ki bi jim tega ne bilo treba in ki bi se lahko tudi doma pošteno, čeprav skromno preživljali Glavni tok izseljencev iz naših krajev je sedaj usmerjen v Francijo. Na dvorišču ljubljanske Borze dela lahko ponovno vidite skupine krepkih mož in fantov, ki se pogajajo z zastopnikom francoskega izseljevalnega društva. Vsi bi hoteli biti sprejeti,-vsi hočejo v Francijo. kakor da bi tam ne bilo treba delati in da bi letele pečene piške kar * usta. Kako nepotrebno ln zato nezdravo ta Škodljivo je često to prelivanje naših ljudi v Francijo in druge inozemske dr-iave, jasno in tehtno slika pismo, ki ga je prejel Izseljeniški urad v Ljubljani od svojega zaupnika iz Francije. Ta zaupnik, ki dobro pozna razmere med na-š mi izseljenci v Franciji in tudi razmere pri nas doma, pravi med drugim: »Dozdeva se mi, da je naval izseljencev v Francijo oziroma odtok iz domovine nenaraven in da ne odgovarja dejanskim ekonomskim potrebam. Ni potrebno, da bi se izseljevali kmečki sirovi ali celo gospodarji sami, kakor smo to dognali zlasti pri zadnjih transportih delavstva, ki so prišli sem. Naše oblasti bodo morale z odprtimi očmi pogledati v obraz resnici, da je na dnu izseljevanja v zadnjih letih manj ekonomska potreba, nego neka bolehna želja po tujini in po boljšem zaslužku, neki duh avanturizma, ki je že v predvojnih časih odvabil mnogo naše najboljše krvi v prekooceanske države. Izseljeniški komisarijat v Parizu je Imel dostikrat priliko to komstatirati v osebnih razgovorih z našimi ljudmi, ki so se pritoževali, da so razočarani nad dejanskimi razmerami v Franciji in ki so pri tem prosili, da jih zopet spravijo domov, češ: saj mi ni bilo treba iti v iui.no, toliko tudi doma zaslužim. Na vprašanje, zakaj so potem šli. so odgovarjali: Ko so nam pa drugi pisali, kako :: v Franciji lepo, koliko se zasluži, ka-ko se tam svobodno živi v vsakem pomenu besede. Naše oblasti bodo torej primorane jemati s kritičnim očesom na znanje poročila naših borz dela, ki naj bi v svojih statističnih poročilih podajale dejansko sliko našega narodnega gospodarstva. Vsak, ki se na borzi dela javi za posel, s tem še ni brezposeln, in vsak ki se bo javil za avanturo v tujino, ne bi smel filtrirati med statistiko nezaposlenih. Mala, nepristranska anketa po deželi bo to trditev brez dvoma odobrila. Svetujemo vam. da z veliko skepso motrite problem ekspatrijacije našega deavstva. Če se to ne bo od domačih strani kontroliralo in če se ne bo obr-c a velika pažnja na to stran izselje-ništva, se bo zgodilo, kar se je zgodilo Po širokih rodovitnih departmanih Francije, ki so brez prebivalstva, ker se je narod naselil po mestih. Ko se je začelo kazati pomanjkanje poljedelskega delavstva po teh krajih, je začela hirati seveda poljedelska produkcija in tako so zaradi tega še ostali kmetje imeli opravičen vzrok, da so še oni zaprli svoje domove in Šli v mesta. Danes pa se selijo v ravno iste kraje tisoči italijanskih naseljencev, ki so na razvalinah starih domov znova razvili cvetoče poljedelstvo. Ako bo Slovenija dovolila, da se j! jekspatriira vse, kar dela, ako bo dovolila osobito kmečkim sinovom, da bodo Sli na avanturo po svetu, potem si naj bo takoj v svesti, da si s tem koplje pob, iz katerega je pozneje ne bo mogla rešiti druga sila, kakor tuja roka. Ce pustimo, da začnejo naši domovi propadati zaradi pomanjkanja delovnih rok, potem bo vedno manj dela pri nas, nezaposlenost bo še večja m hudih duhov, katere smo klicali, nas ne bo mogel nihče več osvoboditi Furadamentatao delo prt omejevatjjtt izseljevanja je moralnega značaja. Ne morem se ubraniti vtisa, da se od odgovornih faktorjev doma ne stori dosti, da bi se v ljudeh ubila misel, da so nesrečni doma, in da bi se y njih zatrta želja Po tujini, da bi se to svetovno do-motožje, ki se je našega naroda oprijelo, spremenilo zopet v požrtvovalno ljubezen do domače zemlje ln do dela na domači zemlji.« Pisec tega pisma je pogodil r črno. Njegove besede res zaslužijo, da o njih razmišlja vsak, ki mu je na srcu sreča naše zemlje in našega rodu. Ugodnosti za izvoz sliv Beograd, 17. avgusta p. Ministrstvo prometa je odobrilo za izvoz sliv preko postaj St IH in Jesenice velike tarifne ugodnosti. Te izvozne ugodnosti veljajo od 12. avgusta do 31. oktobra t L Vezane so na SPecijalne pogoje. Razčiščen je položaja zaradi Kmetijske družbe Načelno stališče ministra notranjih zadev napram konflikta radi sprejemanja novih članov Beograd, 17. avgusta, p. Kakor znano, je letos v Kmetijski družbi za Slovenijo nastal ponoven spor zaradi prijavljanja novih članov v množicah, kar je imelo očividmo politično-partizanske tendence. Večina glavnega odbora Kmetijske družbe je zato skoraj vse te prijave odklonila, proti čemer je manjšina ostro protestirala. Došlo je do jako mučnih prizorov. Sklep večine glavnega odbora Kmetijske družbe je bil povod za razne pritožbe na nadzorstveno oblast, katerih končni namen je bil iz-dejstvovati razpust glavnega odbora ter Kmet družbo postaviti pod komisarja. Še pred nekaj dnevi je prišel v Beograd predlog, da nad se Kmetijska družba razpusti. Ministrstvo notranjih del je vse pritožbe in predloge skrbno preiskalo ter Je na So, da je glavni odbor Kmetijske družbe postopal formalno korektno. Ministrstvo notranjih del je mišljenja, da spada razčiščevanje članskih zadev v avtonomni delokrog Kmetijske družbe in da tako dolgo nima nobenega povoda postopati, dokler se Kmetijska družba drži zakonskih predpisov. Pritožbe zaradi sprejemanja ali nesprejemanja članstva so s tem načelnim stališčem, ki ga je zavzelo ministrstvo, postale brezpredmetne. 0 svojem stališču Je ministrstvo obvestilo tudi podrejene oblasti. S tem je, kakor se zatrjuje, opasnost, da bi Kmetijska družba priSIa pod komisarja, odpravljena m so tudi presekane intrige, ki so se v zadnjem času pletle okrog te važne kmečko-stanovske institucije. Otvoritev kongresa OJU v Zagrebu Pogajanja za sporazum - Izvolitev odborov - Otvoritev šolske razstave Zagreti, 17. avgusta 5. Danes ob 9. dopoldne je bil otvorjen v dvorani Zagrebške borze kongres UJU. Pred otvoritvijo se je vršila konferenca izvršnega odbora z delegati posameznih sekcij za rešitev spora zaradi zahteve beograjske sekcije po zvišanju števila njenih zastopnikov v glavnem odboru in po izpremembi v predsedstvu organizacije. Do kompromisne rešitve ni prišlo. Kongres je otvoril predsednik Vlada Petrovič, ld je predlagal pozdravno brzojavko kralju, kar je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Otvoritvi kongresa so prisostvovali komandant 3. armfle general Matič, zastopnik prosvetnega ministrstva dr. Kašumovid, zastopnik velikega župana dr. Urbani in drugI Po govorih zastopnikov oblasti in po prečitanju došlih brzojavk so se izvolili razni odbori ter so bile prečrtane resolucije, ki so bile nato tem odborom izročene v proučitev. Po zaključka kongresa so udeleženci odšli ▼ Kaptolsko šolo, kjer je bila o tvor) ena šolska in učiteljska razstava. Popoldne so se vršile seje odborov, jutri pa se bo kongres nadaljeval. Profesorji in zakon o srednjih šolali Zanimive izjave predsednika Profesorskega tli ušiva Bograd, 17. avgusta, p. Vrhovni za- | na drug način, edino učitelji srednjih So! konodajni svet je danes popoldne nadaljeval razpravo o načrtu srednješolskega zakona. Danes je bila končana načelna debata. V ponedeljek popoldne bo Vrhovni zakonodajni svet proučil zakon v specijalni debati. Beograd, 17. avgusta č. Predsednik profesorskega udruženja Nedeliko Divac je podal povodom razprave zakonskega predloga o srednjih šolah v Vrnovnem zakonodajnem svetu novinarjem naslednje informacije: »Na tem zakonu se dela že osem let hi je prešel že razne faze. Trikrat je bil že pred bivšo Narodno skupščino. Zakon ima urediti v glavnem dvoje vprašanj. Prvo je učno-pedagoškega značaja, drugo pa se tiče gmotnega osigura-nja učiteljev srednjih šol. Pod vplivom povojnih okolnosti se je dogodilo, da so bili učitelji STednjih šol zapostavljeni za ostaJimi državnimi uslužbenci. Sodnikom se Je zboljšalo gmotno stanje s priznanjem doklad, oficirjem pa z zakonom o ustroj-stvu vojske iz 1. 1927. Uradniki prometne stroke imajo celo vrsto podpor, prejemke v naturi in ugodnosti na železnicah, uslužbencem tehnične stroke je pomagano z izrednimi nagradami pri terenskem delu ter so ostali r izjemnem položaju. Profesorsko društvo Je pogosto poskušalo temu od-pomoči, toda političAe razmere so stalno ovirale, da bi se zakon »veliavfl. V veliki meri ni bilo razumevanja za značaj srednje šole niti pri javnosti, niti pri onih, ki so vodili državno politiko. Bili so celo mnenja, da so kaka zboljšanja za profesorski stan nepotrebna. Značilno je, da so uSte!!! srednjih Sol številčno najjačja ln idejno najbolj kompaktna organizacija ▼ državi, ki obsega 2600 članov od skupnega števila 3200 učiteljev srednjfn šol. Na Hrvatskem sta dve tretjini profesorjev organiziram v profesorskem društva, v Sloveniji pa 254 od celotnega števila 256. Profesorsko društvo je zato za našo državno politiko Izredno močen in upliven faktor in docela ▼ reda je, da so se sedanji prosvetni minister in drugi činitelji odločili za pospešitev uveljavljeni a zakona o srednjih šolah. Na vprašanje, kak tip šol se z novtrn zakonom uvaja Je odgovoril prof. Divac: »Osnovni tip realna' gimnazija, poleg nje pa morejo biti ali kot posebni zavodi ali pa kot paralelni oddelki humanistične gimnazije in realke.« Inšpekcijsko potovanje ministrskega predsednika Beograd, 17. avgusta p. »Avala« poroča iz Maribora: Ministrski predsednik general Peter Živkovič je tekom današnjega dne prepotoval razne kraje mariborske oblasti, kjer ni bil včeraj m je izvršil inšpekcijo v vseh uradih. Nato ;e nadaljeval pot v zagrebško oblast in tekom dneva obiskal Varaždin, Novi Marof, Knževce in nekatera druga manjša mesta. Povsod je pregledal delovanje uradov ter se razgovarjal s prebivalstvom. Prote večeru je ministrski predsednik odpotoval proti Zagrebu. Direkten brzovlaS Beograd—Sušak Beograd, 17. anngmsta i. Med sUdeip« včerajšnje konference o žeile®n.išlkeim vozraean min je nojivaižnedSd ta, naj ba odihaijal cm brzovlak iz Beograda okofS 7. zjutraj in prihajal !ta Sušak ofeoM 10. Evečer, v obraitmi snteirt pa jstotaiko ugodite ave®e Dalmacija< pripeljala v Split. Jutri se bo vršil v Beogradu pogreb, M bo združen z velikimi svečanostmi. Požar v Karlovcu Karlovac, 17. avgusta, č. Davi ob 1.30 je izbruhnil požar na Rakovcu v hišah št. 10 in 30. Ker sta bili hiši in stranska poslopja zgrajeni večinoma iz lesa, se je požar razširil s silno brzino. Policija in ognje« gasci, ki so prihiteli na mesto požara, ni« so mogli ničesar rešiti ter so se omejili na to, da so požar lokalizirali in preprečili, da bi se razširil na sosedna poslopja. Po* vzročena škoda se ceni na pol milijona dinarjev. Zavarovani so bili samo nekateri objekti za malenkostne vsote. Doslej še niso mogli ugotoviti, kako je nastal požar, vrši pa se energična preiskava. Ker je to v Karlovcu bil že peti požar v kratkem času, se sumi, da je na delu zločinska roka. Bivša cesarica Ztta se bo preselila v Belgijo IhmaJ, 17. avgusta, o. Po poroSfflh francoskih listov se misli preseliti bivša avstrijska cesarica Žita z vso družino ▼ Belgijo, kjer bo študiral njen najstarejši sin Oton na univerzi v Louveinu. Ameriški mffifoinar utonit Jfewvork, 17. avgusta, o. V zalivu Aleksan-drija se je zaletel neki potniški parnik s toliko silo v jahto ameriškega milijonarja Charla Lipeja, da ee je v par hipih potopila. Potniški parnik pa je bil zaradi sunka tudi tako poškodovan, da ee je kmalu nato potopil. V valovih sta pri tem izginila milijonar Lipe in njegova žena, ki sta spala na jahti. Obnovitev rusko-angfeških pogajanj? Komo, 17. avgusta o. Listi poroBaJo, da k naprosil sovjetska zunanji komisar totvanslko vlado, naj prevzame posredovanje pri reževanijai rusfco-ajiiglešJceiga spora in ©odelnije pri a'kciyi za nadaljevanje prekin4eawh pogajanuj za obnovo diete tnai; sitih odnošajev med Rusijo aa Anglijo«. Snowden odklonil predlog medzavezniskih sil Zahteva ugodnejših predlogov upniških vlad - Nepo-pustljivost Italije - Anglija ne more dovoliti oškodovanja manjših držav London, 17. avgusta, a. Iz Haaga se poroča, da je Snowden davi izročil svoj odgovor na včerajšnji memorandumi predstavnikov četvorice upniških sil. Angleški odgovor odklanja predloge medzavezni-ških sil. Snowden ▼ svojem odgovoru do. pušča, da medzavezniške sile stavijo druge predloge, ki pa morajo biti ugodnejši Splošno se v Londonu sodi, da ie položaj na haaški konferenci še vedno kritičen. Pričakuje pa se, da bo Italija ▼ poslednjem trenutku vendarle popustila in sprevidela, da ne gre, da bi se konferenca razbila zaradi njene nepopustljivosti. Snowden je pristal na ponovno odlaganje današnje seje finančne komisije, da bi na ta način omogočil, da se ugodi upravičenim zahtevam Anglije. Ta popustljivost od strani Snow-dena vliva nove nade ▼ končni sporazum na haaški konferenci. Današnji londonski Hsfl smatralo »oglas* no, da je Italija glavna zapreka sporazuma aa haaški konferenci. »Daily Telegraph* doznava, da gredo predlogi, ki so jih sinoči stavili predstavniki četvorice upniških sil Angliji, na račun malih upniških držav. kar preprečuje in onemogoča eventualni pristanek Anglije na te predloge. »Times« zamerja Italiji, da očituie na konferenc! tako neprijenljivo stališče, čeprav je Anglija pri ureditvi Italijanskih vojnih dolgov postopala nad vse velikodušno. »Evening Standard« doznava iz dobrega vira, da bi Francija ln Belgija še pristali na angleške zahteve, da pa se protivi Italija vsakemu popuščanju in sporazumu. Vladno glasilo »Dafly HeraM« pa doznava iz Haaga, da po izjavah italijanskih delegatov Mussolini zaradi notranjega položaja ne more popustiti napram Angliji niti pare. Haag. 17. avgusta a. Davi le prispel v Haag češkoslovaški minister zunanjih del dr. Edvard Beneš. Ponovna nota Snowdenn Pariz, 17. avgusta a. Iz Haaga poročajo, da je angleški minister financ Snowden iz-javil angleškim novinarjem da so snočnji predlogi četvorice medzavezniskih držav uprav smešni in da ne zadovoljujejo angleških zahtev. Francoski, belgijski, italijanski in japonski delegati bodo sestavili odgovor na današnjo SnowdeDovo noto nocoj ob 18.30. Zdi se, da delegati medzavezniških držav ne bodo stavili novih predlogov in da se bodo omejili na pobijanje angleških trditev, dokazujoč s številkami, da medzavez-niški predlogi docela ustrezajo angleškim zahtevam. Politični krogi vidijo ▼ tem angleško željo onemogočiti ostalim delegacijam očitek, da se je reparacijska konferenca vlad razbila samo zavoljo nepopustljivosti Angležev, ker ti odklanjajo kompromis, ki temelji samo na zvišanju angleške anuitete, marveč zahtevajo, da se zvišajo tudi manjšim državam. Živahno komentirajo tudi rabilo nizozemske kraljice, poslano vsem delegatom, ▼ katerem vabi leta delegate na skupni banket, ki ga bo priredila na čast reparacijske konference 23. avgusta v Haagu. Mnogi vidijo v tem celo nekak pritisk na delegate* da ostanejo v Haagu vsaj do tega dne. Vesti o kitajsko-ruskih spopadih Kitajska vlada pošilja Ruse v koncentracijska taborišča — Na obeli koncih sporne železnice se vrše boji — Nova kitajska armada odhaja na bojišče in da Je v kritje stroškov najela veliko posojilo. Kitajske oblasti v Harbinu nadaljujejo z aretacijami sovjetskih podanikov. V ma- Tokfo, Vt. avgusta a. Poročevalec tokijskega lista »Asahi« javlja s postaje Pcgra-ničnaja. da so se ruske in kitajske pred-straže že spopadle in da so se vršili dne 14. t m. hudi boji južno od Pograničnaje. Sovjetska konjenica je vdrla na kitajsko ozemlje. Pri spopadih je bilo ubitih 12 ruskih in 14 kitajskih vojakov. Iz službenih kitajskih krogov v Mukdenu se poroča, da ic sovjetska konjenica napadh kitajske obrambne črte v bližini Mančulija. Boji še trajajo. Šangha), 17. avgusta a. Indopacifiška agencija poroča, da je kitajska vlada odposlala na mejo 60.000 mož broječo vojsko sah aretirane sovjetske državljane pošiljajo v kitajika koncentracijska taborišča. Davi je brl aretiran sovjetski konzul v Harbinu, ki je hotel nocoj odpotovati Vojna lahko izbruhne vsak dan Šanghaj, 17. avgusta g. Po vesteh iz Nankinga in Mukdena se je položaj ob mandžurski meji v zadnjih 24 urah tako poostril, da je nankinška vlada izjavila, da pričakuje vsak trenutek izbruh vojne brez formelne vojne napovedi „Zeppelin" preko polovice pota v Tokio Zrakoplovu pomagajo ugodni vetrovi — Ogromni gozdni požari v sibirski tajgi — Ponudbe ameriških kapitalistov mu jezeru se je izognil ter je plul od La^ janskega v premi črti. Friedrichshafen, 17. avgusta d. Zrakoplov »Zeppelin^ se bo najbrže vrnil s svojega poleta okoli sveta 15. septembra, ker se bo mudil v Lakehurstu deset dni. da bodo natančno pregledali mot rje in obod zračne ladje. Ravnateljstvo Zeppelinove družbe je prejelo iz Amerike več ponudb močnih ameriških finančnih skupin, ki bi bile pripravljene vložiti kapital v Zeppelinske tovarne in v snujočo se novo družbo za ustanovitev rednega prekooceanskega prometa z zrakoplovu Tobolsk, 17. avgusta. Zrakoplov >Zeppe-lin« nadaljuje z veliko brizno poiet proti Tokiju. Ural je preletel ob 14. uri kot prva zračna ladja, ki je preletela azijsko mejo, ter je nadaljeval polet proti reki Ob. Ljudje, ki so opazili zračno ladjo, so v strahu zapuščali polja in se skrivali po gozdovih. Po enournem poletu Je zrakoplov preletel Ural in dospel ob 15. na Verhoturje, kjer je vzel smer na jugovzhod proti reki Ob, ki jo je dosegel ob 16. Na tem delu poleta je posadka zrakoplova opazovala ogromne gozdne požare v velikih prašumah med Obom in Uralom. Nad gorečimi gozdi se je dvigala nad 1000 m visoko plast dima, ki Je zelo ovirala plovbo. Do Oba je prevozil zrakoplov 2600 km v 24 urah. Zrakoplov je misli! od tu vzeti smer proti Tobolsku, po krajšem poletu v tej smeri pa Je zopet nadaljeval polet v vzhodni smeri in letel nad reko Ob proti mestecu Lar-janskoje. Larjanskoje, 17. avgusta o. Včeraj ob 23. Je letel »Zeppelin« nekaj km severno od Larjanskega. Plul je zelo nizko v smeri k izviru reke Vah. Iz zrakoplova so vrgli s padalom pošto in sporočilo kapetana dr. Eckenerja, da je zrakoplov preletel že polovico poti v Tokio. Hitrost, s katero vozi zrakoplov, presega 150 km na uro, to pa zaradi ugodnih zapadnih vetrov, ki omogočajo uporabo samo treh motorjev. S tem je prihranil že veliko goriva. Irkutsk, 17. avgusta o. Tu pričakujejo, da bo zrakoplov prelete! v prvih popoldanskih urah Bajkalsko jezero. Zaradi velikih neviht severozapadno od IrkiUka je brezžična zveza z zrakoplovom zelo ovirana in neprestano prekinjena. Po poslednjih brzojavkah kapetana dr. Eckenerja pa je gotovo, da je že preletel reko Jenisej ne daleč od istoimenskega mesta. Friedrichshafen, 17. avgusta o. Ker Je radijska postaja Zeppelinovih tvornic izgubila brezžično zvezo z zrakoplovom, so vesti o nadaljevanju poleta preko Sibirije zelo redke in vodstvo Zeppelinovih tvornic ne ve točno, kie je zrakoplov. Po poročilih iz Ir-kutska Je že preletel reko Jcisel in se bliža z veliko brzino Bajkalskemu jezeru. V hrepeni zvezi s ToMI«"« Tokio, 17. avgusta, s. Japonske brezžične postaje so danes ob 12.40 našega časa prvič stopile v zvezo z »Zeppelinom«. Zrakoplov jfi ob 13.40 srednjeevropskega ča» sa javil svojo nozicijo. s 63 stopinj sever« ne širine in 117 stopinj vzhodne dolžine, t. j. nad reko Viljujem, tako da plove proti Leni in mestu Jakutsko. Bajkalsko« Japonske priprave za sprejem Tokio, 17. avgusta s. Japonska prestolnica je vsa v pričakovanju prihoda »Grofa Zeppelina«. Na letališču so končane že vse priprave za pristanek Inženjer Zeppelinove ladjedelnice je izjavil, da je letališče v Tokiu naravnost idealno za pristanek zrakoplova. Berlin, 17. avgusta s. »Lokal Anzeiger* javlja iz Tokija: Tukaj se govori, da bo sam cesar prisostvoval pristanku »Orofa Zeppelina« na letališču v Tokiju. Polet »Zeppelina« je na Japonskem dogodek dneva. Posebne izdaje listov sporočajo prebivalstvu potek poleta. List »Osaka Asahi«, ki ima svojega poročevalca na krovu zrakoplova, je razpisal nagrado za najboljši odgovor na vprašanje, kdaj bo »Zeppelin« dospel v Tokio. Meni se, da bo »Zeppelin« dosegel svoj cilj Tokio v noči od ponedeljka na torek po srednjeevropskem času. Na krovu je vse v redu. Potniki so v najboljšem razpoloženju. Evropski krožni polet končan Parii, 17. avgusta, o. S tem, da je dospel na letališče v Orlyu, kot poslednji italijanski letalec Donnati, je evropski krožni polet športnih letal končan. "Nagrade bodo razdelili tekom prihodnjega tedna. Hmeljski trg 2atee, 17. avgusta. Sedanje vreme Je za hmelj izredno ugodno, tako da se letos lahko računa z izborno kvaliteto žateškega hmelja. Z letošnjo žetvijo bodo na nekaterih krajih pričeli že začetkom prihodnjega tedna. Na hmeljskem trgu je tendenca mirna, čeprav povpraševanja po lanskem hmelju ni popustilo. Cene za hmelj iz leta 1928. so 450 do 550 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Javni markacijski urad v Žatcu je do danea zabeležil 127.500 meterskih stotov lanskifn hmelja. DrugI Splelmannov poraz v Karlovih Varili Dr. Vidmar slecE Capablanci in Spiebnamra, Id imata prvo mesto z enakim številom točk Kar!otr Vary, IT. nvzasta k Danes )t ba prost dan. Igrale so se 1« rise če partije. Partija Colle- dr. Becker je bila po 70. po-tezaa recnis. Dr. Vidmar je premagal gdč. Menšikovo po 88. potezah. Spielman si je iz dveh visečih partij t Rjihinsteinom ln z Yatesom dobfl sanx> pol točke. V brez-nadni končnici z Rubinsteinom se Je Spielmann vdal r 66. potezi. Z Yatesom se je Spielmann že včeraj po 62. potezah zedinil na remis. Stanje |e sedal naslednje: Capablanea, Spielmann 10, dr. Vidmar 9 hi poL Niemco- vič 9, Rubinstein 8 in ped. dr. Cvwe, Orfln-feld 8, Bogoljubov, Becker 7 in pol Cofle 7, Maroczjr, dr. Tartakover. Canal Mattison, Samisdi 6 in pol, Gilg, dr. Treybal Marshall, Johner, 6, Yates 5 in pol, Tho-mas 4, Menšikova 3. Jutri se vršijo naslednje partije: Trey-bal-Gilg, dr. Euwe-Colle. dr. Becker-dr. Vidmar, Menšikova-Spielmann. Yates-Ma-roczy, Canal-Tartakower, Bogoljubov-Tho mas, Rubinstein-Joner, Niemcovič-Samisch, Capablanca-Marsaall Mattison-Grfinfeld. Mednarodni kongres bojevnikov zavezniških bojevnikov iz svetovne vojne se bo vršil letos prve dni septembra v Jugoslaviji Beograd, !7. avgusta a. Odbor za pripravo kongresa Fidaka (medzaVezniške zveze bojevnikov iz svetovne vojne), ki se bo vršil v Beogradu od 1. do 9. septembra, je sestavil program kongresa in svečanosti. Inozemski delegati prispejo v našo državo 1. septembra. Na obmejnih postajah na Rakeku, v Subotici in Somboru bodo sprejeti od posebnih odborov, Poseben sprejem jim bo prirejen tudi v Ljubljani in Zagrebu. Prvi dan kongresa bo posvečen Belgiji. Ob 9. dopoldne se bodo domači in inozemski delegati sestali pred Oficirskim domom. Nato bo ▼ veliki dvorani Oficirskega doma svečana otvoritev kongresa, po otvoritvi pa skupen obhod po mestu do Terazij. V po-Vorki bodo sodelovali delegati iz inozemstva in iz vseh krajev naše države, rezervni oficirji dobrovoljcl Sokoli, bivši bojevniki, četniki itd. Popoldne bo polaganje temeljnega kamna za Bojevniški dom. Nato se delegati napotijo na Avalo, da polože na grobu neznanega Junaka vence. Ponedeljek, 2. septembra, bo posvečen Združenim državam. Cez dan bo zasedal kongres s svojimi sekcijami Zvečer priredi vlada svečan banket Torek, 3. septembra, je posvečen Franciji. Kongres nadaljuje svoje delo, zvečer Je v Narodnem gledališču svečana predstava. Sreda, 4. septembra, je posvečena Veliki Britaniji. Dopoldne je izlet v '."opolo, popoldne pa se delegati napotijo na izlet z ladjo po Dunavu in Savi De.egati bodo večerjali na ladji, kjer bo sv?ra!a vojaška godba. Četrtek, 5. septembra, bo posvečen Italiji Dopoldne bodo sestavljene resolucije, topol dne pa bo zaključek kongresa, izvolitev novega predsednika Fidaka za l 1929'30 ter izvolite podpredsednikov za vsako zvezno državo. Petek, 6. septembra, bo posvečen Poljski. Odhod v Zagreb, svečan sprejem na ta-mošnjem kolodvoru, ogled mesta. Sobota je posvečena Portugalski, ogled Zagreba in njegove okoiice. V nedeljo, ki je posvečena Rumuniji, se vrši izlet na Plitvička Jezera ter i avtobusi na Vrhovine, od tam odhod v Split Ponedeljek je dan Češkoslovaške. Ogled splitske okolice, pešizlet na Marjan, popoldne izlet do Trogirja. Delegati se nato raz-idejo in odpotujejo na 3 v oje domove. Tufcov proces in madžarska propaganda H. — Bratislava, 16. avgusta. Največji politični dogodek, ki tudi v času počitnic vzbuja močno pozornost javnosti, je končno dozorel tako daleč, da se ourno lahko govori o uevornem početju poslanca dr. Tuke, dasi še doslej ni mogoče izreči sodbe o njegovi krivdi aii nekrivdi. kakor je to učinil v zagrebškem »Obzoru« monsi-gnor tiunka. V nasprotju z mnenjem g. Hiinke pa je že sedaj jasno, da vse početje kroga, ki mu je načelo val Tuka. le ni bilo tako neaolžno. Ugotovljeno je živahno delovanje z velikim aparatom in z znatnimi denarnimi žrtvami. Vse pa se je delalo v interesu in ob direktnem sodelovanju Madžarske. Iz dosedanjih ugotovitev Tukovega procesa je videti nesporno obrise madžarskih načrtov in akcija za njih uresničenje. Zaradi izredne zanimivosti tega procesa sem naprosil dr. Milana Ivanko, enega izmed glavnih inicijatorjev procesa, da naj napiše za »Jutro* članek o svojih pogledih in o slovaškem stališču do tega procesa. Dr. Milan Ivanka, slovaški domoljub še pred prevratom, član narodne demokratske stranke, je z dr. Dererjem. članom socialno-demokratske stranke, staitio opozarjal vlado na početje dr. Tuke in njegovega kroga, tako da je državno pravdništvo končno le moralo uvesti preiskavo proti uglednemu poslancu, glavnemu uredniku glasila velike vladne slovaške stranke in vseučiliškemu profesorju dr. Beli Tuki. Dr. Ivanka je že te dni nastopil kot priča v procesu in že začetne izpovedbe slovaškega Katona so postavile vso zadevo V pravo luč. Zato javnost nestrpno pričakuje nadaljnjih izpo-vedb dr. Ivanke, ki je ustregel moji prošnji in napisal za Vaš list nastopni članek: Sodna razprava proti poslancu slovaške ljudske stranke prof. dr. Beli Tuki ki se že tri tedne vrši pred sodnim senatom višjega sodišča v Bratislavi, na nikaik proces, značilen in pomemben le za Češkoslovaško. Gre namreč za proces, ki opravičeno vzbuja pozornost velikega dela Evrope, ker se tiče tudi držav, ki so nastale na razvalinah bivše Avstro-Ogrske. V tem procesu stoje pred sodiščem metode, s katerimi deluje Madžarska že od prevrata sem z namenom, da bi obnovila svoje prvotno kraljestvo v predvojnem obsegu. To prizadevanje gre vztrajno in dosledno svojo pot in se ne straši nikakih sredstev. Gotovo je, da bi micijatorji tega gibarcja, ki ima značaj iredente, ne mogli računati na uspeh, ako ne bi imeli izdatne podpore onih madžarskih čini-teljev, ki so ostali na ozemlju, pripojenem nasledstvenim državam. Madžarska je povzročila to akciijo in je zanjo zainteresirala svoje šovinistične pristaše i»e samo v Češkoslovaški, marveč tudi v drugih sosednih državah. Ta akcija je zavzemala od dne do dne večji obseg in nje najznačilnejša forma je ravno špijonaža. V Evropi ni druge države, ki bi delovala v špijomaži tako temeljito in obširno, kakor ravno Madžarska. Dokazov za to njeno delovanje je bilo že brez števila, zato je tudi prirodno, da Madžarska v tem početju doživlja tudi neuspehe. Vendar uporno nadaljuje svoje deJo v tem pravcu. Tajno oboroževanje, iredenta in propaganda v inozemstvu so markantni znaki madžarskega prizadevanja za uresničenje blazne misli po obnovitvi biv-Sega ogrskega kraljestva. Rothemere-ova akcija je bila samo del te vrste propagande za revizijo triamonske mirovne pogodbe. V tem oziru |e Trikov proces nadvse poiičem in kaže temeljno potezo teh madžarskih metod, ki imajo namen zopet pripojiti Madžarski odtrgana ozemlja. Kar se je v tem procesu doslej idosrnate. samo po sebi popolnoma zadostuje. da tam ni treba biti v dvomih, kaj 1 Madžarska namerava. Zato si je upravičeno izbrala za vodjo svoje akcije na Slovaškem poslanca prof. dr. Tuko. To je tip človeka, v katerem se druži z diplomatsko zvitostjo značaj političnega štreberstva. Tuka je bil fanatičen pristaš ideie obnovitve bivše Ogrske ter s tem odcepitve Slovaške od republike. Ravno zaradi tega svojega fanatizma in zaradi svoje madžarsko-šovinistične vzgoje je bil pripravljen prenesti najhujše obdolž-itve in razžalitve, ki so mu jih še pred kratkim očitali z vseh strani preden je kazensko sodišče naperilo proti njemu preiskavo. Dr. Tuka se je »žrtvoval«, prenesel je vse sramotitve, samo da bi njegova zadeva ne prišla pred sodišče in da bi javnost na ta način ne pogledala v zakulisje njegovega dela. Dobro je poznal posledice svojega početja, zato je naravnost mrzlično delal za Madžarsko. Pripravljal je po intencijah Budimpešte in njenega eksponenta dr. Jehlicske vstajo ne samo civilnega, marveč celo vojaškega značaja. Bil je trdno uverjen, da mu bo akcija uspela in da je madžarska vojska stalno na razpolago, da pride v pravem trenutku na Slovaško, ko bo organizirana »Rodobrana« zadržala prihod češkoslovaških vojsk iz drugih delov republiko. Tuka pa ni bil v zvezah samo z madžarskimi revizionisti, marveč se ie obračal tudi na revizioniste drugih držav, da bi podprl svojo akcijo v interesu Madžarske. Dr. Tuka je v tej stvari postopal nenavadno premišljeno, kar je razvidno tudi iz načina njegove sedanje obrambe. Važnim stvarem, ki so nesporno ugotovljene, da imajo značaj upornih činov proti republiki in značaj vojaške špijonaže. pridaja Tuka popolnoma nedolžni »filozofski« značaj. Izpovedbe prič pa so neljuba dejstva, ki dokazujejo, da je bilo vse delovanje naperjeno proti temeljem češkoslovaške države. Tukov proces tedaj ni proces njega kot posameznika, marveč se v Bratislavi v njegovi osebi sodijo metode, ki jih Madžarska porablja v svojem nepravičnem boju proti Češkoslovaški, zlasti pa proti Slovaški, in proti drugim državam Male antante. Že danes se lahko reče, da bo konec tega procesa, o čigar izidu ni mogoče dvomiti, pomenil veliko olajšajnje za ves češkoslovaški narod. Tudi bratska Jugoslavija bo gotovo izrazila in delila z nami radost nad tem očiščenjem. Na vsak način bo izid tega procesa opozorilo za bodoče, da bomo še čuječneje čuvali svoje meje, ki smo si jih priborili v krvavi svetovni vojni Dr. Milan Ivanka. Dr. Ivanka obremenjuje Tuko Bratislava, 17. avgusta, b. Danes se je nadaljevalo zasliševanje odvetnika dr. Ivanke, ki je obširno obrazložil, zakaj je smatral delovanje Tuke za državi nevarno. Posebno važnost je polagal na znani avtonomistični načrt Tuke in na njegove operacije s tkzv. tajno klavzulo iz Tur« čanskega sv. Martina. Dr. Ivanka je izja« vil da je bilo to vprašanje predmet raz« prave, ki jo je naperil Koza proti dr. Hu-seku, pri kateri je bil Ivanka branitelj dr. Huseka. Takrat je nastopil kot priča tudi Tuka, ki j« moral priznati, da je o tej klavzuli samo slišal. Od 40 prič je mogel samo eden navesti dokaze, da je obstojala ta klavzula, zaradi česar je dokazano, da klavzula nikoli ni obstojala. Kljub te* mu pa je Tuka operiral z njo, kar je dr. Ivanka smatral za protidržavno. Herriot v Solunu Solon, 17. avgusta a. Davi Je prispel ▼ Solon Herro*, bšvšj predsednik francoske vlad«, kjer so ma priredili zelo slovesen spretjeaa. Odlikovanja Slovencev 06 krstu kraljeviča Andreja Z redom Sv. Save V. stopnje so odlikovani v ljubljanski oblasti: iupan Alojzij Fabijančič v Anžah, župan Ivan Pavlovič v Armeškem, župan Martin Rozman v Artičah, župan Ivan Balon t Sp. Sušicl veleposestnik Josip Janežič v Stari vasi, trgovec Martin Frencej v Stari vasi župnik Rudolf Raktelj v Bračni vasi posestnik in gostilničar Franc Kranjc v Preslatlar v Radečah, župan Fran Pire v Zalokah, gostilničar Alojzij Šiška v Selih, iupan Alojzij Janša na Studencu, trgovec Fran Stoje na Studencu, župan Hinko Medved pri Sv. Juriju, župan Martin Unetič v Vinjem vrhu, župnik Josip Anžič v Ško» cijanu, župan Anton Marinčič v škocijanu, župan Ivan Oberča v Osrečju, veleposest« nik Anton Ulm na Klevevžu, župnik Janez Černilec ▼ Št. Janžu, župan Ignacij Majcen v št Janžu, župnik Anton Lesjak v Št. Jerneju, župan Franc Vide v Zvabo-vem, župnik Peter Natlačen v št. Ruper-tu, župan Franc Zupančič v Rakovniku, župan Fran Kobal v Gabrijelah, župan Fran Klemenčič ▼ Trebelnem, župan Janez Pangeršič na Obrežju, župnik Janez Gnez* da v Veliki dolini, veleposestnik Alojzij Šmid v Jurkloštru, veletrgovec Josip Oso« lin v Laškem, mesar in hotelir Ivan Tadi-na ▼ Laškem, brivski mojster Blaž Zupane v Laškem, župan Peter Kovač v Rečici, mlinar Fran Koren v Loki pri Zida« nem mostu, gostilničar Fran Juvančič v Zidanem mostu, župan Martin Topolej v Jagočah, gostilničar Fran Drnovšek pri Sv. Marjeti, župan Karel Veber pri Sv. Le« nartu, Ignacij Siter v Trbovljah, poslovodja rudniškega konzuma Karol Malovrh v Hrastniku, župnik Jakob Gašparič v Trbovljah, višji rud. nadzornik inž. Janez Hamerl ▼ Trbovljah, trgovec Ivan Berger v Lokah, poštar v pok. Josip Ku« nej v Trbovljah, šolski upravitelj v pok. Ivan Sorčan ▼ Trbovljah, rudar ▼ pokoju Prašnikar Franc r Trbovljah, gostilničar Ivan Bregar v Izlakah, župan Josip Zu« pančič v Vel. Česnjicah, župan Josip Šte« pic v Starem trgu, župan Martin Drnovšek v Potoški vasi župan Peter Zaviršek v Zavrtaci. (Nadaljevanje odHkovanf ¥ ljubljanski oblasti prihodnjič.) V mariborski oblasti: Maribor: Stanko Petela, ravnatelj Mariborske tiskarne; bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik; trgovee Ivan Hochmuller; frančiškan o. Pavel Potočnik; hotelir Andrej Oset; višji oficijal Jo6ip Stabej; duhovnik in kapelnik Janez Gašparič; bančni uradnik Jano Arnuš; trgovee Jakob Perhavc; bančni prokurist Anton Lavrenčič; prof. teol. dr. Josip Jeraj in bančni ravnatelj Ciril To-man. — Nadalje župan Anton Mali na Tratah: župan Matija Peklar pri Sv. Jakobu; župan Ivan Čop v Vosku; posestnik Vinko Vrlič v Grušovi; župan Ivan Trojner v Šentjakobskem dolu; posestnik Anton Bo-škar, istotam; župan Josip Pivc v Plodršni-ci; župan Mihael Donko v Bukovskem Domu; posestnik Leopold Kranjc v Metavi; posestnik Fažman Nikolaj v Sp. Dupleku; župan Anton Lešnik v Koreni; župan Jakob Korošec v Zimici; župan Josip Kajnih v Ja-blancih; župan Josip Krajnc v Zikercih; župan Franc Vogrin v Zg. BoliSini; župan Josip Voglar ▼ čermljenčku; iupan Josip Horvat v Rogoznici; posestnik Anton Trbuljc v Selcu; župan Jakob Petek v Rožengruudu; predsednik hranilnice Alojzij Senekovič pri Sv. Ani na Krembergu; župan Jakob Kukovec na Dražnjem vrhu; župan Anton Ploj na Velki; posestnik Janez Rokavec v Žicah; župan Tomaž Bračko na Krembergu; župan Ivan Markuš na Ledineku; župan Janez 25e-lenko v Zitnicah; župan Janez Damiša v Zg. Gašteraju; župan Jakob Ketiš pri Sv. Treh kraljih; posestnik Jurij Kraner ▼ Št. Jurju v Slov. goricah; posestnik Ivan Ro-škar, istotam; župan Josip Kraner v Malni; posestnik Josip Ferlin v Partinju; župan Anton Rop ▼ Lonnanju; župan Matija -Šu-man v Šetarovi - Radehovi; župan Janez čuček v Sp. Voličini; župan Ivan Leber v Jedlovniku; župan Martin Volovšek v Sp. Zerjavcih; posestnik Ivan Serdinek ▼ Vrti-čah; posestnik Ivan Marko ▼ Plintovcu; upravitelj posestva Josip Gselman ▼ Krče-vini; župan Franc Vračko na Jeloveu; posestnik Franc Fluher v Št IIju; župan Miroslav Očkerl v Srebotju; župan Valentin Klemenčič pri Sv. Trojici; župan Franc Lor-ber v Spodnjem Porciču; župan Anton Breznik v Sp. Žerjavcih; žuDan Fran Zupej pri Sv. Benediktu: župan Simon Kurbus v Dr-vaniji; župan Fran Zupec v Zg. Rečica; župan Anton Šiška v Trotkovi; župan Franc Vrbnjak v Ihovi; župan Ludvik Poljano v Cocetincih; trgovec Josip Tušak v Crkve-niaku: župan Alojzij Balaškovič ▼ Zupotin-cih; župan Ignac Zore v Andrencih; pose-strik Jakob Rojs v Bremgovi; posestnik Ivan Jurančič v Andrencih; posestnik Pavel Sa-foSnik v Sp. Novivasi; posestnik Janez Ferk v Tinju; posestnik Gregor Blažič v Goriški vasi; posestnik Simon Pernat v Videžu; posestnik Štefan Pečovnik v Frajhajmu; veleposestnik Marko Kapun v Bojtini; župan Franc Florjančič pri Sv. Miklavžu; župan Jurij Grasič v Pivoli; kovaški mojster Silvester Obe i v Dopošah; župan Alojzij Zel v Zerkovcih; gostilničar Anton Lobnik in župan Jemti Domadcnik v Rančah; župan /ntnn \npit v Sp. Hftoh; posestnik Franc Kac v Skokih: gostila-?ar Karel Krajtnar v Roeozi; fupan Jože K.ilman v Slivnici; posestnik Rarel Černe -s Fvsmu: župan Fraic Vodošek v Gorici; posestnik Karel Rarič v Smolniku; upokojeni železničar Jože Klemp-fer v Bedenji; posestnik Dragutin Lingelj ▼ Rušah; fupan Jože Rovnili v Lobnisi. posestnik Ivan Hauptman v Poljčanah; župnik Jože Čede v Studenicah; župan Anton Turin v Hrastovcih; župnik Franc Šegula v Mako-lah; župan Matija Hajšek pri Sv. Ani; župan Anton P-obare v Pečkab; župan Roman Puš-njak pri Sv. Lovrencu na Pohorju; župan Andrej Hauptman v Činžatu; župan Maks Lampreht v Kumu; posestnik Jože Osvald v Lehnu; nadi iu v Celju: trgovec Rudolf Ster-mecki; juvelir Rafko Salmič; trgovec Fran Strupi; krojaški mojster Josip Zabukovšek; zastopnik Banke Slavije Ivan Likar; podjetnik Vinko Kukovec na Lavi; posestnik Anton Fazarin na Ostrožnem: župan Franc Novak v Vojniku; trgovec Filio Šnabelj v Stra-žici; župan Ivan Pader v Novi Cerkvi: posestnik Ivan Svetec v Ljubečni; župan Franc Jezernik v Rupah; župnik Franc Ozvatič v Šmartnem; upokojeni sreski ekonom Franc Gorišan v Višnji vasi; upravitelj zdravilišča Alojzij Jankovič na Dobrni; župan Janez Derjrajner v Lokovini: župan Jože Re-bov v Čretu; trgovec Blaž Sodin v Bukov-žlaku; mizar Martin Stojan na Teharjih; čevljar Ivo Buee, istotam; upokojeni železničar Anton Flis v Laški vasi; župan Andrej Selšek v Kanjucah; župan Martin Tratnik v Bezgovnici: trgovec Ivan Vizovšek v Žalcu; žunan Andrei Antloea v Gotovljah: župan Veligošek Jože v Grižah: posestnik Jurij Piki, istotam: kovaški mojster Tvan Rednak v Pernovem: posestnik Josin Ratei v Kru-Sovcu: posestnik Fran Zdolšek v Podgorju; Jakob Mikola na Grobelnem; posestnik Jo- sfp Podgoršek na Vrdnem; tajnik Frane KoV šek na Vranskem; župan Maka Citirala ▼ Ojstriški vasi; župan Josip OmladiČ V Bp-6lovčah; župan Anton Mešič na Polzeli; župan Franc Orožim na Gomilskem; župtfn Anton Stenovec pri Sv. Lovrencu; župay Jernej Novak r Podlogu; trgovec Franc Ko-run v Št Petru; župan Anton Lobnikar r Grajski vasi; posestnik Franc Turnšek na Gorici; trgovec Alfonz šketa t Dramljah; posestnik Miklavž Zdolšek v Svetelki; župan Franc Grzina v št. Jurju ob juž. žel.; posestnik Martin Zidarn v Šmartnem ob Dreti; industrijalec Franc Podbrežnik v Gornjem gradu; posestnik Franc Kolenc v Ju-vanjem; zdravnik dr. Josip Arh v Ljubuerg; župan Matija Goričar v Mozirju: župan Fran in prašVo Slavijo. Zmagači 90 Dmafčami, ki so ilmeli več od igre, neigo po4ca®n4e reimJitat. Sodmilk Ktuig TZ BTldlBTl- peSte te v dnrseim peiJčasa s svojiimK naipačrnimi odločftivaimt precej oSkndoval Chra-ajčame. IgraS oibeh mogteiv 90 biffi zaradi ostrega nastopa bftSke, ki mo }e groeffa, zelo nervozni. V tej ner-voamosits' je leva branilec Slaivirie ZemSek zagre-§3 erob fo>uS nad GiilbiscJiem. Zem&elk te b8 ir-Mauoem, Gitfbisdba pa so odnesfi z »?r!SEa. ScortaK so v M min. Puc (Slavija). v 25. nria. Zl!Jfoawer, v 41. mto. Giebisoh, v drogeim pnf— pa v IS. min. Grefoisdh, v 36. on. m Pob. Razkritje strašnega zločina v Iški Loki Iz pohlepnosti in sovraštva je brat umoril brata in ga zakopal Ljubljana, 17. avgusta. Po vaseh pod Krimom se je včeraj blisskoma raznesla vest o odkritju senzacionalnega zločina, ki je bil izvršen zgodaj spomladi v Iški Loki. Ljudje iz okoliških vasi so prihiteli na polje poleg Iščice, kjer so odkopali tik ob strugi truplo L 1878. rojenega Amerikanca Martina Kraljica. Na Igu v Iški Loki in v vseh teh krajih so ljudje že dolgo časa šušljali o zagonetnem izginotju 58 letnega Amerikanca Martina Kraljiča, ki se je vrnil nekako pred dvema letoma iz dežele dolarjev. Martin, ki je bil že popreje trikrat v Ameriki, se je iz obljubljene dežele povrnil na dom svojega brata v Lški Loki št. 18. Ob vrnitvi so ga sprejeli brat France, njegova žena Marija, rojena Japelj, ki se je primožila na Kra-Ijičev dom z Bresta ter nekaj otrok z odprtimi rokami. Mož s par tisoč dolarji je živel življenje, kakor ga pač žive naši Amerikanci. Kretal se je povsod, bilo ga je videti veliko po raznih gostilnah, kjer je sklepal nova ter osveževal stara prijateljstva, vendar pa je navzlic denarju, s katerim je razpolagal, ostajal veliko doma. Za to je imel razne interese. Usoda dveh bratov Bilo je v poletju 1906. Brata Martin ter France Kraljic sta bila takrat trdna fanta. Na domu je gospodaril tedaj še njun oče, ki se je podal ob nevihti na polje. Treskalo in grmelo je, kakor za stavo. Nenadoma je švignila strela in zadet od nje je padel stari Kraljic. Obležal je mrtev. Kraljičev oče je umrl brez poroke in zapustil precej zadolženo posestvo. Glavni dedič je bil takrat seveda starejši sin France. Fanta sta delala nekaj časa doma, vendar sta zrla v temno bodočnost. Na posestvu, ki je bilo — kakor že rečeno "— obremenjeno z dolgovi, nista mogla prislužiti ničesar, zaradi česar sta se odločila, da jo pobereta čez veliko lužo v Ameriko. Sklep sta čimpreje izvršila in res odjadrala v Zedinjene države. Tamkaj sta delala po raznih tovarnah in je imel srečo mlajši Martin. Starejši France, ki je imel enako dobro voljo zaslužiti, je bil razočaran ter se po treh letih napornega dela povrnil zopet domov v Iško Loko, kjer je prevzel posestvo in se pozneje, nekako pred 17. leti poročil z Japljevo Marijo iz Bresta. Kmalu za njim je prišel domov tudi Martin, ki pa se je že po nekaj mesecih vrnil nazaj v Ameriko. Prebil je tamkaj zopt par let in se vrnil zopet leta 1911. Vzdržalo pa ga ni v domovini in jo je pobral nazaj kakor prvič. V Ameriki je preživel leta, ko je divjaila po evropskih deželah vojna vihra, in je prišel pogledat v domače kraje šele po svetovni vojni. Prinesel je s seboj za pojme našega preprostega ljudstva velikansko premoženje, ki ga je trosil s prijatelji in domačo družino. Pri Kraljičevih so živeli takrat lepo življenje. Razbremenil je brata s tem, da mu je podaril svojo polovico posestva, povrh pa mu je posodil tudi v denarju 700.000 kron. Po letu brezskrbnega življenja pa se je Martin, ki je postal med tem že državljan Zedinjenih držav, namenil zopet v deželo dolarjev. Slovo mu je bilo precej težko, kajti že takrat je navezal intimne stike z ženo svojega brata. Skupno življenje Martina v bratovi družini ni ostalo brez posledic. V hiši so se godile čudne stvari in je prišlo marsikdaj tudi do prepira. France, ki ga je imela žena močno pod svojim vplivom, je opazil, da ni vse v redu in da je zakon moten. Ker pa je bil miren človek, je molčal. Rodila se je najmlajša, sedaj 4 letna hčerka, o kateri se je splošno govorilo, da ni Francetov, marveč Martinov otrok. Po nekaj letih bivanja v Ameriki se je Martin, ki je med tem že zopet zaslužil veliko denarja, vrnil naenkrat na bratov dom. Nadaljeval je s prejšnjim razmerjem do bratove žene, veseljačil po vasi ter zalagal dom z raznimi dobrotami. Kraljičeva hiša si je zopet opomogla. Prikupili so nekaj sveta m tudi doma niso živeli slabo. Martin je posebno stregel bratovi ženi. Kakor pripovedujejo ljudje, so pri Kraljevičevth popili več vina, kakor pa v gostilnah po Iški Loki. Po dobrotah ostre terjatve Tekli so tako meseci in slednjič se je vnesel tudi prej vedno dobro razpoloženi Amerikanec Martin. Omejil se je v vsem, pa tudi doma je izgledalo, da sni vse tako v lepem redu, kaikor so preje menili ljudje. Še več! Sosedje so kmalu opazili, da se zakonca Kraljic večkrat prepirata z Martinom, ki si je v hiši zgovoril kot in preužitek. Martin se je podal večkrat med vaščane in pripovedoval, da ne dobiva redno izgovorjene hrane in da se brat niti naj-manje ne zgane, da bi mu povrnil izposojenih 700.000 kron. Še bolj so se vsi čudili, ko se je raznesla vest, da se brata tožita. Martin je res terjal svoje pravice. Resigniral je na polovico posestva, ki ga je svoječasno podaril bratu, zahteval pa je povrnitev denarja, ki nra ga je posodil v časa, ko je še razpolagal z velikimi vsotami. Na sodišča je bila dosežena poravnava ki sta se po- botala oba brata, da plača France Martinu reden mesečni znesek, obenem pa ga obdrži na hrani in stanovanju. Morila! naklep Vse to pa ni dosti pomagalo. Zakonca sta občutila Martina kot velikansko breme. Slednjič sta se odločila za grozen zločin. Brat Martin, ki je spal včasi v sobi, največkrat pa v hlevu, je to nekako slutil. Bilo je na dan 13. marca, ko se je kretala Francetova žena Marija okrog hleva in možu skrivnostno dopovedovala, zakaj se ima odločiti. Martin je takrat ležal v postelji v hlevu ter čul ženo svojega brata, ki je vprašala tega: »No, ali si že napravil, kar sem ti naročila?« France, ki je bi! takrat navidezno ves zmešan, je zagodr-njal nekaj v brk, nato pa razumljiv*) odgovoril: »Ne, leži še, prav za prav pa imava še čas.« Te besede so šle Martinu, ki se je prav dobro zavedal, da brat ter svakinja kujeta zoper njega grdo zaroto, po glavi in je stvar omenil tudi v družbi v gostilni »Pri Gamsu« v Iški Loki. Enako je povedal o stvari tudi svoji sestri Marijani Šušteršičevi, mlinarici in posestnici v Iški. Sestra se je njegovim besedam neznansko čudila in mu ni hotela verjeti. Martin pa je vztrajal na stvari in je sestri še posebej omenil: »Ce se mi kdaj kaj pripeti, vedi, da sta me onadva in da me morate tamkaj iskati.« Na te njegove besede mu je pričela sestra prigovarjati, naj se preseli k njej, kjer bo živel prav tako dobro, kakor pri Kraljičevih in se mu ne bo treba bati za življenje. Amerikanec je izginil Minulo je zopet par tednov, ko se je nenadoma raznesla vest, da je Martin Kraljič ponovno odpotoval v Ameriko. Ljudje so se čudili in so stvari le na pol verjeli. Čudno se jim je zdelo namreč, da Martin ni nikoli omenil, da hoče nazaj v tuje kraje. Po vasi so pričeli šušljati o raznih krvavih stori j ah, vendar ni nihče vedel kaj pozitivnega. Za Martinovo izginotje so se pričeli pozneje zanimati tudi iški orožniki, ki so zaslišali brata Franceta ter njegovo žena Ta dva pa sta se izgovarjala, da je Martina nekaj ujezilo, zaradi česar se je odpeljal v Ljubljano in od tu nadaljeval pot v Ameriko. Orožniki pa zatrdilu niso verjeli ter so se preko nadrejene oblasti obrnili na ameriški konzulat v Zagrebu, odkoder so dobili informacije, da ni bil izdan na ime Martina Kraljiča nikak potni list. Orožniki so povedali to zakoncema, ki pa sta se samo smejala in ponovno zatrjevala, da se vozi brat že v daljni Ameriki po aeroplanu . . . Govorice o zagonetnem izginotju Amerikanca so pozneje za nekaj časa utihnile, vendar pa so se ljudje še vedno spominjali Martina Kraljiča. Baš v poslednjem času pa so se pričele znova širiti sveže vesti, da je bil Martin Kraljič ubit. Sestra Martina Kraljiča Šu-šteršičeva je pisala sorodnikom v Ameriko, ki so odpisali, da Martina ni v Ameriki. Na podlagi tega zagotovila je stopila Šušteršičevta zopet k orožnikom na Igu in zahtevala, da uvedejo ponovno preiskavo. Orožniki, ki zadeve niso popolnoma opustili, so pričeli zopet poizvedovati okrog sosedov. Razkritje zločina Včeraj okrog 5. zjutraj sta stopila komandir orožniške postaje na Igu narednik Boštovan in narednik Klemene ponovno v hišo Franceta Kraljica. Naletela sta v kuhinji na njegovo ženo Marijo. Narednik Boštovan je stopil pred njo in jo pozval, da prizna, -t'a j in kje je bil umorjen Martin Kraljič. Ona se je pričela smejati, vendar pa je bilo opaziti velikansko zadrego. Marijo sta izročila nato tretjemu, pozneje do-šJemu orožniku, nakar sta takoj stopila v hlev, kjer sta našla Franceta in ga prijela enako trdo, kakor malo poprej njegovo ženo. France se je že prvi trenutek strahovito prestrašil, nakar je prišel v čedalje večje zagate, kar je odločilo njegovo usodo. Slednjič je po zagotovilu orožnika, da mu preobrnejo ves »cimper« prostodušno priznal zločin. Skušal pa je samega sebe razbremeniti, zagotavljajoč orožnikom, da je umorila Martina njegova žena. Primite njo, jaz nimam krvavih rok, je hitel zatrjevati. čim so imeli orožniki njegovo priznanje, so mil takoj napovedali aretacijo, nakar so ga odpeljali v hišo, kjer so ponovno zaslišali njegovo ženo in ji enako napovedali aretacijo. Orožniki so odvedli Marijo Kraljičevo v Ljubljano in jo izročili že okrog 14. v zapore deželnega sodišča. Popoldne so pripeljali v Ljtulbljano tudi Franceta Kraljiča in ga enako utaknili v zapor. Prej je moral Kraljič z orožnikoma do Iške in je pokazal mesto, kjer je zakopal truplo umorjenega brata. Je to komaj četrt metra od struge Iške, tik mailega ovinka dobrih 700 m proč od Ižanske ceste. Davi je odšla iz Ljubljane v Iško Loko sodna komisija ki Ji je načeloval sodni svetnik g. dr. Stojkovič s sodnim zdravnikom g. dr. Suherjem in zapisnikarjem. Ekshumaciji trupla v Iščici so prisostvovali orožniki in nebroj ljudstva s sosednjih vasi. Truplo, ki je ležalo za dobro ped pod zemljo, je bilo že močno razkrojeno. Umorjeni Kraljič je ležal na trebuhu. Bil je oblečen v zamazano križasto obleko ter je imel na nogah tudi čevlje. Na glavi je imel na levem sencu velikansko zevajočo rano. Preklano je imel tudi desno sence ter je šla razpoklina skoro do ušes. Zdravniško mnenje pravi, da sta bili obe rani smrtni, prizade-jani z ostrim orodjem, s sekiro. Zdravnik je izvršil obdukcijo kar na licu mesta, nakar so spravili truplo v že pripravljeno belo krsto. Prevoz krste je izvršil neki posestnik iz Iške Loke. Krsto so ob spremstvu velikanske množice domačinov odpeljali okrog 11. v vas, kjer je voz obstal in so domačini j pomolili. Po preteku pol ure je odpeljal voz krsto na pokopališče na Igu, kjer se je vršil danes ob 16. pogreb. Grozni zločin je bil izvršen na večer 25. marca letos. Kakor je izpovedal aretirani France Kraljič, je pričakala Martina njegova žena Marija v hlevu. Martin, ki je imel z Marijo intimne stike, je skušal zopet, kakor pripoveduje France, siliti v njo, a se mu je ona uprla. Pričela sta se prepirati in je ona takrat pograbila za sekiro in ga sedečega na postelji dvakrat udarila po glavi. Martin je padel takoj mrtev po tleh, nakar je žena priklicala moža. Truplo sta naložila mak) po polnoči na voz ter ga odpeljala do Iške, kjer sta ga za-grebla. Mesto, kjer je ležal umorjeni Martin Kraljič, je bilo že parkrat preplavljeno in bi truplo, ki je ležalo v zemlji že nad štiri mesece, odnesla prva večja povodenj, tako da bi ostal strahotni zločin lahko prikrit. Vendar pa je usoda hotela drugače in bo tudi ta grozotna zadeva kmalu pojasnjena v vseh podrobnostih. «••-►*. «*^(iitf|if študijsko potovanje naših tehnikov iz Prage po Nemčiji Tritedenska pot šeste velike inozemske ekskurzije našega društva je vodila letos v Nemčijo in Dansko. Vrnili smo se obdani zopet z novimi vtisi, ki so obogateli naše znanje. Toliko zanimivosti in novih doživetij v razmeroma tako kratkem času nudi mladi duši lahko samo tako študijsko potovanje. Za udobno potovanje gre zahvala dobri organizaciji, ki je že tradicija našega društva, v prvi vrsti pa veliki gostoljubnosti, ki smo je bili deležni posebno na Danskem po zaslugi našega častnega generalnega konzula gosp. Henry Tegnerja, ki je ugleden in visoko izobražen Danec ter vnet propagator dansko - jugoslovenskih odnošajev in po zaslugi danskega akadem. društva >Studen-terforeningen« na čelu z gosp. H. A. Wim-merjem, višjim državnim uradnikom in ju-ristom gosp. Bryldom. Po zaključku predavanj in izpitov smo odpotovali iz našega priljubljenega študijskega mesta Prage v Berlin. V tem čuda-mestu smo ostali tri dni in si ogledali le delavcih ni opažati otopelosti, temveč veliko prožnost in primerno inteligenco. Pa tudi drugače imajo tovarniški delavci na Danskem 2 do 3 tedne počitnic v letu. Obiskali smo tvornico slovitega danskega porcelana »Bing & Grondahk, kjer je delo zaradi tega počivalo. Tvorničar sam nam je razkazal le dragoceno zbirko umetniško dovršenih predmetov Eno dopoldne smo porabili za poset znamenite pivovarne in tovarne brezalkoholnih pijač »Carlsberg«. Celo ogromno podjetje se nahaja na velikem vrtu med zelenjem. Človek misli, da je v prosti naravi, ne pa v tovarni. Popolnoma so nas prevzele čistota, red in tehnična dovršenost, ki jih opažaš od kotlarne pa do reprezentativnih prostorov. Nismo mogli spraviti iz sebe praznih besedi, s katerimi bi izrazili svoje zadovoljstvo in zahvalo inženjerju, ki nas je vodil po tej čudovitosti, ki se zdi človeku le idealen model, ne pa resnica. Šele pozneje je to šlo, ko smo si namočili grla s prijetnimi in osvežujočimi pijačami tega vele-obrata. Mnogo pivovarn sem videl doma in najznamenitejše. Med najvažnejšim naj omenim, da smo si ogledali zgradbe moderne arhitekture, svetovnoznane tvornice električnih strojev >AEG«, tehnično visoko šolo v Charlottenburgu, kjer so nam zanimive institute in laboratorije razkazali odlični profesorji in asistenti. Posetili smo tudi mesto Potsdam, kjer stoje dvorci bivših cesarjev. Z njih slavo so padli tudi izdatki za vzdrževanje tega razkošja. — V Berlinu so nas tovariško sprejeli in vodili funkcijonar-ji društva sAkademisches Institut fiir Stu-dienreisenr, ki so nam organizirali potovanje po Nemčiji in naši berlinski akademiki. Animirane čajanke, ki so nam jo priredili, se je udeležil tudi naš stari znanec gosp. dr. Rašič, svetnik poslanstva in bivši gen. konzul v Pragi. Četrti dan smo krenili iz Berlina v zeleno Dansko v divno glavno mesto Kobenhavn (Kodanj) — srce danskega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Vožnj? je prijetna in traja 10 ur; tretji razred je mnogo udobnejši od našega. Vlak zapelje dvakrat na velik brzoparnik. Ta vozi od \Varnemiinde do Gjedsera okrog dve nri, med otokom Falster in Seelandom pol ure. Takoj ob prihodu na dansko zemljo te pozdravijo tipične, nalahko valovite pokrajine z žitnimi polji in sočnimi pašniki, po katerih se pase goveja živina. Tu pa tam šume skupine grmovja in manjši listnati gozdiči. Od časa do časa se pokaže nekaj prijaznih belih hiš in kak mlin, ki ga tiho poganja veter. V prvih trenutkih se zdi izraz teh pokrajin precej melanholičen, kmalu pa spoznaš njih življenje in uvidiš koliko lepote in poezije čuvajo v sebi. Ne čudiš se, da je mnogo slikarjev in pisateljev našlo tu zaklad svoji fantaziji. V Kodanju smo se kmalu počutili kot doma. Nastanjeni smo bili v zgradbi društva »Studenterforeningen«. Če bi hotel opisovati ta študentovski dom, bi bil to kapitel za-sebe. Tu ostane akademsko izobražen človek tudi po končanih študijah član akademskih društev; stari in mladi delajo skupno v skupnih društvih, ki uživajo velik ugled. Znano je, da se pečajo Danci v pretežni večini s poljedelstvom in ribarstvom. Napačno pa je, če kdo misli, da nimajo industrije. Z njo se ukvarja 28 % prebivalcev. Če bi človek ne videl nič drugega kot tvornice v Kodanju, je to ponos za državico s 3 in pol milijona prebivalci. Ogledali smo si n. pr. ladjedelnice in tvornice Dieselovih motorjev »Burmeister & \Vainc, ki zaposlujejo preko 10.000 delavcev in dobivajo naročila iz celega sveta. V tem času sta bila dogotovljena in v generalni preizkušnji dva Dieselova kolosa, eden 6 pogonsko silo 5O0O konjskih sil, drugi 8000 konj. sil. Poslednji je zgrajen za japonsko vojno ladjo. Ravno se je mudila tu komisija japonskih inženjer-jev. V bližini imenovane tvornice je postavil pred par leti tudi Ford svojo tovarno avtomobilov, ki daje delo 700 delavcem in zgo-tovi na dan 70 avtomobilov — vsakih 7 minut oddrdra v skladiščne garaže nov avto. Vse glavne sestavne dele dovažajo iz Amerike, tu avtomobile le sestavljajo. To je hi-permoderna tvornica s pravo amerikanizacijo dela. Celo človek je tu stroj, ki mora v vsakem določenem času izvršiti določeno delo. Ker tako delo, kjer je Človek zaposlen neprestano pri isti stvari, duševno bolj izmuči kot kako drugo, je preskrbljen za te . delavce tudi primeren počitek, in sicer od petka opoldne do ponedeljka. Zato pri teh na češkoslovaškem; kaj takega kot tu pa nikjer. Vsi moderni aparati in komplicirani stroji eo zgrajeni na Danskem. Ustanovitelja tega velezavoda sta dr. phfl. J. C. Jacob-sen in sin dr. phil. Carl Jacobsen. Oba velika ljubitelja domovine in umetnosti sta zapustila ogromno premoženje danskemu narodu. Podjetje vodi posebna od države imenovana uprava; vse denarno imetje se steka v tako zvani >Carlsbergfonds«, iz katerega se je zgradil prekrasen muzej >Carls-berg Glyptothek<, ki je napolnjen z deli jiaj-slavnejših svetovnih umetnikov in služi v večni spomin velikodušnim mecenom ter v diko danskemu narodu. Z imenovanim fondom se vzdržujejo tudi druge narodne svetinje. Tudi v tvornici sami se nahaja bogat muzej, ki podaja predvsem historično ozadje tega zavoda. Pri ogledu mesta in luke z avtom in motornim čolnom smo se zamudili ves dan. Odveč bi bilo govoriti o higijeni, vzorni regulaciji mesta ter čistem zraku. Kamorkoli 6e ozreš — zelenje, parki in nasadi. Široke asfaltirane ulice, nasajene z drevoredi, ne poznajo blata in prahu. Počutiš se kot na oddihu, ne pa v velemestu s preko 700.000 prebivalci, čeprav vlada dokaj živ promet. Grade večina s surovo opeko brez ometa in vendar je ta arhitektura, ki jo vidiš tu, pri-kupljiva in edinstvena. To ravno je umetnost: izraziti s tako skromnim materijalom monumentalnost in mehko ter toplo vna-njost. Brezdvomno je to eno najlepših mest v Evropi. Od številnih muzejev smo si poleg omenjene »Glyptotheke< ogledali tudi državni muzej za umetnost in Thorvaldsenov muzej, ki obdaja zadnji dom tega velikega kiparja in čuva njegova klasična dela. Vsak večer nam je minil ob prijetni zabavi. Pozdravni in poslovilni večer nam je priredilo društvo »Studenterforeningen«, en večer smo preživeli na čajanki pri g. Wim-merju, ki sem ga že imenoval, drugega zopet pri ljubeznivi gdč. Elisabeti Hardingovi, ugledni hinkcijonarki akadem. društva. Vedno je bila zbrana lepa družba, bili so zme-njani prisrčni pozdravi in napitnice. Govorili smo med seboj nemško, dasiravno govore poleg materinščine rajše in boljše angleško ali francosko. Višek je dosegel večer pri g. gen. konzula. Poleti stanuje v ljubki vili ob obrežju, dobro uro z električno železnico iz centru-ma mesta. Ponosno je vihrala v pozdrav z visokega droga na vrtu naša trobojnica. Nepozaben nam ostane ta večer in bajno svetla severna noč. Zadnja dva dneva smo uživali na pravljičnem gradiču Lerchenborg pri mestu Kalundborgu, kjer je največja danska radio-postaja. Pripeljali in odpeljali smo se z avtomobili po krasni asfaltirani cesti, kakršnih pri nas nimajo niti mesta. Kalundborg je oddaljen nekaj čez 130 km od Kodanja. Med potjo smo se ustavili tudi v mestu Ro-skild, kjer se dviga veličastna katedrala, v kateri imajo svoj zadnji počitek člani danske kraljeve rodbine. Na omenjeni gradič hodijo na počitnice predvsem študentje in študentke ameriških bogatašev. Tokrat je bilo tu tudi več Norvežanov in nekaj starejših Ame-rikancev in Američank. Z veliko rezervo so nas sprejeli, kajti v kolikor poznajo naše kraje, poznajo >divji Balkan«. Ko so nas spoznali, so uvideli, da nam lahko mirno podajo roke. Ob slovesu so se težko ločili od nas in mi od njih. O kakršnikoli stvari bi govoril, bi bil to slavospev. Ta vzorna država s takim ljudstvom in popolnostjo jih zasluži. Zanimali smo se in vprašali, kakšno je splošno socijalno stanje; odgovorili so nam, da je nt Danskem malo velikih bogatašev, še manj pa revežev. Res je, tu človek ne opazi siromaštva, tu ne vidiš pijancev in umazanije, tu ne poznajo analfabetov. Vsestranska kultura je pronikla v najširše plasti naroda v polni meri. Če se boš razgovarjal s kakršnimkoli človekom, boš občudoval, ka[ znajo ti ljudje. Zato se ne smemo čuditi, če najdemo v količkaj večji ribiški ladji radio in če ima skoro vsak posestnik avto, radio in telefon. To pri njih ni luksus, ampak gola potreba. Danski pravijo dežela morja in solnca. Da, taka je njena zunanjost, po notranjosti pa je dežela dela, kulture in blagostanja. Vsestransko resno delo in točnost v vsakem pogledu, to je pesem njihovega življenja. Težko smo se poslovili od tega raja. V slovo so se čuli na postaji naši klici: Skaal Dan-mark! Živela Danska! Odšli smo preko otoka Funen in na njem ležečega starega mesta Odense, kjer je bil rojen največji pisatelj pravljic Andersen, proti Fredericiji, od tu preko južnega dela polotoka Jiitland v Hamburg. Zal nam je le, da si nismo ogledali tudf samo eno uro od Kodanja oddaljenega gradiča Kronborg pri mestu Helsingor, ki je eden najkrasnejših iz renesančne dobe in ga je ovekovečil Shakespeare s svojim Hamletom V Nemčiji emo se mudili še v Hamburga, Lipskem in Monakovem. Najzanimivejše za nas je bilo v Hamburgu mogočna luka, krasne moderne zgradbe in Hagenbeckov zoološki vrt, ki je eden največjih na svetu, v Lipskem ogromne velesejmske palače in v Monakovem čudoviti tehnični muzej in galerije slik. Z Monakovega smo se podali naravnost v domovino na oddih. Velikega pomena so taka potovanja tudi v propagandnem oziru in že zato zaslužijo podporo tudi od države. Društvo jugoslovenskih tehnikov v Pragi ni moglo za svojo do« setlenico doživeti lepše ekskurzije. Jože Rus, cand. ing. Krasne tlabove (mozaične plošče) Izdeluje I. Oostinčar, cementarna p. Dol pri Ljubljani. i 097 Velika tatvina v Jaršah pri Domžalah Domžale, 17. avgusta V Jaršah je bila pred leti zgrajena velika tovarna, ki je last Industrije platnenih izdelkov. V tovarni je zaposlenih nad 300 delavcev. Včeraj je vodstvo tovarne pripravilo nad 41.000 Din za izplačilo tedenskih mezd delavcem. Nekateri delavci so prejeli mezde že včeraj popoldne, za druga so bile mezde shranjene v železni omari, kjer so shranjeni tudi razni poslovni spisi. Ključ od železne omare je bil po navadi shranjen v pisarniški mizi v predalu, ki ni bil zaprt Danes dopoldne so hoteli s ključem odpreti omaro, toda ključa niso mogli nikjer najti. Zjutraj, ko so prišli v pisarno, niso našli ničesar sumljivega, vse je bilo v najlepšem redu. Dolgo časa so dopoldne iskali ključ, toda niso ga mogli najti. Ker je bilo treba popoldne pričeti z izplačilom mezd, se je vodstvo tovarne odločilo odpreti železno blagajno s silo. Ko so jo odprli, so z velikim presenečenjem morali ugotoviti, da je vsota 34.839 Din iz omare izginila. O tatvini je bila takoj obveščena orož-niška postaja, ki je pričela takoj s poizvedbami ter je natančno ugotovila ves dejanski stan. Kakor domnevaio, je tat, ki jel bil dobro poučen o lokalnih razmerah, prišel ponoči ob sodelovanju svojega kom-* plica v pisarno. Vrata pisarne je odklenil S ključem, nato je vzel ključ od železne omare ter omaro lepo odklenil. Vzel je samo denar, drugih stvari se ni dotaknil. Kam je potem vrgel ključ, še ni dognano. Pisarno je zapustil v najlepšem redu. Ko je tat izvršil svoj posel, jo je neopaženo popihaL O drzni in precej komplicirani tatvini jei bila telefonično obveščena tudi ljubljanska policija, kakor tudi vse sosednje orožni-* ške postaje. Iz Ljubljane je policijska direkcija odposlala v Jarše dva detektiva. Upati je, da izslede drznega tatu, ki bo gotovo skušal pobegniti gigko meje. Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpravit' z uporabo naravne »FRANZ JOSEFOVE« grenčice. — Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo prisitno »Franz Jo-sefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo-» v mah. 7 »JUTO)« St 192 4 NedeTJa, 18. VTH. 1529 Domače vesti * Zahvala NL Tet krafflce ca Učno darilo. Od uprave dvora J« prejela gdč. Sar-čeva pismo, ki se glasi: Vel kraljica ie z veseli eni sprejela lično ljdelano gorenjsko skrinjo, ld jo Je Propaganda »Oeč-ve« poklonila Ni. Vis. kraljeviču Andreja. Njeno Veličanstvo mi Je blagovolilo naročiti, da Vam kakor tndi Propagandi »Deč-ve« sporočim Njeno srčno zahvalo.« Zast. upravnika dvora pomočnik maršala dvora Ni. VeL kralja cnajor Branko Pogačnik. * Seznam žrebanja zadnjih »Jutrovfh« nagrad za srednješolce (meščanske šole in nižji razredi srednjih šol) bomo objavili ▼ »Jutro« r četrtek, 22. t m. * Izpremembe ▼ železniški rfnžbL Premeščeni so: za strojevodjo dosedanji strojni kurjač Vangust Leopold ▼ kurilnico Velenje; za prometne zvaničnike dosedanji sprevodnik Gorop Karel v Dravogradu-Me-ži, postajni pazniki: Babošek Alojzij ▼ Hočah, Kol ari č Albert v Rnšah, Lubej Martin v Pesnici, skladiščni desetar Bedeniko-vifi Mihael v Bučevcih, brzojavec Preželi Vladimir v Ortneku, pomožni pisar Simon-čič Maks r Polzeli-Braslovče, kretmk Pla-ninšek Anton ▼ Šalovcih, čuval Spoljar Josip r Petrovcfh-Križevci; za komercijal-ne zvaničnike: dosedanji premikač nadzi-ratelj Firm Anton ▼ Celin, skladiščnika Dovč Franc v LJubljani gL kol. Pirjevec Anton v Postojno—zastopstvo: sprevodnik Cujež Franc v Grobelnem. skladična paznika Pavlič Franc v Bistrici-Bohinjsko jezero; Pristov Josip, na Jesenicah: postajni pazniki Česen Janez v Slovenjgradcn Frank Josfp v Maribora, kor. kol., Kogoj Franc v Tržiču, Osterman Alojzi! v Novem mestu; Kotnik Vinko v Bistrid ob Boh. jezera, Pflaum Ferdinand r Kranja, Po-ianec Matevž t Pragerskem, Prevolšek Iv. v Maribora grl. koL Weraig Janez v Pragerskem, Brajnik Andrej ▼ Tržiču, Fran-geš Franc v Maribora gl. kol. Javoršek Ivan r Radovljici, Jesenovec Gašpar v Škoffl Loki, Kac Štefan na Rakeku, Lon« čarič Štefan v Maribora glav. kol. Mimik Ivan v Celju, Pešec Ivan na Rakeku- Pinič Filip ▼ Mariboru gl. kol., Podržai Anton na Rakek, Tarkuš Fran v Šoštanju, Topol-ščici, Vrbnjak Josip ▼ Maribora gi. kol. pomožni pisarji: Kemperle Bogomir v Prevali ah, Lešnik Olga r Smartnem ob Paki, PagMarnzzi Žiga na Jesenicah, šabec Alojzi] ▼ Trbovljah, sklad zvaničnica. Laiba-ch-er Emilija v Tržiču, pisarniška pomočnika Janžekovič Anton v Mariboru gl. kol. sklad, desetarja SteinbuchCT Henrik v Mariboru glav. kol., Sonc Ferdinand v Ljubljani glav. kol., kretnik r. Pfeifer Friderik v Mestinju; vozovna zapisovalca Perovšek Josip in Selan Franc oba v Ljubljani glav. kol.; sklad, sluge: Babuder Andrej na Rakeku, Ferk Rudolt v Maribora glav. kol., Krašovic Stane na Rakeku; postajni slugi: Benda Maks v Ljubljani gl. kol. in Do-bravec Valentin v Bistrici ob Bohinjskem jezeru; postajni zvaničnik Potočnik Vladimir v Novem mestu; za korilniške zvaničnike dosedanji: nadstrokovnik Feldin Herman na Jesenicah, strokvnika Vari Ivan v kurilnici LJubljana II. gor. kol.. Perhavec Josip r kurilnici Ljubljana IL gor. kol.; progovni čuvaj Jagrovič Josip v kurilnici Maribor; za administrativne zvaničnike dosedanji sprevodniki Jamar Martin na Jesenicah, Ošaben Ludvik v Ljubljani gor. kol„ Pavlič Benedikt ▼ LJubljani gor. kol., Vouk Marij ▼ Ljubljani -glav. kol.; postajna paznika Jank Gabrijel Ljubljana gor. kol, Stamič hran v Maribor gl. kol.: strokovnima Sever Rudolf v kurilnici Liubliana I. gor. kol., Schubert Leon v kurilnici Ljubljana SI. gor. kol.; skladiščnik: Gril Josip kurilnica Maribor; brzojavec Novak Herman v Mariboru gl. kol.; progovni čuvaj Knez Jakob progov. sekcija Celie; vozovni zapisovalec JanSgaJ Vinko ▼ Ljubljani gl. kol.; sklad, sluga Kervina Franc v Ljubljani gl. kol.; pisarniški slugi Bašin Andrei, prog. sekcija Jesenice in Tominc Simon, prometno-komercijelno odeljenje. * Odličen prijatelj našega naroda Louls Wlley, lastnik velikega dnevnika »New York Times«, Je preko Londona in Pariza p r.spel v Beograd. Prišel Je, da pregib« Aireriški dom v Selcih na hrvatsKen Primorju, kjer se nahaja mnogo naših otrok, potrebnih zdravljenja ob morju. WHley je v dobi svetovne vojne odločno zagovarjal jugoslovanske težnje in je tudi ostal naš prijatelj. Wiley je gost poslanika dr. Grn-jiča m gospe Mabel Grujičeve. organizatorje progapandistične akcije r Ameriki za našo narodno stvar v dobi svetovne vojne. * V zbirki zakonov je izšel 30. snopič, ki prinaša poleg manjših zakonov tudi: zakon o notranji upravi. Zakon o poslovnem redu pri državnem svetu m upravnih sodiščih m Zakon o osebnih imenih. Knjiga, ki obsega 162 strani, velja s poštnino vred 25 Din. Naroča se v Jmjigarai Tiskovne zadruge ▼ Ljubljani. * Izpiti r srednjih Šolah. Veflke Sofefre počitnice se bližajo svojemu koncn. Že 26. t. m. se ▼ vseh srednjih šolah prično izpiti onih dijakov, ki t prošlem šolskem lete niso r vseh predmetM dosegli povolinega uspeha. Pouk se prične v prvih dneh septembra. * V počaščen Je spomina ndulslra t P- g. drja Gregorja Žerjava Je daroval g. D. 500 Din Narodni galeriji, ki s tem izreka darovalcu toplo zahvalo. Narodna galerija v Ljubljani. * Primorci, Joposhrretrf! hSk fe 12 Številka »Primorskega Glasa«, ki obširno in nazorno poroča o Svijenjn naših rojakov onstran meje. List je naprodaj po vseh večjih trafikah t Ljubljani in Marfl»ora. Naročila sprejema Založba Ju« v LJubljani Selenburgova ulica 7-fI. Naročnina znaša četrt leta 15 Din. SPECIJALNI KIS za vladanje sočivfa dobit« ▼ drogeriji KANC, Židovska ulica. 10077 * Desetletnico »at*e bodo oraznovali Mvšl maturanti gimnazije v Kranju v sredo 2L t m. Vabljeni so tudi oni sošolci, ki so prej izstopili ali prestopili na kak drug zavod. Sestanek bo po prinodu Jutranjega vlaka ob 8. t Kranju pri »Stari pošti«. * Lovski blagor. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Lovec Mlinar je na Planini pri Pleša ustrelil te dni 75 kg težkega divjega merjasca. Tri divje svinje so mu ušle. Najbrže so se priklatili iz Jurkloštra. * Izobešanje državne zastave. Da se državni zastavi zagotovi striktno spoštovanje, se je vsem pristojnim državnim oblastvom naročilo, naj se r bodoče pri vseh državnih in samoupravnih oblastvih ln institucijah kakor tudi na poslopjia institucij javnopravnega značala obvezno iz-obešajo samo državne zastave. Ako v poslopju takega oblastva stanujejo tudi uradniki, potem se tudi na njihovih stanovanjih smejo izobešati samo državne zastave. * Planincem ln izletnikom ▼ vednost Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.40, ima na Jesenicah zvezo na vlak, ki odhaja v Kranjsko goro ia Rateče. * Planinci hi Izletniki! Danes bo ikof gospod dr. Rožman slovesno blagoslovil novo planinsko kapelico na Krvavcu v Kamniških planinah. Spored: Ob 11. blagoslov Križke planine in novo zgrajenih stanov, ob pol 12. blagoslov kapele in sv. maša. Vabljeni vsi. * Poroka. Dne 15. t m. sta »e poročila v kapelici Kamniške Bistrice gdč. Avrelija Bullingerjeva in gosp. Franjo Topole, oba iz Laškega. Iskrene čestitke. * Smrtna kosa. V Ilirski Bistrici Je v petek preminula ga. Josipina S a m s a lz ugledne notranjske rodbine. Pokojnica je vživala splošen ugled na Notranjskem ter je bila vedno narodno zavedna. Doživela je 80 let Pogreb pokojnice bo t nedeljo v Ilirski Bistrici. — V Skocjanu na Dolenjskem je umrl g. Pavel Zapet, posestnik, mesar in gostilničar. Pogreb pokojnika je bil včeraj. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! Danes! FHja atrakcij in bravor! Harry Piel ▼ ogromni senzacij Njegovo najjačje orožje. Ob 2, po< 5, pot 8, 9. Dm 2, < 6, 8. Kino »Ideal« * Studijsko potovanle nemških zdravnikov iz češkoslovaške v našo državo. Zveza zatujski promet v Sloveniji organizira veliko poučno potovanje nemških zdravnikov iz Češkoslovaške t Slovenijo in na naše Primorje. Izletniki, 100 po številu, bodo prišli 11. septembra v Maribor, na kar bodo posetili Rogaško Slatino. Dne 12. septembra se bodo peljali preko Ljubljane na Bled, kjer bodo ostali 13. septembra cel dan. 14. bodo potovali gosti preko Postojne v Opatijo in od tam na Sušak. S Sušaka se bodo vozili po morju do Ko-tora in potem nazaj do Splita. Iz Splita pa 22. septembra na Plitvička jezera in Zagreb. Konec potovanja bo v Zagrebu 24. septembra. To potovanje bo izredne tuj-sko-prometne in propagandne važnosti, zaradi česar bi kazalo, da se gostom priredi čim dostojnejši sprejem v seh večjih krajih, kjer se bodo ustavilL • Odlični slovenski alpinisti. Poročajo nam: Meseca julija sta izvršila znana turista Pibernikova in Edo Držaj težko turo čez Gamsov Rob in vzhodni del severne stene Mangarta. Turo so odlični nemški alpinisti poizkušali izvesti zaman ter jo je dr. Kugy smatral za neizvedljivo. Letos pa je stena padla ter sta to turo. ki je ena najtežjih v Julijskih Alpah, izvršila slovenska alpinista. Od 9. do 13. t. m. pa sta zmagala severno steno Triglava, in sicer srednji steber, ki vrhuje v točki 2464 m, Skalaša Pavla Jesihova in Milan Gostiša. Prenočevala sta štiri noči v skalah, pre- Dr. I^eo Na vil i k specialist za ženske bolezni in porodništvo 101 £6 LJUBLJANA, Tavčarjeva nlica 6/1 zopet redno ordinira. ZOBNI ATELJE KARL KOS ostane do 28. t. m. zaprt Zcff*a«m«£ dr. dCoj§ij cturlic je otvoril ordinacijo v Cerknici od 22. avgusta zopet redno ordinira. M 04 dvakrat vihar ter sta Sla ia zdrava izvršila to menda do sedaj nai težjo turo ▼ našiti Alpah. Tudi ta pristop so najod-ličnejši alpinisti poizkušali zaman, šele našim plezalcem se je posrečil prvi pristop. Srednja triglavska stena ima sedaj tri smeri: slovensko vzhodno (prvič izvedel dr. Henrik Tuma), srednjo nemško v različnih varijantah (prvič izvedel Dome-nigg) in tretjo, Skalaško smer. katero sta izvedla Jesihova in Gostiša. Obedve turi zahtevata občudovanja vredno spretnost, moč in energijo. Ako zahteva triglavska tura izredno moč, zahteva eksponirana mangartska stena izredno tehniko ravnotežja. Tako naša mladina tekmuje z naj-odličnejšimi alpinisti prvih kulturnih narodov. • Tekma s!oven. harmonikarjev. Ljubljanski velesejem bo priredil od 31. t. m. do 9. septembra svojo priljubljeno »Ljubljana ▼ jeseni«. Ta bo obsegala vse važne veje našega materijalnega in kulturnega gospodarstva. Nedelja 8. septembra pa bo tudi dan konkurenčnega nastopa igralcev na harmoniko, tega tako priljubljenega narodnega instrumenta Slovencev. Vsak harmonikar bo imel priliko pokazati, kaj zna, in bo lahko zaigral katerokoli melodijo. Kdor ima narodno nošo, naj nastopi v njej. Pri-puščeni k tekmovanju bodo samo oni '.iar-monikarji, ki se pravočasno prijavijo upravi velesejma v Ljubljani. Dopisnica zadošča. • Avtomobil smrtno poškodoval 11-letao deklico. V bližini Marije Bistrice se Je v četrtek smrtno ponesrečila 11-letna Ruža Suškovič, ki se je s svojim očetom vračala iz Cučerja, kjer sta bila na proščenju. Povozil jo je neki avtomobil. Oče ie hudo poškodovano in nezavestno deklico v naročju nesel domov, kjer pa ie otrok zaradi izkrvavljenja par ur nato umrl. • Aeroplanska afera pred državnim sodiščem. Kakor poročajo iz Beograda, je preiskava proti Dragotinu Diniču, bivšemu oficirju in dobavitelju aeroplanskih motorjev, končana ter Je sodna obravnava proti njemu io petorici njegovih soobto-žencev določena na dan 16. septembra v Beogradu. Sodišču bo predsedoval predsednik državnega sodišča dr. Dušan Su-botič. • Nevaren vlomilec. Dne 14. t m. smo poročali, da sta bila ▼ Ljubljani zasačena Alojzij Oman in njegov tovariš, nevarni vlomilca, ki sta se dalje časa ndejstvovaia v ljubljanski okolici in po Dolenjskem. V poročilu je bilo tudi navedno, da sta areti-ranca zagrešila vlom v kopališču ▼ Dolenjskih Toplicah ter odnesla od tam blagajno z vsebino okrog 1000 Din. Sedaj pa se je izkazalo, da se ta zločin ne more pripisati na rovaš Alojzija Omana, ker je ta za čas tega vloma točno dokazal svoj alibi. • Tudi nbožnica ni varna pred vlomilci. V noči od četrtka na petek ie doslej neznan zlikovec vlomi! v mestno ubožnico pri Sv. Duhu v Zagrebu. Vlomilec je prišel v notranjost poslopja skozi okno, na katerem Je odstranil veliko šipo. Kot pkn Pa je mogel odnesti le nekoliko jestv'o, ker je bil pravočasno prepoden._ je britvic« iz »rebrnega jekla, ki celo po 8-feratni uporabi brije popolnoma do-TTŠeoo. 1 Ppeprorfaftaflcfi maj se Obnn^flO mt Gustav Hitsser & atol, W9en VB., Ricbtangaase K DESINFBKCIJSKA (razfcuževalna)"" SREDSTVA za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10- Zamenjam stanovanje lopo, 2-sobno s pri tik linami v Škof ji ulici za 1-sobno na Poljanah v mestni hiši. Najemnina je enaka. Dopise na oglas. odd. Jutra pod »Dogovor«. sENHURi Najboljša brezalkoholna pijača je Original Sanitas Dobi se ▼ vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova nI. 27. * Samomor s kokainom. V Sarajevu je zvršila iz neznanega vzroka samomor ločena žena kapetana Hladečkega. Izpila je "ečjo kol<čino raztopljenega kokaina. V nezavestnem stanjn je bila prepeljana v Dolnico, kjer je kmalu nato izdihnila. * Mrtvec ▼ ledenici. V ledenici hotela »Balkan« v Kosovski Mitrovici so v četrtek zvečer našli mrtvega paznika Trajka Dokučeviča, katerega so že teden pogrešali. Našlj so ga zaradi smradu, ki ga je začelo širiti razpadajoče truplo po dvorišču. * Ustrelil ženo in sebe. V četrtek ponoči je v Bogatiču tamkajšnji trgovec Živorad Trifunovič ustrelil svojo ženo Zorko, potem pa z istim revolverjem izvršil samomor. Oba so v petek zjutraj našli mrtva v postelji. Iz pisma, ki ga je zapustil Živorad, ie razvidno, da se je že prej odločil za ta obupni korak. Vzrok umora in samomora sta prezadolženost in neozdravljiva bolezen samomorilca. ITO — zobna pasta najboljša I * Zaradi nesrečne Hubezni hotela Izvršiti samomor. V Osijeku je v četrtek ponoči nameravala izvršiti samomor natakarica Josipina Adamičeva, rodom iz Maribora, stara 27 let. Izpila ie večjo količino solne kisline. Prepeljali so io v bol-r.ioo. V pismu, ki so ga našli ori njej, izjavlja, da si hoče končati življenje zaradi nesrečne ljubezni. * Za slepce. Na5f npmrf le vposlal g. Jože Drašler iz Novega mesta znesek 150 Din, zbran r gostilni Načeta Sitarja ▼ Toplicah ob priliki družabnega večera citra-šice ge Dragice Košmerolev. namenjen kot prispevek za reveže-slepce. * Darujte Podpornemu društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. * Podpirajte Dražbo sv. Cirila In Metoda! Družba je edino slovensko obrambno šolsko društvo ▼ Jogoslaviii. * Obleke kemično čisti, barva, pOsira is lika tovarna Jos. Relch. * Aat Rad. čaj ▼ Maribora (odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti ia vpisovanje v trgovini Aat. Rud. Legat tc. Co, Maribor, Slovenska alica 7. Natančnejše ▼ inseratnem delu. * Živinski in kramarskl sejem aa Vesel Gori pri Št Rupertu se bo vršil v soboto 31. t ul; torej ne tisto soboto pred Malo mašo, kakor je pisano v koledarjih. Kupci in prodajalci vabljeni. * Podpisana preklicuiem In obžalujem žaljivke in sumničenja napram gospe Von-čina Mici in se ji zanvaljujem. da je odstopila od obtožbe. Kozje 13. avgusta 1929. Resnik Leopoldina. 1071 lz Ljubljane n— Nova umetnina kiparja Bernekeria. Znani naš mojster, akademski kipar Fran Berneker, ki je ustvaril Ljubljani najlepšo UTietnino — Trubarjev spomenik, je zadnje mesece izgotovil doprsni kip pokojnega krškega odvetnika dr. Ivana Dimnika za nagrobni spomenik v Trbovljaa. Portret je izvrstno delo v prirodni veličini, izgo-tovljeuo pa iz pohorskega marmorja, ki ga kipar Berneker sam lomi nad Sv. Lovrencem. Zadnje dni je kipec postavljen ▼ velikem izložbenem oknu tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici, kjer ga cenilci umetnin ogledujejo z zadoščenjem, da so kiparju Berneker ju zopet dane možnosti za umetniško udejstvovanje. Mojster ima svoj skromni atelje v Slomškovi ulici 19. o— Ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Joža Bohinjec Je zaradi dopusta odsoten do 1. septembra. Vsi dopisi v uradnih zadevah nai se pošljejo v tem času direktno na urad. o— Krstna darila četvorčkom. Ravnateljstvo bolnice za ženske bolezni je prejelo naslednja darila za porodnico Terezijo Gorenje: g. Petrovič Beograd Din 300, neimenovan 200 Din, iz sklada primarija dr. Ivana Jenka 500 Din in zdravnik dr. Dolenc 30 Din. Darove sprejema uprava bolnice. n— Krstna darila za četvor8£e. Tekom včerajšnjega popoldneva je naše uredništvo prejelo kot krstno darilo za četvorčke še naslednje zneske: gospa Anči dr. Kra-merjeva 100 Din, otroci odvetnika g. dr. Otona Fetticha 100 Din ter Milojka in Alen-čica Virantova 100 Din; skupno z zneskom navedenim v poročilu na 5. strani: 2200 Din Nadaljnja darila rade volje sprejema uredništvo »Jutra«. u— Gremii trgovcev ▼ Ljubljani (šolski odbor) javlja, da bo vpisovanje v I. razred gremijalne trgovske šole v soboto 31. t. m. od 8.—12. in od 14.—17. ▼ gremijalni pisarni. Vpisovanje v II. in III. razred se bo vršilo v ponedeljek 2. septembra od 14—17. v šoli na Ledini. Pri vpisovanju mora plačati vsak vajenec predpisano šolnino v znesku 500 Din, novo vstopivši pa še 100 Din kot sprejemnino. Natančnejši j>odatki so razvidni na šolski deski v šoli na Ledini in v gremijalni pisarni. Redni pouk se bo začel v pondeljek 9. septembra ob 14. na Ledini. Šolski odbor opozarja, naj se vajenci sprejemajo le do 1. septembra, ker se pozneje prijavljeni vajenci ne bodo sprejemali v šolo. u— Sarajevski Sokoli prispel! ▼ Ljubljano. Včeraj so pod vodstvom društvenega tajnika br. Juvanca prispeli v Ljubljano člani Sokola Novo Sarajevo. Ogledali so si naše mesto, jutri obiščejo tudi Bled. Danes pa pohitijo na Ježico v goste k ondot-nemu Sokolu, na čigar današnji prireditvi tudi nastopijo, in sicer z originalnimi »se-Ijačkimi vežbami« u— Sokol I vabi svoje članstvo, da po-seti danes 18. t m. telovadno prireditev bratskega društva na Ježici. Sodelujoči nai bodo zbrani ob pol 15. na tamošnjem telovadišču. u— Sokol Vič se udeleži danes popoldne s svojo sokolsko deco in naraščajem društvenega nastopa bratskega sokol, draštva na Ježici. — Starši porabite ugodno priliko za izlet na Ježico, da vidite napredek vaše dece. — Zdravo! u—Oblastni odbor Udruženla Jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodar-Jev, Ljubljana, se je preselil iz dosedanjia prostorov v II. nadstropje Delavske zbornice. Vhod z Miklošičeve ceste. II. vrata (peleg čitalnice), II. nadstropje, desno. u— Cepin ponesrečenega Vinka Habeta. Pred tednom je neki plezalec ▼ Severni triglavski steni pobral in vzel s seboj del cepina, ki je bil last ponesrečenega Vinka Habeta. Ta cepin ie pozabil ▼ gorenjskem vlaku. Ker je cepin za njegove sorodnike dragocen spomin, se dotični naiditelj la-proša, da ga odda v pisarni SPD v pahčl Ljubljanske kreditne banke ali pa sorodnikom v Gledališki ulici št. 3. u— Poprava železniškega mosta preko Martinove ceste. Zaradi popravila železniškega mosta preko Kette-Murnove (Martinove) ceste bo 18., 19. hi 26. t m. prehod pod žel. mostom za pešce in vozila zaprt od 6.—14. u— Kam so Ljubljančani potovali v Jk-lijh. V letoviški in kopališki sezoni so si mnogi Ljubljančani privoščili tudi inozemska letovišča in kopališča. Ljubljanska policija je v juliju vidirala, odnosno izdala na novo 1331 potnih listov za 1611 oseb. Največ jih je ne toliko po trgovinskih poslih kakor zaradi letovanja odšlo v Italijo, in sicer 619. Večina teh potnikov je vzela potni list v Italijo za Opatijo in nato preko Sušaka za dalmatinsko rivijero. V Avstrijo je potovalo 449 oseb. v Češkoslovaško 22, ▼ Nemčijo 16, v Francijo 13, r Švico 3, na Poljsko 2, na Madžarsko 2, v Bedijo 1 in na Rumunsko 1. u— Drobiž policijske kronike. Aretiran je bi? zaradi beračenja neki nesrečnik, ki je pc prevratu videl že boljše dni. Policiji so bili od petka na soboto prijavljeni: 1 tatvina kolesa, 1 težja telesna poškodba, 2 pretepa, 1 ženska zaradi nedostojnega vedenja, 2 prekoračenji policijske ure, 2 kršitvi uredbe o zapiranju trgovin in 8 prestopkov cestnopolicijskega reda. odnosno predpisov o avtomobilskem prometu. I Kino Ljubljanski dvori 1 _Tolcfoa S730_p Napetost! Popolnoma novo! Banditi! Napad na vlak! Aeroplani, avtomobili, lokomo- tiv« itd. Ob 3„ K5, 6., 9. b— Tatvina kolesa. V Podsmreki stanujoči delavec Josip Cargon Je v petek okoli 18 pustil svoje sta/o, močno obrabljeno, okoli 750 Din vredno kolo pred hišo št 6 v Vošnjakovi ulici, kjey je imel privatni epravek. Ko se je vrni! iz hiše. je presenečen zapazil, da mu je n£kdo kolo med tem časom odpeljal. Tatvino je takoj prijavil policijskemu stražniku. Tat kolesa je aeopažen izginil. Iz Celja e— Zveza Jugoslovenskih železničarjev, podružnica Celje, priredi danes 18. L m. ob 15. na Dečkovem trgu svojo prvo tombolo r prid bolnim in onemoglim članom. GJavui dobitki so naslednji: krasna spalnica, moško in žensko kolo, otomana, stenska nra, gramofon, vreča moke, vinski servis, voz drv in stojalo s cvetlicami. Poleg tega šs okrog 350 manjših dobitkov. Naj ne zamudi nikdo danes posetiti naše prireditve ker so dobitki krasni, tako da bo marsikateri šel prav vesel domov. — Odbor. e— Velikodušen dar. Pred dnevi smo objavili med celjskimi dnevnimi vestmi krajši apel na usmiljena srca, ki naj bi pomagala ubogi 14 letni slepi deklici, iičerki brezposelnega rudarja, ki z družino 7 otrok amira za tuberkulozo, do citer, na katere se je trčila igrati ▼ zavodu za slepe deklice. Zavod je morala z izpolnjenim 14. letom zapustiti. Uboge slepe sirotice se Je usmilil naš celjski naročnik g. G. in Ji poslal preko naše podružnice še dobro ohranjene citre. Blagemu dobrotniku izrekamo r imenu slepe sirote uajprisrčnejšo zahvalo! e— Smrtna kosa. V Celja je umrla 44 letna Barbara VVeberjeva žena jetniškega paznika iz Celja, ▼ Spodnji Hudinji pri Celju pa je umrl 55 letni Josip Možina, dolgoletni kovač pri tvrdki PeteT Maidič in posestnik. e— Prodaja mestnega otroškega vrtca ▼ Gaberju. Mestna občina celjska proda najugodnejšemu ponudniku mestno posestvo otroški vrtec na Mariborski cesti 17 ▼ Gaberju. Ponudbe sprejema mestni magistrat celjski do 15. septembra ob običajnih uradnih urah. Kakor se bodo posamezniki gotovo še spominjali, se je zadeva obravnavala obširnejše že na dveh občinskih seja.i, na katerih se je zlasti zavzel za ohranitev, oziroma ponovno uvedbo otroškega vrtca občinski odbornik g. Voglar. šolski upravitelj okoliške šole v Celju. Kakor se ie svoj čas sklenilo, se bo izkupiček uporabil za nakup primernega sveta za zgradbo modernega kopališča na levem bregu Savinje na Otoku. e— Opozorilo davčnim zavezancem. Razporedi (predpis) zemljarine. osnovnega in dopolnilnega davka za 1. 1929 bodo davčnim zavezancem na vpogled pri davčni upravi ▼ Celju t času od 20. do 28. t ai. med uradnimi urami. V tem 8 dnevnem Toku lahko vložijo davčni zavezanci ugovore proti računski ugotovitvi davčne osnove in davka. Upoštevali se bodo samo pismer>l ugovori. e— Nova Proga celjskega mestnega artobnsa. V petek je celjsko mestno avtobusno podjetje otvorilo z novim avtobusom znamke Chevrolet novo progo Celje-Dram lje. Avtobus odhaja iz Celja zjutraj ob 5.50 in vozi skozi Teharje, Store m Št. Jurij v Dramlje, kamor prispe ob 6.48. V Celje se vrača iz Drameli ob 7. preko Blagovne in Teharja ter pripelje v Celje ob 7.50. Drugič pelje iz Celja ob 12.50 preko Teharja in Blagovne ter prispe ▼ Dramlje ob 13.05, od tam pa odide nazaj ▼ Cetfe ob 14.18 in je v Celju ob 15.16. Pač pa moramo poudariti, da vozi avtobus ▼ Dramlje samo ob delavnikih in je tudi vozni red le začasen. Glede izpremembe voznega reda se bo upoštevala vsaka umestna želja, oziroma nasvet. e— Sumljiva naldba Ustnice. V petek popoldne je našel Franjo H. iz Maribora ▼ strešnem žlebu javnega pisoaria v Samostanski ulici temnorjavo listnioo. v kateri se je nahajalo več kuponov rudarskega pokojninskega sklada v Ljubljani, giasečih se na ime Al. Hribška, cestarja v Sv. Jedertj pri Laškem. Ker ni bilo t listnici nič denarja, sumi policija, da je listnico neznan tat ukradel in pobral iz nie gotovino, samo listnico z zanj nič vrednimi papirji pa Je skril r omenjeni strešni žleb. e— Neprijetna pozabljivost ta spretna tatvina. Inženjer Ivo Sorli je pozabil ▼ petek popoldne okrog 13. ▼ kavarni »Evropi« na Krekovem trgu na stolu svojo aktovko, v kateri Je imel reč važnih dokumentov, en stodinarski bankovec in sveženj kljnčer Ko se je pozneje spomnil, da ie aktovko pozabil r kavarni, je odhitel nazaj, toda aktovke ni bilo več na stolu. Očividno Je izrabil ugodno priliko neznan spreten dolgoprstnik in aktovko neopaženo odnesel. e— Tatvine koles so v Celin skopo na dnevnem redu. V petek dopoldne je pustil 18 letni pekovski vajenec Danijel Jazbinšek zaposlen pri pekovskem mojstra Jos. Kir-bisehu na Ljubljanski cesti mojstrovo kolo s katerim je opravljal poprej razne opravke po mestu, prislonjeno ob zid pred domačo pekarno. Ko se je kaki dve ari nato hotel zopet odpeljati, je prestrašen opazil, da je kolo v času njegove odsotnosti brez sledu izginilo. Kdo, ki je že precej obrabljeno in je črno pleskano ter znamke »Ideal«, je vredno 1000 Din. O tatu ni nobenega sledu. Nadaftevaf^e dosvoOi vesd M i DANES! Največje in najboljše filmsko veledelo božanske, očarljive, nepozabne 6RETE G A R B O Dama iz lože št. 13 Fatatao strastna zajpeljivfca — žena demon. —Višek Knfbavttiii prizorov — fitai, ki nadikriJjuje vse dosedanje !!!!!! Ob 3., pol 5., 6-, pod 8. in 9. Ljudske cene Din 2, 4, 6, 8. Telefon 2124. K H t Vit lit 110 MatiCa Pevski zbor UJU s svojim pevovodjemSrečkom Kumarjem (X)pri odhodu iz Ljubljane v Zagreb, kjer ie pevski zbor, ki je eden naših najboljših mešanih zborov, nastopil včeraj zvečer na koncertu ob priliki kongresa UJU, ki se te dni vrši v Zagrebu. Nova pota SPD v Triglavskem gorovju Izmed pomembnejših težjih vrhov v okolici Triglava je edino ta tako zavaro« van, da je dostopen vsem planincem. Na željo mnogih obiskovalcev naših planin, da se zgrade nova pota v tem predelu na dosedaj nedostopne vrhove, se je SPD odločilo, še to leto napraviti več novih po« tov v divni okolici Staničeve koče. V nedeljo 25. t. m. bo otvoritev pota na Rjavino. To je visokogorska pot, vseskozi interesantna, z lepim razgledom v skoro popolnoma nepoznanem terenu. Vrh Kota se odcepi ta nova pot levo po s rmih skalah v steno Rjavine ter po stebru, ki loči glavni sevrni vrh od južnega, v Skrbino in'dalje po grebenu mimo dveh r.aravnih oken (skozi spodnje okno prehod v steno in lep razgled v dolino) na vrh Rjavine. Razgled od tod je razen na jug prav tako obsežen kakor s Triglava. Z vrha vodi pot po robu Škrbine na iužni vrh ter skozi po grebenu do Staničeve ko« če. Da je bila Rjavina dosedaj težko do« stopna, priča knjiga, v katero se je vpisalo od leta 1908. dalje le nekaj dosetin posetnikov. Vsa težja mesta na potu so dobro zavarovana s klini in žico. Vsa nova pot je dolga 2 uri v eni ali drugi smeri. Še letos bo dograjena tudi veleintere« santna, zelo težka pot po s evern »vzhodni steni in grebenu Urbanove špice čez Urbanov vrh do Staničeve koče. Vstop bo iz Kota po steni na vrh ter po celem grebenu, ki je neverjetno oster in prepadast, do Urbanovega vrha ter dalje lahko do Staničeve koče. Popravila ter zavarovala se bo letos tu« di pot na Cmir, raz katerega je najlepši pogled na Triglav, skupino Škrlatice ter v dolino Vrata z Aljaževim domom. Ze gotova je tudi lahka, nič strma pa relo zanimiva pot po Krmi do Staničeve koče, uporabna tudi za ježo. Po tej poti oskrbuje Staničevo kočo nosač — konj. Važna je ta pot za zimski poset, ker bo v zimi deloma markirana s pobarvanimi pa« licami. Vera Safanov t Hrastnik, 17. avgusta Kakor strela lz neba je na praznik do-•-.-,!dne došla nepričakovano tužna vest iz raljevice iz Hrvatskega Primorja, da je • mrla ga. Safanov. Vsi, ki so jo poznnali, rso mogli prvi hip verjeti te grozne novice. Saj je vendar šele pred 10 dnevi odpotovala zdrava, močna dama s svojim edinim sinkom Nikom na obalo sinjega morja. Pisec teh vrstic je tisto soboto zvečer opazoval v Zidanem mostu pri hrvatskem vlaku poslavljanje od obeh odhajajočih in od 78-letne matere, soproga in bratov ter drugih Rusov. Bilo je to veselo, ljubeznivo in zelo presrčno. In nihče ni tega slutil, da so se eden od drugega poslednjič poslovili in da se gospa Safanov ne bo več vrnila preko Zidanega mosta v drugo njeno domovino — V Hrastnik. Družina Ignatiev Safanov Je prišla iz Rusije pred leti. Živela je nekaj časa kot gost pri graščaku Gutmanstalu v Radečah. Nato Pa se .ie naselila v Hrastniku, ko je g. De-mitrij Safanov, bivši ruski mornariški kapetan (fregatni) dobil službo kot obratovod-ja električnih naprav v kemični tovarni, steklarni in pa zadružni elektrarni. Blagopo-kojna gospa soproga je pela kot operna pevka nekoč v dvorni operi v Petrogradu. Tudi v Hrastniku nas je razveselila pri raznih dobrodelnih prireditvah s svojim simpatičnim, močnim sopranom. Bila je zelo ljubezniva dama, ki ni nikdar odrekla dobri in pošteni stvari. Pogrešali jo bomo vsi. Posebno pa njena familija. Ne bo se več razlegal njen ljubki glas iz njenega stanovanja tja do hrastniške postaje, tisti lepi glas, katerega je vedno spremljala še vedno mirna roka njene 78-Ietne mamice. Pogreval bo svoio ljubljeno soprogo g. Safanov, ki ga je v najlepši dobi 42 let zapustila, Pogrešala bosta svojo drago sestro gg. brata Peter in Vladimir, nadvse pa bo pogre- val svojo nad vse ljubljeno mamo 13-letni sin-edinec Niko, ki je bil kot edina sorodna priča tam v lepi Kraljeviči, ko ga je za vedno zapuščala mamica, najbrže od srčne kapi zadeta, in se preselila v večnost. Po tisti usodepolni Nikotovi brzojavki ►Mama je umrla« so se odpeljali vsi sorodniki z avtomobilom, katerega je dala steklarna na razpolago, mrtvi gospej Veri nasproti. Kje in kdaj se bo vršil pogreb blagopokojne, še ni znano. Simpatični, ljubeznivi slovanski sestri naj bo lahka jugoslovenska zemlja! Težko prizadetim sorodnikom pa naše odkritosrčno sožaje! Operna tenorista - brata Adrian in Darian Naša dva umetnika-brata, odlična tenorista Adrian in Ado Darian (dr. med. Maks Moric in bivši vladni tajnik pri ljubljanskem velikem županstvu Adolf Moric, doma iz Št. Petra pod Sv. gorami) sta zadnje dni bivala na poletnem oddihu v Ljubljani in ju je naš fotografski reporter klopnil na vveekendu v kopališču Ilirije. Zelo lepe uspehe imata oba pevca za seboj. G. dr. Adrian je od lanske jeseni dalje za tri leta vezan na opero v Hannovru. Naštudiranih ima nad 35 opernih tenorskih Partij in je v minuli sezoni nastopal redno šest do osemkrat mesečno, poglavitno v italijanskem repertoarju (Verdi, Puccini) ter v Wagnerjevem »Lohengrinu«. Hanno-verska opera (sedaj imenovana »Opern-haus«, naslednica prejšnjega Hoftheatra) je velika kakor bivša dunajska ljudska opera in je zgledno dotirana od mestne občine: prejema letno 2 milijona mark ali celih 27 milijonov dinarjev subvencije. Tako pač za svoje prominentne hrame gledališke umetnosti žrtvujejo Nemci. Pri publiki, ki je vsekakor glasbeno visoko naobražena. kakor tudi pri kritikih, si je naš umetnik dr. Adrian pridobil simpatijo in močno veljavo. Iz Hannovra je bil v pretečeni sezoni vabljen tudi na gostovanja v velika nemška mesta, tako predvsem v Lipsko, Kolin ot> Reni, Frankfurt in Hamburg, kjer je v »Ca-velleriji« pel s slovito Dizzolino Giannini z newyorške metropoiitanke. V prihodnji sezoni bo g. dr. Adrian gostoval tudi v Berlinu. Mlajši brat g. Ado Darian je v pričetku minule sezone bil na Dunaju član ansambla Rainer-Simonsa. znanega režiserja bivše ljudske opere, ki je po n.iem zaslovela. Ob letošnji Veliki noči je g. Ada Dariana slišal na Dunaju berlinski režiser Baars in mu takoj ponudil angažman za Thalia-theater v Hamburgu. G. Darin se je vabilu odzval in v zadnjih mesecih absolviral 50 gostovanj en suite: v novi Stolzovi jazzopereti »Titi-pa«. Izvrstno šolani glas, temperamentna Kandidatke za naslov »miss Ilirija«, ki so se na weekendu Aero-kluba' v sredo, 14. t. m., v športnem kopališču Ilirije pogumno predstavile občinstvu in filmskemu — operaterju. gg • mm ljudje igra in neoporečno lepa pojava so pripomo gli Darianu do velike priljubljenosti v tem severnonemškem velemestu z razvajeno mednarodno gledališko publiko. Odslej se bo g. Darian posvetil obojnemu žanru: operi, v kateri ima naštudiranih okrog 25 tenorskih partij, in opereti, kjer so slične moči prav redke. S 1. septembrom je prvi angažiran za novo dunajsko »Spieloper«, ki jo kot naslednico ljudske opere snujeta komponist Korngold in popularni Marischka, lastnik najboljšega operetnega gledališča »Theater an der Wien«. Vezan je z novo pogodbo za celo leto pod izvrstnimi pogoji in je zadnje čase naštudiral pevske partije za operete: »Cigan baron«, »Beneška noč« in »Friederike«. Obenem je tudi vabljen na gostovanja v Nemčijo, predvsem na nemško gledališče v Monakovem. Oba brata-umetnika sta v najlepšem razmahu svojih sil. Odpira se jima vedno lepša bodočnost in Slovenci smo lahko ponos ni na oba pionirja svojega in našega ugleda v inozemstvu. Razstava konj, goved in perutnine v Ljutomera Na inicijativo kmetijske podružnice (predsednik g. Škof) in kola jahačev in vozačev (predsednik g. Fric Zemljič) so se že pred meseci pričele priprave za razstavo konj, goved in perutnine v okviru obrtne, industrijske in kmetijske razstave. To akcijo sta podprla ljut. okr. zastop (gerent g. Jakob Rajh) in okrožni agrarni urad v Ormožu (g. inž. Wenko). Razstava se je vršila dne 14. avgusta v senčnem Seršenovem logu. Že poprej izbranih in priznanih je bilo 78 konj in 159 glav živine: perutninski oddelek je štei 25 družin štajerske kokoši. Razstavo sta posetila komisar oblastne samouprave g. dr. Leskovar in obi. kmetijski referent g. inž. Zidanšek. Komisijo za oceno konj so tvorili g. predsednik konjerejskega društva g. L. Petovar, višji živinozdravnik Zupane, državni živinozdravnik dr. Veble in Janže-kovič iz Sterjanec. Konjski materijal je bil prvovrsten, vseskozi toplokrvnih pasem. Višje nagrade so prejeli za kobile z žre-beti: 1. Ivan Bunderl, Veržej (400 Din in minist. dipl.), 2.) Žnidarič Jožef, Grabe (.550 Din), Kardinar Franc, Banovci (300 Din); za 3—41etne žrebice: 1. Vaupotič Matija, Lukavci (500 Din in ministr. dipl.), 2.) Kovačič Franc, Cven (400 Din), 3. Filipič Mihal, Staranova vas (300 Din), 4. Osterc Franc, Križevci (250 Din); za dveletne žrebice: 1. Slavič Jožef. Bunčani (500 Din in ministr. dipl.), 2. Skuhala Mihal, Iljaševci (350 Din), 3. Kosi Franc, Vučja vas (350 Din), 4. Novak Alojz, Banovci (250 Din); za enoletne žrebice: 1. Skuhala Franc, Križevci (300 Din), 2. Vaupotič Matija, Lukavci (250 Din), 3. Osterc Franc, Vučja vas (200 Din); za žrebce: 1. Filipič Mihal, Staranova vas (300 Din in minist. dipl.), 2. Ma-kovec Marko, Lukavci (200 Din). V celem je bilo premovanih 74 glav s 15.000 Din. Govedo večji del simendolske, potem pinc-gavske in marijadvorske pasme sta ocenili komisiji, v kateri so bili gg. obi. vet dr. Ra.iar, inž. \Venko, Al. Slavič, viš. živinozdravnik Škof. ravn. Šega in ravn. okr. zastopa v Mariboru. Višje nagrade so prejeli za plemenske bike: 1. Babič Franc, Krapje (600 Din in min. dipl.), 2. Štuhec Anton, Logarovci (500 Din in min. dipl.); 3. Senčar Franc, Lukavci (500 Din in min. dipl.), 4. Vrbnjak Franc. Kurševci (200 Din), za krave in breje telice: 1. Florjan Ivan, Banovci (350 Din in min. dipl.), 2. Topolnik Jožef, Banovci (350 Din in min. dipl.), 3. Zadravec Andrej, Stročja vas (200 Din), 4. Berden Jožef. Babinci (200 Din). Pozna se lep razvoj govedoreje v zadnjih letih in sicer predvsem simendolske pasme. V celem ie bilo premovanih 140 glav z 18.700 Din. Za kokoši so prejeli: 1. Slavič Alojz, Banovci (200 Din in min. dipl.), 2. dr. Fel. Le-bar-Skuhala Fran, Križevci (200 Din), 3. Šoštarič Miha. Veržej (pohv.). Nagrade so štele skupno 2020 Din. Po ocenitvi raznih skupin in nagovorih strokovnjakov ter funkcionarjev se je vršila razdelitev nagrad. Poset razstave je bil zelo številen. V celem lepa gospodarska prireditev, ki ne more ostati brez dobrih posledic. Ljutomerske konjske dirke Liutomer. 16. avgusta. Včeraj se ie vršila na Cvenu ori Ljutomeru že nad 50 let tradicionalna konjska dirka. Bilo ie krasno vreme: živahno razpoloženje in mnogoštevilni obisk občinstva od blizu in daleč sta dokazala, da ie ta prireditev v narodu zasidrana, da ni umeten stvor in da je športna prireditev, kakršne slične v naši državi naibrž ni. Na dirki niso nastopili svetovni športniki, niti amaterji, ampak kmetie koniereici. Pred početkom dirke je predsednik vrlega Koli jahačev in vozačev v Ljutomeru e. Fric Zemljič nazdravil poleg posestnikov komandanta liublianske diviziie generala Triokoviča. komandanta mariborskega ar-tiljerijskega polka, kmetijskega svetnika Zidanška, živinorejskega referenta Zuoan-ca. predsednika konjereiskega društva za mariborsko oblast Lovra Petovaria. predsednika centrale kasaških društev Jugoslavije Lipitta. predsednika mariborskega Kola iahačev Rosenberga. podpredsednika zagrebškega Kola jahačev Ivančiča. sre-skega poglavarja dr. Trsteniaka in upravnika žrebčarne na Selu ori Liubliani Ri-glerja. Z zadoščeniem le treba ugotoviti, da so bili vsi jahači strogo disciplinirani in ni bilo opaziti med niimi špekulantov. Imeli smo pred seboi zavedne kmete, ki iim ni toliko za denar, kakor za to. da ohranijo sloves in dobro ime domače vzgoje ljutomerskega konja. Med tekmo ie svirala mestna godba iz Ljutomera, do dirki oa se ie ves narod zbral k animirani družabni zabavi v prostorih gostilne Katerine Raih na Moti. Pripomniti ie tudi. da ie bila dispozicija konj izvrstna. Pripelianih ie bilo 23 koni za kasaško dirko, udeležili so se Pa tudi štirje častniki od konieniškega oolka v Čakovcu dirke v galopu. Uspeh ie bil naslednii: I. Dirka Rodaum: 1.) »Ruian« Ivana Pre-loga, Grlava, 1.400 m 3:23. 600 Din, 2.) i »Lenčka« Aloiziia Novaka. Banovci. 1.400 : m, 3:24 400 Din. 3.) »Lord« Marka Salomona. Lokavci. 1.400 m. 3:45. 250 Din. II. Dirka koniereiskejta društva za mariborsko oblast: 1.) ->Eda« Franca Skuhale. Križevci 1.680 m. 336. 600 Din. 2.) »Juri- Terezija Gorenčeva s četvorčki Včeraj zjutraj v ljubljanski porodnišnici: Četvorčki Terezije Gorenčeve vsi živi in zdravi. Bravo! Samo ena punčka je bolj bleda in znatno šibkejša od ostalih treh, ki pridno spijo in so rdeči kakor pomaranče. Zaradi previdnosti pa je predsnočnjim ob 18. le bil opravljen krst Tako po domače. Za nadomestno botrico je bila babica Ki-cova, za zastopnika botra pa cerkovnik kapelice v ženski bolnici Ambrožič. Kurat Ignacij Slana je prvega fantka krstil z očetovim imenom Benjamin in prvo punčko za Kristino, drugi parček pa za Pavla in Marico. Kristina je najbolj šibka, saj ne tehta niti poldruge kile, kakor ostali. Vendar, tudi opoldne: vse v redu. Izvrstno si je opomogla mati, ki je pač res zdrave gorenjske narave .V četrtek zvečer, ko so jo z vozom pripeljali iz Mengša, ni z besedo razodela svojega trpljenja in zdaj je po spanju in dobri negi že čvrsto izven nevarnosti. Popoln mir uživa v posebni, prostrani sobi, v dveh belih »jaslicah« pa spita oba mala parčka. Da jima je še bolj toplo, jima vlagajo pod odejo gumijaste termofore, napolnjene s toplo vodo. Spijo pridno. Osobje jih ne drami, obiskovalcem pa je posečanje do nadaljnjega zabranjeno, kar je seveda edino prav, ker bi sicer nikoli ne bilo miru. Edini srečni oče, ki so mu včeraj dali v arzenalu kar prost dan, se zvesto oglaša in vedno bolj verjame, da je res tako, kakor so razodeli v četrtek popoldne. Bo že kako! pravi, pa je nekoliko le ponosen, da je z 38. leti oče desetih otrok. Upravitelj bolnice gospod Turko je poskrbel, da so bila o rojstvu četvorčkov obveščena tudi višja mesta, v javnosti pa je »Jutro« že našlo posnemalce s krstnimi darili za mater in otročičke. Ze tekom včerajšnjega dopoldne ie uprava porodnišnice prejela naslednja darila: Petrovič, Beograd, 200 Din, neimenovani 200 Din in iz sklada primarija dr. Ivana Jenka 500 Din, skupoo torej 1900 Din. Lep primer ženske vztrajnosti Nekateri Ljubljančani kaj radi zahajajo h kopanju na Savo pri Tacnu, kjer je vode čista in deroča in ima voda več planinskega značaja, kot nižje doli, kjer se struga že bolj razšiir in umiri. Pri Tacnu pa je ob obrežju še vse polno prijetnih senčnatih gozdičkov, da s: kopalci po solnčenju lahko privoščijo blagodejnega božanja hladnih «enc Tik ob v o'i, i f.ii takih sančjai^h ii-*,n so kop"1 •• že od |>-m'adi sem e« uzuval' kako se neka ženska trudi okoli hiše. Radovednost jih je kmalu podučila o prav amerikanski podjetnosti Rantove Lenke, ki si sama zida hišo. Lenka je doma od Št. Jurja pri Kranju in se preživlja s svojim zakoncem z izdelovanjem copat. Lani ji je bilo v Tacnu odpovedano stanovanje. Ker ni zmogla visoke najemnine, se je od- ločila, da si kar sama prične graditi hišico. Od svojega sorodnika je dobila na posodo nekaj sveta, baš za malo hišico, od županstva in dobrih ljudi nekaj podpore, pa je kmalu stalo ogrodje male hišice v 6enci visokih kostanjev. Po malem je rasla hišica in kadar je zmanjkalo materijala, je šla Lenka zopet za par dni na tabrk, da je bilo za nekaj opeke, apna in lesa. Danes je hišica že skoraj gotova. Korajžna Lenka jo še zunaj »puca«. Le stropov ne zmore sama. Te ji napravi pravi zidar, kadar bo kaj prihranka. In potem bo hišica gotova- Stanovanje bo imelo sicer samo eno sobo, kuhinjo in prikline, vendar bo vse Lenkina last, ki bo nanjo lahko ponosna, saj si je hišico postavila dobesedno s svojimi žulji. ca« Antona Goha. 1.600 m- 3:30. 400 Dm. 3.) »Pastor« Ludvika Slaviča. Grabe 1.600 m. 3:49. 250 Din. 4.) »Jula« Frana Petovaria. Bunčani 1.600 m. 3:50. 150 Din. 5.) »Hasan« Marka Makovec. Lokavci 1.620 m. 3:54. 100 Din. HI. Dirka Lipic: 1.) »Polda« Mihaela Fi-Iipiča, Stara Novaves 2.400 m, 4:10, 1.200 Din. 2.) »Felčika« Frana Herica. Boreči 2.400 m. 4:12. 700 Din. 3.) »Radoslav« Alojzija Razlaga. Žitarovci 2.400 m. 4:21 300 Din. 4.) »Karolina« Frana Kardinarja. Banovci. 2.360 m. 4:22. 200 Din. 5.) »Eta« Jurija Novaka. Maribor. 2.420 m. 4:20. 100 Din. 6.) »Gospodar« Ivana Koražiie. Maribor. 2.400 m. 4:27. 7.) »Prima« Ludvika Slaviča. Grabe, 2.360 m. 4:28. 8.) »Robin-son« Ivan Bunderla. Veržei. 2.380 m. 4:46. IV. Galopna dirka Čakovec: Za to dirko častnikov ie bila za vse določena enako dclga proga 2.400 m. 1.) »Beba<. poručnik Vladimir Petkovič. 3:03. 1.500 Din. 2.) »Ro-keko«. podporučnik Miloš Belič. 3:09. 800 Din. 3.) »Kosovka«. poručnik Rudolf Kiler, 3:12, 500 Din. 4.) »Serika«. podporučnik Nikola Milikič. 3:16. 200 Din. V. Dirka Maribor: l.) »Felčika« Frana Herica Boreči. 2.430 m. 4:21. 1.500 Din. 2.) »Gospodar« Ivana Koražiia. Maribor. 2.400 m. 4:22. 800 Din. 3.) »Nelka« Alojzija Haviča. Banovci. 2.4SO m. 4:23. 600 Din. 4.) »Radoslav« Aloiziia Razlaga. Žitarovci. 2.400 m. 6:26. 400 Din. 5.) »Polda« Miia Filipiča. Stara Novaves. 2.460 m. 4:28. 200 Din. 6.) »'Prima« Ludvika Slamiča. Grabe 2.360 m. 4:31. 7.) »Tulpa< Ludvika Kardinarja. Grabe. 2.360 m. 4:32. 8.) »Eta« Jurija Novaka. Maribor. 2.420 m. 4:34. 9.) »Karolina« Frana Kardinaria. Banovci. 2.360 m. 4:34, 10.) »Donna Dillon« Martina Spindleria. Gajšovci 2.360 m. 4.47. VI. Dvovprežna dirka Rosmanit: 1.) »Nelka« in »Karolina«, Slavič - Kardinar, 2.480 m, 4:58. 1.200 Din. 2.) »Polda« in »Felčika«. Filipič - Heric. 2450 m. 5:00. 700 Din, 3.) »Prima« in »Tuloa« Slavič-Kardinar. 2.360 m. 5:03. 400 Din. 4.) »Rado. slav« jn »Gvina«. Aloizii Razlag. 2.420 m. 5:04. 200 Din. 5.) »Eta« in »Gospodarc Novak - Koražija. 2.460 m. 5:24. 1. Voda, seveda mehka ah ntkoHko omehčara z navadno kuhinjsko sodo 2. M lo Gazela ki ga dobite pri vsakem trgovcu nteloMplo koi ga vidiie na slui To je rajenostavnejši in najboljši r-ačin pranja Iz Maribora i— Važen sklep krajevnega šolskega odbora o obiskovanja meščanskih ŠoL Ob zaključka lanskega šolskega leta je mariborski krajevni šolski odbor, kakor smo svoječasno že poročali, prepovedal vsem tzvenmestnlm učencem posečanie meščanskih šol v Mariboru in to na eni strani zaradi pomanjkanja prostorov, na drugi pa posebno zaradi tega, ker okoliške občine niso hotele niti slišati o tem, da bi kaj prispevale za gradnjo toliko potrebne nove meščanske šole y Maribora. Ta sklep je vzbudil seveda zlasti med starši prizadetih otrok silno vznemirjenje in razburjenje in je naletel tudi sicer na hnd odpor javnosti. Imel pa je ob enem tudi to dobro stran, da so se okoliške občine sedaj v načelu že izrekle za to, da so pripravljene prispevati k ev. gradbenim stroškom za novo šolo. Krajevni šolski odbor je zato sedaj na svoji petkovi seji sklenil, da smeio vsi dosedanji izvenmariborski gojenci še naprej obiskovati mestne meščanske šole in sicer proti Šolnini 400 Dia, novi nemariborski učenci pa se ne bodo več sprejemali. Najnovejši sklep krajevnega šolskega odbora je vsekakor toplo pozdraviti in upamo, da bodo tudi okoliške občine pokazale sedaj več smisla za prispevke za grajenje nove meščanske šole. a— Poroka. Poročil se je te dni v Mariboru odvetnik g. dr. Tone Pernat z gospico Bianko Scaram. Čestitamo! a— Potreba oddelka za nmobolne ▼ oblastni bolnici. V petek ln soboto je rešilna postaja zaman skušala oddati dva umobol-neža v oblastno splošno bolnico in sicer enega iz Meljske ceste št 57. drugega pa iz Loške ulice šl 16. V bolnici so namreč odklonili sprejem obeh teh bolnikov zaradi pomanjkanja primernega oddelka in prostorov. Rešilni postaji ni preostalo nič drugega. nego da je odpremila oba bolnika, ki sta nevarna za okolico, zopet na njuna stanovanja. Res skrajni čas je že. da se vendar že enkrat ustanovi v oblastni splošni bolnici tudi oddelek za nmobolne. a— Ljutomerski avtobusni promet. Po zgledu Maribora, Ljubljane in Celja so si tudi Ljutomerčani osnovali svoi avtobusni promet, ki je za enkrat še v početku, obeta pa za bodoče lep razvoj. Sedaj obratuje samo en avtobus, ki vzdržuje zvezo med Sv. Jurijem ob Ščavnici in Gornio Radgono, v načrtu pa so tudi še proge Ljutomer Ormož, odnosno Ptuj, Ljutomer. Murska Sobota in eventualno tudi Ljutomer, Središče ob Muri, Dolnja Lendava. Razen tega pa je dobil Ljutomer te dni tudi prvega avtotaksija. Tako bo v kratkem vse Mursko polje prepreženo z rednimi avtobusnimi progami in zvezami z ostalimi bližnjimi mesti in trgi. a— Kasaško društvo v Maribora priredi dne 15., 21. in 22. septembra svoj jesenski kasaški meetmg. a— Izreden lovski blagor. Na območju treke kmetije v Ščavnici pri Gor. Radgoni Je ustrelil g. Rihterič velikega Jezerskega orla, ki je pri nas zelo redka prikazen. Peruti merijo razpete 1.22 m. Žival je že na-gačena in je interesentom na vpogled pri preparatorju Zieringerju v Frankopanovi ulicL a— Serija nezgod. V Lajteršperka je bH-xu Wel!ejeve tovarne za mesne izdelke pade! s kolesa 30 letni Fr. Zupanec. posestnikov sin iz Jarenine in si pri padcu prebil levo kolenico. — V tezenskl »Kovini« nameščenemu 29 letnemu Martinu Divjaku iz Hotinje vasi je velik železen drobec pri padcu presekal žile na levi roki. — V Laj-teršperku je včeraj dopoldne neki kolesar povozil 55 letno Marijo Murkovo. Pri nezgodi je odnesla rane na desni roki in desnem stegnu. — Lajteršperk je zahteval še tretjo kolesarsko nezgodo. 15 letni trgovski vajenec Ivan Kočijaž se }e zaletel v nekega kolesarja in si pri karambolu prelomil kolo, sam pa dobil težke notranje poškodbe. — Vse ponesrečence so morali odpremiti z rešilnim vozom v bolnico, kamor so obenem pripeljali tudi 29 letnega Matijo Pfeiferja iz Vrbanove. ki se je zastrupil s plinom. Tovarnar Derwuschek zopet obsojen Maribor, 17. avgusta Poročali smo svoječasno o bojih med tovarnarjem Francom Derwuschekom Iz Laj-tešberga pri Mariboru in delavstvom. Meseca junija je v Demuschekovi opekarni zopet izbruhnila stavka pri peči. Tovarnar Denvuschek je tedaj napram stav-kujočim delavcem dol™ delavska znpnika Alojza Došlerja in Franca Kranerja, da sta le ta dva delavce nahujskala k štrajku. Ko so delavci to zanikali, je tovarnar Dcrwu-schek obdolžil delavca Vincenca Purgaja, da je pač on hujskal k štrajku, pri tem Je tovarnar delavca Purgaja še ozmerjal z lajteršbersko psovko »Hundianer«. Ko so se nato vršila pogajanja med zastopniki delavstva, tovarnarjem Derwuschekom in oblastnimi zastopniki pri inšpekciji dela, Je tovarnar zopet dolžil omenjene delavske zaupnike, da so nahujskali delavstvo k stavki. Delavci so zaradi tega vložili proti tovarnarju Dervvuscheku obtožbe zaradi žaljenja časti, o katerih se je vršila včeraj razprava pri okrajnem sodišču pred sodnikom g. Štukljem. Tovarnar Denvuschek k razpravi ni prišel osebno, ker se baje nahaja v kopališču Gastein. Zaslišane priče so potrdile žaljivke in tudi to, da delavski zaupniki niso prav nič hujskali k zadevni stavki, ampak Je ista izbruhnila zato, ker delavci niso mogli več živeti z nizkimi mezdami. Zastopnik delavcev je predlagal, naj se naloži tovarnarju zaporna kazen, ker je bil že zaradi žalitve istih tožiteljev letos obkojen na 5.000 Din kazni »n more z ozirom na bogastvo toženega tovarnarja le zaporna kazen istega poboljšati in tako doseči svoj namen. Sodnik je proglasil, da izreka zaenkrat še denarno globo v izmeri 4000 Din, ker je obtoženi izredno razburljive narave. POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orla«, Celje. Pletenine vseh vrst dobite najceneje in najboljše v Pletaroi Jenko, Domžale.__10.118a Iz Šoštanja 9— Sprememba posestva. Od Obrtne hranilnice in posojilnice v Šoštanju je ku* ; pil enonacfstropno hišo, poprej last tukaj« • šnjega trgovca Franca Vrečka, pekovski mojster Josip Delopst. š—- Škrlatica je zopet začela razsajati v Šoštanju. Te dni so morali odpeljati 3 otroke iz Šoštanja v bolnišnico v Slovenj-gradec. Pričakujemo od tukajšnjih zdrav« nikov, da bodo z vsemi možnimi sredstvi preprečili razširjenje te nevarne bolezni, ki je posebno opasna pri nas zaradi goste naselitve delavstva. Iz Kostanjevice nj— Z motorjem k otvoritvi koče na Pesku. Ko je bilo pri otvoritvi koče na Pesku 15. t. m. vse občinstvo v najboljšem razpoloženju okoli 1. popoldne, se je zaslišal ropot motorja, ki je celo prevpil godbo. Vse je gledalo kvišku v mišljenju, dia se bo pokazal aeroplan. Ali aeroplana ni bilo od nikoder, pač pa se je prikazal iz gozda na poti, ki vodi v Opiotnico, moto« ciklist in pridrvel nasproti presenečeni množici posetnikov; otvoritve se je namreč udeležilo okoli 2000 ljudi. Obstopili so ga in mu začudeni čestitali. Vozač je bil g. Cerič Hinko iz Maribora, ki je vozil iz Oplotnice pod Pohorjem na Pesek, to je v višino 1382 m, 2 uri z motorjem znamke Puch. Po istih potih se je tudi vrnil nazaj v Maribor. nj— Avtobusna zveza KonjicesVitanje. V kratkem začne obratovati mariborska mestna občina s svojim avtobusom na progi Konjice« Vitanje. Tozadevni komisijo-nalni ogled se je že izvršil. Želimo, da bi se redni promet začel čimprej, ker bi se s tem vpostavila zveza iz Konjic do Vi« tanja, preko Slovenjgradca do Dravograda. Od Vitanj do Dravograda že vzdržuje avtomobilsko zvezo g. Kušar Josip, lesni trgovec iz Vitanja. Kakor slišimo, se bo uvedel tudi promet z avtobusi med Polj« čanami in Konjicami; tako bo mogoče potnikom, ki potujejo zjutraj odtod proti jugu z železnico do Celja, Ljubljane ali Za« greba, da se še isti dan vrnejo, kajti ko« njiški večerni vlak zadnjega vlaka iz te smeri več ne čaka. nj— Tujski promet. Letošnje leto je v Konjicah precej letoviščarjev. Skoda, da je tukaj tako pomanjkanje stanovanj. Naš trg bi imel od tujskega prometa lahko lep dobiček, ako bi bilo primerno število sob za tujce na razpolago. To posebno še sedaj, ko je uvedena električna razsvetljava. Vprašanje nastanitve bi se dalo najlažje rešiti, ako bi gg. gostilničarja Domitrovič in Sutter povzdignila svoji hiši še za eno nadstropje, kjer bi priredila tujske sobe. Iz Hrastnika h—• Oddaja del pri dolski šoti. Dne 2. septembra se bodo otvarjale ponudbe in« teresentov, ki se zanimajo za prevzem inštalacij vodovoda, električne napeljave in centralne kurjave pri novi šoli na Dolu pri Hrastniku. Več povedo prihodnje 3 številke Uradnega lista h— Kal nad Dolom. Kal je gorska vas, ki leži 925 m visoko, severno od Dola pri Hrastniku in ima 18 hišnih številk ter spada pod dolsko občino. Tu je pred leti pogorela zasebna hišica, kjer se je naha« jala ekskorendna šola Lansko leto pa je dolski kraj. šol. odbor dogradil čedno so« lo v švicarskem slogu. Letos se je pa stavba še izpopolnila s kletjo in drugim ter z vodovodom. Kalani, spoznavajoč dobrote vodovoda pri šoli, so želel: tudi sami vo» dovod k svojim domovom Občina je razpeljala skoraj po celem Kalu vodovod, za kar so ji Kalani prav hvaležni. — Torej dolska občina skrbi s preskrbo zdrave, pitne vode v svoji najvišji gorski vasi na Kalu, kar je zelo hvalevredno. Kako pa skrbi trboveljska občina v tem pogledu za svojo največjo vas Hrastnik s 5000 prebivalci, smo pa že neštetokrat pisali. h— Vojni begunec ali kaj? Na praznik se je nahajal na Mrzlici blizu Hansenbich« lerjeve koče vojak v polni bojni opremi, s puško itd. Na vprašanje, kaj dela ru, je odgovoril, da je na vežbah in obenem je prosil za kruh, ker že baje ni 3 dni nič jedel. Vojak je odšel res že telesno prav izdelan pod Mrzlico. Zadeva se je ovadila hrastniški orožniški postaji. Ta zasleduje sedaj tega najbrže vojnega begunca, ki je morda iz celjske garnizije. ?7 Ti»Krtv)»!| t-™- MeSčasnkg šola. Vpisovanje v vse razrede bo 30. in 31. t. m. od 9. do 12. Novo vstopajoči učenci naj pridejo v spremstvu staršev ter predlože zadnje izpričevalo in krstni, oziroma matični list, ostali le zadnje izpričevalo. Ponavljalni izpiti se bodo pričeli 26. t. m. ob 8. Te« daj naj se zglase s potrebnim papirjem j opremljeni vsi oni. ki imajo t"di pismeni ; izpit, ostali pa ob 14. istega dne. ; t— Za tabor »Krekove mladine« na Ku-mu se dela velika propaganda. Vabila do« bivajo delavci, ki se nikdar niso zmenili . za to organizacijo. Vabila pa so zanimiva za kemične delavce zaradi tega, ker figu- I rira na njih kot slavnostni govornik od--stavljeni tajnik strokovne organizacije kemičnih delavcev. sleduje par klatežev, ki se Se dale j časa nahajajo v ondotni okolici in ki so csum» ljeni, da so izvršili tatvino. Ker so se na praznik naselili ob zagorski postaji ciga* ni, je sum padel tudi na nje, a se je baje izkazalo, da so nedolžni. z— Pojav škrlatinke pri odraslih. V tw kajšnjo izolirnico so pripeljali 18 letnega Vozla in 17 letnega Gostišarja, čevljarskega pomočnika iz Kisovca, ki sta obolela za škrlatinko. Z Jesenic s— Avtomobil povozil tovarniškega delavca. Ko se je na praznik okrog polnoči srečal 27 letni tovarniški delavec Alojzij Legat z dvema tovarišema proti domu na Javornik, mu je pridrvel nasproti v bližini kavarne g. Špire Labuda neki avto in ga podrl na tla s tako silo, da si je ubogi Legat pri padcu zlomil obe kosti na pod« lehtju resne roke in obe kosti na desnem podkolenu, tako da mu je zlomljena kost štrlela iz noge. Šofer pa, ko je videl, kaj se je zgodilo, je v največji naglici pognal avto naprej proti Kranjski gori. Težko poškodovanega mladeniča so prenesli v bolnico bratovske skladnice KJD na Ja« vornik ter mu je poklicani zdravnik gospod dr. Viljem Sc'iwab nudil prvo po« mot Upati j«, da bo poškodovanec okreval, ako ne nastopijo komplikacij«. Iz Kamnika ka— Higijenski zavod ¥ Ljubljani je preiskal vodo Nevljice, kjer se namerava zgraditi kopališče. Sreski sanitetni referent ima pomisleke proti kopanju v Nevljici in tam kopališča ne dovoli. Podoba pa je, da bomo vseeno dobili v prihodnji it-zoni moderno kopališče baš v Nevljici, ki je zelo topla in prikladna. ka— Cesta v Bistrico. Sresko pogia* varstvo je poslalo oblastnemu odboru v Ljubljani sklep v zadevi zgradbe te '»re« potrebne ceste, k* bi bila za Kamnik velikega pomena v nadaljnjo postopame. častna zadeva Meščanske korporacije bi bila, da to akcijo vsestransko podpre. ka— 700 let Kamnika. Letos poteka 700 let, odkar je bil Kamnik povzdignjen v n sfo. Iz zgodovinskih listin posnemamo, da je bil Kamnik prvič imenovan kot :ne« sto v letti 1229. Pred kratkim se je sestal v Kamniku pripravljalni odbor, ki je raz-motrival to obletnico in z nio združeno veliko proslavo. Čuje se, da bodo izdaiali svoj list — mesečnik, ki bi izšel v najkrajšem času in izhajal tja do proslave, ki bi bila v mesecu juliju 1930. Gospodarstvo Iz Zagona r—> Kronika zadnje srede. V sredo je bil dan senzacij za prebivalstvo zagorske doline. Popoldne je zavladalo na Šepovri razburjenje, ker je nekdo zaprl 5 letnega fantiča v hlev in ga zvezal. Zadeva je naznanjena orožništvu. Zvečer je neki po« sestnik v rudniški restavraciji hotel pred gosti pokazati atletsko moč. a se je pa na* zadnje zadovoljil s tem, da je pobil par kozarcev. Ponoči pa je delavec A. prišel k rudniškem apnenicam z odprtim nožem nad delavca D ki je bil v službi. Tovariši so D. opozorili, naj se pazi, ker ga namerava napasti z nožem. Ko je prišel le ta I do D., je zgrabil D. v obrambo lopato in ga z njo namahal. A. bo prejel plačilo Ste pred sodiščem. Prav to noč se je izvršila na Izlakah tatvina. Hlapcu pri trgovcu B!eiweisu je bilo iz zapete shrambe ukra* dena nedeljska obleka. Tat ie vlomil v shrambo, vzel samo obleko, dočim je druge stvari pustil na mirti. Orožništvo za- 4 _ haloge Privilegirane agrarne banke. Kakor smo že včeraj poročali, se je v petek pod predsedništvom dr. Bogdana Markovi-ča vršila prva seja upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Na tej seji je predsednik dr. Markovič obrazložil pomen in naloge novesra denarnega instituta. Omenil je, da je visoka delniška glavnica sigurna baza za bodoči povoljni razvoj novega denarnega zavoda, kajti le z znatnimi sredstvi bo banki omogočeno vršiti svojo nalogo. Pri bodoči kreditni politiki pa je treba paziti, da se ne bodo delale pogreške. Nikoli ne sme upravni odbor pozabiti, da je Privilegirana agrarna banka kreditna ustanova in da mora operacije vršiti vedno po principih bančnih kreditnih zavodov. Poleg tega pa mora kmetijska kreditna politika biti vedno v skladu z reševanjem drugih problemov agrarne politike. Banka bo gotovo mnogo pripomogla, da se kmetski narod osvobodi težkih zelenaških dolgov, vendar pa bo šla še dalje ter bo stremela za tem, da kmeta dolg ne bo preveč obremenjeval. Doslej so potrebo po kmetijskih kreditih pretežno vršile zadružne organizacije Rei-feisenovega sistema. Na žalost pa je bližja zgodovina pokazala, da je zadružni pokret prišel v pasemeznih pokrajinah v krizo. Privilegirani agrarni banki morajo biti enake vse zadružne organizacije, ki poslujejo po zadružnih principih in ona jim mora objektivno pomagati, dokler bodo ostale pri čistem zadrugarstvu. — Povišanje voznine za premog. Kakor smo že poročali je bilo z odlokom generalne direkcije železnic, objavljenim v »Službenih novinah 3. t. m., razglašeno 20 odstotno povišanje voznine za premog in stavbni materijal. Ko je generalna direkcija pred meseci napovedala to povišanje so gospodarske korporacije nemudoma prijavile svoje razloge proti temu povišanju ter so med drugim opozorile generalno direkcijo, da premogovniki niso v stanu producirati takih količin, da železniška uprava ni v stanu v takem obsegu forsirati prevoz in končno, da je za industrijo še vedno ceneje plačati povišano voznino, s katero se n. pr. cena premogu zviša za 3— 6%. nego plačati za predčasna naročila 12—16% bančnih obresti. Vzgojna namera generalne direkcije bi bila torej več ali manj iluzorna. Sezonsko povišanje voznine zadene v prvi vrsti Slovenijo. ki ima relativno največ industrije in seveda tudi relativno največji konsum premoga, in to tem bolj, ker je bila voznina šele 1. marca t 1. povišana za 15%. Tudi so bili interesenti privat. informirani, da hoče železniška uprava z napovedjo povišanja doseči zgolj intenzivnejšo izrabo prometnih sredstev v času pred izvozno sezijo, da pa dejansko ne namerava uveljaviti povišanja. Ker pa je bilo medtem povišanje uveljavljeno se je te dni Zveza industrijcev obrnila na ministra dr. Korošca za blagohotno intervencijo in pomoč, da se odvrneukrep. ki je neugoden za industrijo vse države in ki posebno težko zadene Slovenijo. = Zanimanie za dalmatinski bavksit. Po znatnem nazadovanju izvoza bavksita v preteklem letu, opažamo letos od strani - inozemstva zopet živahno zanimanje za dalmatinski bavksit odnosno za bavksitne rudnike. Samo v juliju je bilo izvoženih okrog 20.000 ton bavksita. dočim je bilo v vsem preteklem letu izvoženih komaj 40.000 ton. Družba »AdriabausiU, ki ima velike rudnike pri Drnišu v Dalmaciji, namerava pri Ši-beniku zgraditi posebno 'vomieo za bavksit-ni cement. Tudi švicarsko - madžarski Baurittrust. ki je nedavno v Zagrebu ustanovil Kontinentalno bavksitno in industrijsko d. d., je pred kratkim prevzel v eksoloa-tacijo rudnike v Kaluni pri Drnišu, pozneje pa namerava pričeti s produkcijo cementa. 0 pripravah družbe »La Dalmatienne« za ustanovitev tvornice aluminija pa smo že poročali. Za eksploatacijo dalmatinskega bavksita se zanima tudi curiška tvrdka Blau-Ouart & Co., ki namerava skupno s Hrvatsko sveončo kreditno banko ustanoviti posebno družho za eksploatacijo bavksitnih ležišč. Omeniti ie še, da bo družba Trepca Mineš Co. (Selection Tnrri). ki ima v Dal-maciii rudosledne pravice za svinec in cink, v kratkem zgrndila rudniške naprave za eksploatacijo ležišč. V ta namen je družba že dvignila svojo delniško glavnico na 1 milijon angleških funtov. — Gostilnirarski kongres se bo vršil v sredo 21. t. m. in ne v nedeljo 21. t. nr. kakor smo včeraj pomotoma poročali. Včerajšnje poročilo je treba izpopolniti še v toliko, da bo delegate iz ljubljanske oblasti vodil načelnik Zveze gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast gosp. Kavčič. = Jiigoslovensko mlekar«tvo ge organizira Pred dnevi smo poročali o ustanovitvi enotnega mlekarskega udruženja kraljevine SHS. ki se ima na pobudo hrvatskih mlekarskih strokovnjakov organizirati na glavni skupščini 15. septembra v Zagrebu. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da je kmetijsko ministrstvo odobrilo pravila Eksport-nega saveza in mlekarskih zadrug s sedežem v Osijeku. Ustanovna skupščina novega saveza se bo vršila te dni v Osijeku. Nedavno je bilo v Banatu ustanovljenih 18 zadružnih mlekaren, ki bodo vse stopile v nov savez. Te mlekarne so bile ustanovlie-ne po Osrednjem uradu za organizacijo mlekarstva v kralievini SHS. ki ima svoj sedež orav tako v Osijeku. Tntencija tega urada ie priti do standardnega blaga, ki bo zmožen konkurirati v inozemstva. Urad pa si je na- del tudi nalogo upoznati kmetovalce z metodo nemškega zadružnega mlekarstva potom organizacije posebnih mlekarskih ŠoL V ta namen je urad poklical z Dunaja posebnega strokovnjaka. — Žitni trgovci in davek na poslovni promet. Udruženje žitnih trgovcev v Starem Bečeju je pokrenilo akcijo, da bi 6e uvedel nov način plačevanja davka na poslovni promet. Po mnenju udruženja naj bi se uvedlo plačilo tega davka na ta način, da bi se na fakture ali pa na tovorne liste lepile špecijalne znamke. Tako bi se tudi znatno zmanjšali administrativni posli države, ki 60 v zvezi s pobiranjem tega davka. — Ta način plačevanja bi bil morda za žitno trgovino. ostale panoge trgovine, obrti in industrije pa s to reformo gotovo ne bodo soglašale. = Navodila za odmero pridobnine. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo je razposlala vsem gremijem navodila, ki se nanašajo na odmero pridobnine in na kl juč, po katerem naj se odmera vrši. Vse člane davčnih odborov opozarjamo na ta navodila, ki naj jib še pred sejo davčnega odbora vpogleda-jo pri pristojnem gremiju. = Podpore sa gnojišča in gnoji šžne jame. Kmetijsko ministrstvo je določilo znesek 50.000 Din za podpore za napravo gnojišč in gnojiščnih jam za revnejše člane Kmetijske družbe za Slovenijo. Iz tega bo mogoče 50 prosilcem izplačati po 1000 Din. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. t. m. preko podružr nic. Podrobnejši pogoji so navedeni v »Kmetovalcu« od 15. L m. = Angleška banka je dobila četrtmilijard-ni dolarski kredit. Zadnje čase je Angleška banka, kakor znano, izgubila mnogo zlata. Ko je vrhu tega pred par dnevi newyor-ška Federalna rezervna banka dvignila diskont od 5 na 6 %, se je splošno pričakovalo, da bo tudi Angleška banka končno prisiljena dvigniti diskont, kar bi značilo podražitev industrijskih kreditov v Angliji in početek splošnega dviganja obrestne mere v Evropi. Angleška banka je navzlic temu obdržala nespremenjen diskont. Sedaj se do-znava, da je guverner Angleške banke Norman s sodelovanjem newyorške Federalne rezervne banke dobil od newyorških bank kredit od 250 milijonov dolarjev. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani 6prejema do 22. t. m. ponudbe za napravo ograje in sme-tišnice pri novi stanovanjski železniški hiši na Rakeku; 23. t m. glede dobave 200 komadov čaš za Callaud - elemente, 1 peči iz črne pločevine in 20.000 kg portlandskega cementa; strojni oddelek pa do 24. t. m. ponudbe za dobavo 300 kg asbestnih vrvic. Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave raznega elektrotehničnega materijala. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Subotici razpisuje za 24. L m. ofertalno licitacijo za nabavo 1000 m raznih cevi; do 23. t. m. pa za nabavo 267-300 komadov groverovih obročkov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe za dobavo 60 m jeklene in 25 m železne žične vrvi in 260 komadov lepenke v ploščah. Komanda dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 100.000 kg prešane slame in 200.000 kg prešanega sena. (Pogoji so na vpogled pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t m. ponudbe za dobavo 25.000 kg pšenične moke, 100 kg bele 6nažilne volne, 400 kg raznega špecijalnega jekla in 3 komadov kontaktov za motorje električnega dvigala. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 110 m3 mehkega jamskega lesa, 120 komadov železne pločevine in 570 kg ploščatega železa. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 10.000 kg suhega in zdravega ovsa. Direkcija državuega rudnika Vrdnik sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 1 soda (150 kg) firneža in 50 kg cinkovega belila. Predmetni oglasi eo na vpogled v Zbornici za TOI. = Dobava Gradbeni oddelek direkcije d žavnih železnic v Ljubljani sprejema do Jne 2b. avgust« t. 1. ponul; e za dobav" 38 komadov pasic in 4230 komadov zakovic w mostove iz plavljenega železa. Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za | TOI. 1 Položaj na naših borzah Ljubljana 17. avg. Tudi preteki! teden ni bil na ljubljanski borzi promet znatnejši, le v petek se je nekoliko dvignil. Zaradi praznika ▼ četrtek je borza poslovala le 4 dni. Skupni tedenski promet je znašal 13.9 milijona Din napram 14.8, 13.8, 15.5 in 21.4 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Večino potrebe je dalje krila Narodna banka. Deviza na Dunaj je tekom tedna od zadnjega visokega stanja za malenkost popustila na 8.0241. Tečaji ostalih deviz pa so napram zadnjemu tednu ostali skoro povsem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču ta Vojno škodo ni bilo večjega zanimanja, zato pa v tem večji meri za ostale državne papirje. Napram koncu zadnjega tedna je Vojna škoda za malenkost popustila od 407 na 406. Postna hranilnica ves teden ni intervenirala. Pa tudi prometa ni bilo razen v petek. Zanimanje za investicijsko posojil« in agrarne obveznice pa je bilo znatno. Te papirje so zopet pričele kupovati slovenske regulativne posojilnice za naložbo svojih rezerv. Ker pa je blaga malo na trgu so se tečaji občutno dvignili. Investicijsko posojilo se je dvignilo že na 88.50 do 89.50. agrarne obveznice pa so se okrepile od 52.25 prvotno na 53, koncem tedna pa so se trgovale že po 53.75 in 54. Tržišče zasebnih vrednot Je ostalo dalie zanemarjeno. Jugobanka se Je za malenkost okrepila ter je bila včeraj zaključena po 81. Dalie čvrsta je Narodna banka pri 8225 do 8400. Promet je bil samo še v Praštedioni po S53. Med industrijskimi papirji je Trboveljska notirala nepsremenjeno 450 do400, Vevče pa 128—130, Gutmann je nekoliko popustil ter je bil zaključen po 195. Isis pa je padel na 15 zaključek Slavonija je v skladu z inozemskimi borzami dalje slaba pri 100—120 brez prometa. Okrepila pa se je Drava od 380 na 420 denar. Zaključki so bili še ▼ Sečerani po 430, ▼ Lievaonici po 210 in v Unionu (Osijek) po 175. Ljubljana (Prosti promet). Berlin 1S.57. Curih 1095.90, Dunaj 8.0241, London 276.22, Newvork 56.87, Pariz 222.90. Praga 168.68. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.205, Newvork 519.90, Pariz 20.35, Milan 27—28, Berlin 123.81, Dunaj 73.22, Praga 15.385, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.70. Sofija 3.75. Varšava 58-30. Žitni trg Ljubljana, 17- avgusta. V početku preteklega tedna so cene n* ameriških borzah proti pričakovanju dalje popuščale. Tako je ▼ torek eeptemberska pšenica na chicaški borzi padla na 131 in tri osminke. To nazadovanje pa ni bilo toliko v zvezi s poročili o stanju letine, temveč je bilo predvsem le posledica znatnih vidnih zalog pšenice, ki pritiskajo na trg. Žetveni izgledi v Kanadi so nadalje slabi in tudi v Zedinjenih državah je letošnja letina zlasti v jari pšenici in koruzi slabša nego lani. Čeprav eo pri nas cene stalno pod svetovno pariteto, vendar je nazadovanje ameriških tečajev povzročilo tudi pri nas padec cen. Pšenica je nazadovala skoro na 200 Din za vagonsko blago. V sredo pa je na ameriških tržiščih nastopil preokret Cene pšenici so se zopet pričele dvigati ter je včers i notirala septem-berska pšenica na chicaški borzi pri zelo čvrsti tendenci že 139 Vk centa, torej za skoro pet centov višje kakor zadnji petek. Tudi na vojvodinskem tržišču so se cen® pšenici pričele zopet dvigati. Vendar so v primeri z inozemskimi tečaji še vedno zelo nizke. Baška vagonska pšenica 6tane danes 205 _ 210 Din fco nakladalna postaja, dočim se blago na obvodnih postajah drži zaradi ugodnih možnosti za izvoz pri 215 do 220 Din. Na trg prihaja predvsem le blago iz slabih rok, dočim so ostali trgovci in pro-ducenti rezervirani in nočejo pri teh cenah prodajati. Naša pšenica je trenutno precej izpod svetovne paritete in je gotovo najcenejša na kontinentu. Temu pa je vzrok predvsem dejstvo, da izvozniki trenutno nimajo na razpolago zadostnih denarnih sredstev, ker so svoj razpoložljivi denar vložili v izvozne kupčije, sklenjene zadnje tedne. Čim pa bodo te kupčije realizirane, bo cena pšenici brezdvomno zopet poskočila. Tudi koruza je bila koncem tedna r Ameriki čvrstejša. Pri nas pa se cena koruzi nI mnogo spremenila. Cena moki je v početim tedna nekoliko nazadovala, koncem tedna pa je kupčija nekoliko oživela ter je pričakovati, da se bo sporedno s pšenico tudi cena moki zopet dvignila. Na ljubljanski borzi notira stara baška pšenica (slov. postaja, plač. 30 dni) 265 do 267.5 Din, nova pa 262.5 — 265 Din. Moka »0< pa stane fco Ljubljana, plačljiva po prejemu balaga 395 — 397-5 Din za 100 kg. -I- Dunajska borza sa kmetijske proizvode (16. t m.) Tendenca na dunajski bora se ni bistveno spremenila. Promet se je gibal v najožjih mejah. Višje ameriške cene zaenkrat še niso vplivale na dunajske tečaje. Tudi uradni tečaji so ostali nespremenjeni. -f Novosadska blagovna borza (17. L m.) Tendenca za pšenico čvrstejša. Promet: 45 vagonov pšenice, 7 vagonov ječmena, 10 vagonov ovsa, 13 vagonov koruze, 7 vagonov moke, 2 vagona otrobov in 2 vagona fižola. Pšenica: baška in sremska nova 202.5 do 207-5; banaška 200 — 202.5; potiska 215 do 220. Oves: baški, sremski in banaški 157-5 do 162.5. Ječmen: baški, sremski in banaški 172.5 — 177.5. Koruza: baška in sremska 200 — 205. Moka: baška >0g< 307.5 do 312.; »2c 287.5 — 292.5; »5< 267-5 do 272.5; >61 242.5 — 247.5; >7« 212.5 — 217.5: >8« 135 — 140. Otrobi: baški. sremski in banaški 115 — 120. Fižol: baški beli 375 dc 380. VREMENSKO POROČILO Meteorološki savod ▼ Ljubljani, 17 avgusta 1929. Višina barometra 908.8 ra Kraj Čas Opazovani* LJubljana Maribor Zagreb Beograd Saralevo Dubrovnik SkopUe 8. Barom. Temper. CQ > ' a> O! Smer vetca te brzina ▼ m. te sek. 763 4 /61-2 762'5 762-2 762-9 18 21 23 25 21 80 80 80 70 70 mirno mirno S 2 E 2 mirno 762-4 24 60 NW 1 761-0 25 60 ESE I Jo S Padavine Vrrta megla ▼ ma do 7. ure Spat Najvišja temperatura danes v Ljubljani 29.0, najnižja 16.6. Solnce vzhaja ob 5.4, zahaja ob 19.1, luna vzhaja ob 19.17, zahaja ob 3.21. Dunajska vremenska napoved sa nedelje: Jasno, vroče vreme. Deset let jugoslovenskesa Prekmurja Dne 12. avgusta fe preteklo deset tet, odkar so jugoslovenske čete skupno * prekmurskimi dobrovoljci zasedle Prek* murje in tako definitivno združile z Jugoslavijo tudi ta, že smrti zapisani del naše zemlje. Desetletnico zgodovinskega dogodka bodo danes v Prekmurju slovesno proslavili Na žalost proslava ne bo sploš* no narodna po krivdi ljudi, ki so vzeli organizacijo prosit*?* v svoje roke, a po svoje nerodnosti m ozkasrčnosti odbili ravno najboljše narodne elemente. Uver-)eni pa smo, da se te dni tudi ti Idealisti, in ravno ti še najbolj, s hvaležnostjo in radostjo spominjajo srečnega dne, ki je za večne čase pripeljal njihovo ljubljeno rodno grudo v naročje majke Jugoslavije. Ob desetletnici smo zbrali od agilnih javnih in kulturnih delavcev v Prekmurju obilico zanimivega gradiva. Prostor nam žal ne dopušča, da bi objavili vse hkrati; zato prinašamo danes le nekatere sestav* ke, drugo gradivo pa bomo porabili v kasnejših številkah. Vsem sotrudnikom pa izrekamo iskreno zahvalo. *JUTRO bro vino in vesela dekleta. Kaj je onstran gričev, na to nisi mislil. Šele pred kratkim si zvedel, da so tudi tam ljudie, ki tako govore kot ta. Prišli so in rekli so ti: »(Pozdravljen brat.1« »Brat« so ti rekli fn vendar nisi razumel njihovih dejanj. Toda tud» tega nisi znal, da si že tisoč let živel pod Madžari, tvoi brat na ravno tako dolgo pod Nemci. fesorfa P!e5nflra. dalle oar feronlšč, decembru narasel že na 14.292. Potem Je šlo trajno navzgor in v tekočem letu znaša mesečni promet že povprečno 29.000 delovnih enot. torej štirikrat več kakor pod madžarsko upravo. Lahko si ie predstavljati ob pogledu na te številke, kako kolosalno ip gospodarski razvoj Murske Sobote in cele pokraiine napredoval: tukai pač ni treba zgubljati besed, ker poveio številke dovoli. Z ozirom na stalno naraščajoč promet se ie morala pošta Murska Sobota v teku 10 let dvakrat preseliti v večie lokale, a tudi sedanii poštni prostori oostaiaio po preteku še le treh let z ozirom na stalno naraščajoči promet že premaihni. Name, ščencev ie imela soboška pošta 1. 1919. šest. sedai pa iih ima 22: dalie Je bilo 1. 1919 telefonskih naročnikov 11. sedai 40. poštnih nabiralnikov takrat 7. sedaj 17. telefonskih in brzoiavnia vodov takrat 3. sedai 11. Kar velja za pošto Murska Sobota glede razvoja prometa, velia tudi za vseh ostalih 19 pošt v Slovenski Kraiini. to so. Beltinci. Bodonci. Bogoiina. Cankova. Crensovci. Dobrovnik v Prekmuriu. Dolnia Lendava. Gornia Lendava. Hodoš. Križevcl v Prekmurju. Mačkovci. Martianci. Petrov-ci. Proseniakovci. Puconci. Rankovci. Ro-gaŠevci. Turnišče in Veliki Dolenci. Poštni avtomobilski promet v Preknroriu. Najvažnejša prometna žila prekmurskega poštnega in potniškega prometa ie oolez železnice avtomobilska poštna linija Roga-ševci-Murska Sobota-Dolnia Lendava, dolga 60 km. ki zdržuje zvezo z 10 poštami in ki spaia skraino točko Južnega dela Prekmurja s skoro skraino točko severnega dela. Brez teh avtombilskih poštnih voženj si rednega poštnega in potniškega prometa v Prekmuriu ni mogoče misliti. Poštni avto mobil prevozi dnevno 126 km. Avtomobilske vožnie so se pričele vršiti dne 8. oktobra 1923 in to med Mursko Soboto in Dolnio Lendavo preko Beltincev in Črensovcev. Ker pa so imeli Beltinci in Pnconska Parna opekama Križevska iadiisliija etm sušilnic* CmilidM m učilnica; Hartner Karola sin Fonde* 1871 Tefefoo St«r. F7 In 37 »146 Telegrame: HARTNER Murs&a Sobot* deloma tudi Crensovci ▼ mirnem z nekaterimi drugimi kraji v tei ookraiini z otvoritvijo železnice Ormož-Hodoš še dovoli dobro zvezo, ie poštna uprava preložila dne 1. maja 1925 to avtomobilsko progo na črto Murska Sobota-Martianci-Bogoiina-Do brovnik v Prekmurin-Dolnia Lendava. Dne 15. mala 1928 se ie ooH~t:T-'a proga preko Ranikovcev in Cankove do Roga-ševcev. Nove oošte. V teku zadniih deset let so se otvorfTe nove Pošte v Bogojini v Prekmuriu. V Hodošu in v Mačkovcih. Nove telefonske centrale. Neprecenljivega pomena le za prekmurski telefonski promet nova telefonska linita Maribor-Murska Sobota. Sobota-Gornia Lendava-Rogaševci. ki je bila otvorjena dne 16. maia 1928. Pošte: Murska Sobota. Dolnia Lendava. Cankova. Proseniakovci so imele že ooa madžarsko poštno upravo telefonske centrale. pod Jugoslavijo pa so dobile telefon naslednie oošte: Beltinci. Bodonci. Crensovci. Gornia Lendava. Puconci Martianci. Petrovci. Rankovci. Rogaevciš Telefonske centrale pri poŠtah: Turnišče Bogoiina in menda tudi Dobrovnik v Prekmuriu se bodo otvorile v naikraišem času. Tudi otvoritev telefonskin central še pri ostalih 4 poštah. Hodoš. Križevci. Mačkovci in Veliki Dolenci ie že v dobrem teku. Prispevki interesentov so že dosegli znatno višino: najboljši dokaz za odločno voljo po napredku. S to soopolnitviio bodo dobile vse pošte v Prekmur in telefonske centrale. (tfosip Mesna industrija (faen&e, Mturs&a SoGota Največji eksport živine in mesa iz Prekmurja. Popolnoma nova, vsem higijenskim predpisom odgovarjajoča klavnica. Tedenski promet 8 vagonov. 10117 ■^SA-ii- ti' --'"V HBBMMatg Razgovori z uglednimi Prekmurci Murska Sobota je še vedno vas! — Vprašanje soboške gimnazije — Problem zaposlitve prebivalstva — Evangeličani in katoliki — Razmerja med domačini in »prišleki« Povodom pripravljajoče se proslave desetletnice osvobojenja Prekmurja je naš poročevalec obiskal celo vrsto uglednih Prekmurcev domačinov in »prišlekov«, ne glede na vero in narodnost. Njihove izjave najbolj jasno kažejo želje in razpoloženje prekmurskega prebivalstva. Zal nam prostor ne dopušča, da bi že danes objavili vse razgovore; omejiti se moramo na nekatere in še te 1 v kratkem izvlečku. Gradivo iz ostalih razgovorov uporabimo ob prvi priliki. Vsem pa izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Jos. Benko, župan velike občine Murska Sobota. Večina naše Javnosti še ne ve, da Murska Sobota, gospodarski center Prekmurja, ni mesto, ampak še vedno vas. Da pa se razlikuje od ostalih občin, se imenuje (še po madžarskem sistemu) velika občina. Od prvih občinskih volitev, ki so se vršile leta 1927., ji načeluje kot župan Josip Benko, veletrgovec z živino in mesni industrijalec. Je to eden od najagilnejših mož v Soboti, predsednik ali odbornik vseh mogočih društev in vedno zaposlen, pa pridi k njemu ob šestih zjutraj ali pa eno ali dve uri pred polnočjo. »iDa, občina se v zadniih letih lepo razvija. Postala je središče Prekmurja in tudi oni, ki so hodili pod Ogri sem samo zaradi uradnih poslov, a kupovali vedno le v Radgoni, kupujejo svoje potrebščine sedaj tu. Murska Sobota je od vseh prekmurskih občin s prevratom največ pridobila. Tu so se koncentrirali vsi uradi, dobila je železniško zvezo, priključili smo se kot prvi in do sedaj poleg Bsltinčanov tudi edini, k omrežju elektrarne v Fali in s posojilom, ki ga bomo najeli, mislimo izvršiti še toli potrebno kanalizacijo. Pričakujemo pa še večji povzdig, pri čemer računamo tudi na podporo države. Predvsem je potrebno, da obdržimo celo gimnazijo ali pa dobimo kakšno drugo višjo šolo. ker sicer ne bomo nikoli mogli pridobiti nacionalno tujih občin. Razmerje med domačini in »prišleki« se stalno boljša. Med trgovci sploh ne poznamo več razlike, mi smo vsi eno, smo solidarni. Manj dobre volje pa kaže inteligenca.« »Ste tudi predsednik gimnazijskega ku-ratorija, ki je vzdrževal višje razrede gimnazije; kaj bo ta ukrenil, če ti razredi ne bodo podržavljeni.« »Res je, da je naša občina dala za gimnazijo letos razmeroma malo vsoto (vsega okoli 15.000 Din), toda pomisliti morate, da naša občina nima sploh nikakega svojega premoženja in mora kriti vse Izdatke iz občinskih taks in doklad. Bilo pa bi mogoče subvencionirati še za naprej gimnazijo, ako bi sodelovale vse prekmurske občine, ki do sedaj sploh še ničesac niso v ta namen prispevale.« K. Hartner, industrijalec In predsednik Prekmurske banke. Dve imeni srečavaš v Prekmurju neprestano, ako se razgovor suče okoli gospodarstva: Benko in Hartner. Sta to skoro absolutna gospodarja nad tukajšnjo industrijo in trgovino. G. Hartner, bivši poslanec v madžarskem parlamentu, govori zelo dobro prekmurski dialekt in ga bi prej imel za kakšnega iznajditelja kot pa za človeka, o katerem gre glas, da dela pozno v noč, da je sam svoj sluga, tipkarica in knjigovodja. »Pišite, da nam gre slabo, sedaj ko imamo meje zaprte. Ali poznate železniško tarifo? Mislite, da je pri tej še mogoče uspešno delo? Ce bi bila letošnja letina dobra, bi bila lanskoletna škoda (dvakrat je potolkla polje toča) popolnoma reparirana. Toda letina je v splošnem za 25—30 % slabša. Pri lesu je kupčija v splošnem zadovoljiva. Lesa je dovolj in kvaliteta popolnoma odgovarja amerišk. trgu, kamor les izvažam. Opekarni v Puconcih in Kri-fevcih pri Ljutomeru producirata letno 5 milijonov. Proda se dovolj, toda plačujejo odjemalci zelo težko.« »Če je mogoča tu v Prekmurju kakšna industrija, da bi se zaposlilo prebivalstvo? Madžarska vlada je že nekdaj poizkušala to in ono. Tako so zastonj delili specijalno seme za lan, ki so ga dobili iz Rige. Poizkusi so se sijajno obnesli. Na kulturo sladkorne repe, kar bi se tudi dalo izpeljati, ni misliti, ker mora biti obdelanih za zaposlitev ene tovarne najmanj tri tisoč oralov zemlje, te pa sedaj, ko so velepo-sestva parcelirana, več ni. Sijajno bi se obnesla tovarna za špirit iz krompirja — toda tudi za to bi rabili prosto zemljo. Za svilogojstvo naši ljudje niso, se je že tudi prej nasadilo 50—60 oralov z murvinim drevjem, toda ljudem je ta posel predolgo-časen, oni so predvsem poljedelci.« Zivinozdravnlk Nemes, urednik ▼ Sobot! izhajajočega madžarskega tednika »Ainra-videk«. *Naš tednik je samo lokalno-gospodarski list, ki ni politično angažiran. Niti se ne more reči, da bi bil to list tukajšnje narodne manjšine. Če smo zadovoljni? Vsi najbrž še sedaj ne. Najhuje so bili prizadeti s prevratom od uradništva notarji in živino-zdravniki, ki so bili večinoma odstavljeni brez pokojnine. To ni napravilo na prebivalstvo najboljšega vtisa Morda so danes še vedno posamezni ljudje, ki računajo s tem, da se meje kdaj spremene. Mislim pa, da je ogromna večina prebivalstva že za Jugoslavijo. « Kanonik in dekan J. Szlepecz ▼ Murski Soboti. »Pod Madžari so mi očitali Jugosloven-stvo, sedaj mi pravijo, da sem madžaron. Nisem ne pri demokratih ne pri klerikalcih in komaj se morem ganiti. Sezida! sem cerkev, sezidal župnišče in hotel bi imeti samo popoln mir, da se posvetim delu v cerkvi, da ta čim bolj napreduje.« Notar A. Koder, starosta Sokola ▼ Murski Soboti. »Kakšno je razmerje nas »prišlekov« do domačinov? Mirno lahko rečem, da so ljudje z nami zadovoljni. Je pa seveda med nami samimi mnogo nians in bi moral vsako skupino posebej označiti. Priljubljeni so posebno sodniki zaradi svojega strogo objektivnega postopanja. Oni uradniki, ki so bili tu osovraženi, so bili že odpuščeni ali pa so odšli. Razmerje med nami in ljudstvom sploh ne bi ničesar kalilo, ako ne bi bilo gonje proti nam v Kleklovih »No-vinah«, ki nam očitajo, da smo proti veri. »Novine« predstavljajo tu nivo kot smo ga Pri nas poznali v šestdesetih letih.« K. Šiftar, evangeličanski župnik v Bodonclh »Evangeličani za časa Ogrske o Slovencih onstran Mure niti nismo mnogo znali; mislili smo, da tam prebivajo Nemci Na-radnih šol nismo imeli, zato smo silno mnogo pričakovali od soboške gimnazije. Radovali smo se, da bomo sedaj lahko vsa duhovniška mesta zasedli z domačimi močmi, katere smo do sedaj toli pogrešali. Toda biti smo razočarani. Naši sinovi so nekdaj dobro konča vali srednje šole in veljali za nadarjene. Tu pa niso mogli izdelati, pa so prišli na drug zavod v Sloveniji in profesorji so bili polni pohvale. Ker v tem kratkem času niso degenerirali, je hiba drugod. In v članku, ki ga je prinesel »Dfl-sevni Liszt« 20. aprila 1929., se mi zdi, da je potrjeno naše naziranje, da bi se hotel uvesti proti dijakom-evangeličanom od neke gotove strani nekakšen »mimerus clau-sus«. Tako so naši ljudie izgubili upanje, da pridejo do svoje inteligence potom soboške gimnazije in dajo, če le mogoče, otroke drugam. Glede madžarskega pravopisa, ki ga še vedno uporabljamo, sem mnenja, da bo s časom sam izginil fn napravil prostor slovenskemu. Ozirati pa se moramo zaenkrat še na starejše čitatelje, ker »Duševni Liszt« itak ni namenjen otrokom. Adam Luth5r. evangeličanski župnik r Puconcih. urednik mesečnika »Duševni Llszt«, glasila evangeličanske duhovščine. »Takoi Po zasedbi se je naša situacija poslabšala, ker je mnogo duhovnikov odšlo in so ostale župnije nezasedene. Sedaj so zasedene sicer vse, manjkajo pa povsod pomočniki. Posebno trpi verski pouk na šolah, ker so postavili na evangeličanske šole po večini učitelje katolike. Tudi od strani oblasti se čutimo včasi zapostavljene. Najbolj se je to letos opazilo pri dodelitvi oblastne podpore dijaškim zavodom. Salezi-jansko »Martinišče« je dobilo 25.000, našemu konviktu pa je oblast votirala le 5.000 Din. Proslave za desetletnico osvobojenja se bo sicer udeležilo tudi mnogo evangeli-čanov. toda posebne organizacije ne bomo izpeljali, ker se nas tudi s te strani ne bi smelo zapostavljati, kar pa se ie zgodilo. Za bodočnost nisem pesimist Imeli smo veid-no težave, pa smo jih tudi vedno zmagali. Uradniki so vedno storili svojo dolžnost, toda v začetku nas v Beogradu sploh poznali niso in nismo imeli nikogar na vplivnejšem mestu, dočim so katoliki to vse imeli. Danes je že mnogo bolje in ko se do dobra spoznamo, bo še vse drugače.« J. KlekI, upokojeni župnik in bivši poslanec v Čresnovcih. »"Bilanca desetih let? Bilo je mnogo dobre volje od strani države, toda vsega niso mogli izvesti. Prekmurje se je pri tem še posebej nekoliko zanemarilo, ker nas nihče ne pozna in oni, ki pridejo sem, vidijo samo zlata žitna polja in mislijo: bogati so. Toda koliko ljudi imamo zunaj, o tem si ne napravijo nobene slike. Lansko leto nam je toča vse uničila. Precej se je vseeno storilo: dobili srno most, železnico itd. Toda, ta nesrečna agrarna reforma z večnimi revizijami, brez sledu stabilnosti, ta ram še posebej zadržuje gospodarski tapredek.« »Kakšno je razmerje med nami in »prišleki«? Saj ga poznate! Ce bi jaz tu pred vami povedal resnico, me obesite! Razmerje ni tako kot bi lahko bilo. Krivda pa je obojestranska. Moja zamisel je čisto druga, prepričan sem, da bi se vri prav lahko razumeli. Naši bi morali imeti več zaupanja do vas — vi pa si ne bi smeli prilaščati vseh dobrih lastnosti, domačinom pa odrekati vseh zmožnosti Tako pa imamo medsebojno tiho borbo in posledice so poznajo.« »Jaz nisem proti duhovnikom od onstran Mure. To, kar vidite sedaj zaradi župnije v Turnišču, to ni boj zaradi duhovnikov, ampak čisto nekaj drugega. Glejte, naša domača duhovščina ie pod komunisti mnogo pretrpela in sedaj naj niti ne dobi župnijskega mesta doma, ampak se naj umakne Štajercu, ki je gotovo manj delaL Tu gre za pravico, ne pa za to, da ne pride duhovščina od onstran k nam. Vsa ta leta sem pričakoval, da bodo gospodje dali sami izjavo, da naj imamo pri zasedbi mest prednost mi, ki srno dosegli, da re je Prekmurje sploh priklopilo k lugoslaviji Pre-iščite naša dela, naše madžarons*vo, potem nas pa vi zagovarjajte, da se ne fcomo vedno morali sami . . .« KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Petanjska Slatina najbogatejša ▼ Evropi na ogtfkovem kisiku, natronu m litionu. Eksport ▼ Ameriko. Zdravilna voda. Lastnika: Josip in Ivan Vogler. Poštna, brzojavna in železniSka postaja: SLATINA RADENCI. 10144 St 15® 9 Kedefla, t8. WTT. 1929 Kraljestvo mode Modni predpisi za planinarstvo Čast, to smo bd za planine oprav!] eni s najtežjo teristovsko opremo, so hvala Boga že davno za nami Seveda pa tudi dandanes ne gre, da bi se za pob ode na Triglav oblačili salonsko-turistovsko. ki 3« groteskno. Izvrsten je le športni dres, praktično uporaben, brez vsake ekscentrično-stl, v barvi fn krojn enostaven, skromen, p» -pregniranega platna in kljubuje vsema. Ker je navzlic cenenosti prikupen ta praktičen, bo najbrž zelo upoštevan v jesenski modi. Športni jesenski klobuček ni več samo gladek ta nekompficiran, marveč se pojavlja v najrazličnejših apartnih kombinacijah šivov ta blend, prt čemer pa še vedno odManaJa vsako posebno garniran je, razen morda kako skromno zaponko ali slično. Harmonirati mora v barvi z obleko, ne sme pa biti istobarven. Prilika za preizkušnjo dobrega okusa. Sfika predo-čuje tri zanimive tipe: v sredini nalik k>-ckejski čepici, desno nenavadni rezi ln šivi, levo polširok klobuček. utnicni KLJUČ RADION pere sam! Če se kaj takega pripeti se gospa Mlea samo smehlja. Kaj pa more mala nebogljenka zato. Le hitro čisto oblek-co za njo in svež predpasnik za mamico, saj vse madaže odstrani brez truda le Usnjeni plašči so fe dolgo v mo ti s toplo vodo, v kateri je raztopljene par gramov sode na 1 liter tekočine. Lase tre* ba popolnoma posušiti, sicer nastanejo lise na njih. Barvilo se nanese na lase s kako zobno ščetko ali čopičem. Potezati pa ve« lja od konca las proti lasišču. Preje pa je treba kožo na čelu, sencih, vratu itd. dobro namazati z vazelinom, da se ne pobar« va poleg. Ce so lasje dobro prebarvani, jih je treba zopet dobro posušiti in potem namazati z žlico olja, da se prično zopet ble* šteti. — Druga sredstva so na primer 5 odstotna razstopina natrijevega hidrosulfata, s katerim se namočijo lasje. Potemni se jih potem z 10 odst. razstopino kalijevega permanganata. Lepo, rjavo barvo da tudi barvilo, obstoječe iz 30 delov hene in 80 do 90 delov renga. — V trgovinah je do« biti mnogo preparatov, ki iz večine vsebujejo srebrni nitrat ali pirogalol. Pri slednjem je treba posebne previdnosti. Prispevki za socijalno zavarovanje Okrožni urad za zavarovanje delavcev ▼ Ljubljani opozarja na dejstvo, da mora od vsakega drugega delodajalca prisflno — to je s politično ali sodno izvršbo — iz-terjevati zavarovalne prispevke. Po eni strani povzroča to uradu ogromne neproduktivne upravne stroške, po drngi strani pa spravlja mnogokrat v nevarnost nieao-vo likvidnost. S tem so neposredno občutno prizadeti tudi mnogoteri gospodarski faktorji, kakor so lekarne, bolnice, zdravilišča ta razni dobavitelji ker urad napram njim ne more pravočasno izpolniti prevzetih obveznosti. Res je položaj gospodarstva težak, vendar pa ni tako težak, da polovica delodajalcev ne bi mogla pravočasno plačevati zavarovalnih prispevkov. Temu nevzdržnemu stanju Je mnogo krivo pomanjkanje dobre volje in nerazumevanje potreb soc. zavarovanja s strani delodajalcev, ki bi si mogli precej olajšati plačevanje prispevkov že s tem. da onega dela zavarovalnih prispevkov, ki ga odtegujejo od plač ta mezd nameščencev in delavcev, ne puščajo v obratovanju, temveč ga takoj izročijo Okrožnemu uradu. Potem bodo ob zapadlosti predpisa prispevkov morali odvzeti obratnim sredstvom dejansko le še polovico predpisanega iznosa prispevkov ta ne bodo imel! občutka, da odvzamejo prometa ves znesek 'hkrati. Dejstvo, da mora polovico delodajalcev prisilno terjati za prispevke, skrb za znižanje s tem povzročenih stroškov kakor tudi skrb za likvidnost aH okrožni urad, da se bo moTal poslužiti proti nerednim plačnFkom prispevkov vseh zakonitih kazenskih določb. 1 Frčdčric Botrtet: Življenje za življenje »Ta stvar se je zgodba natančno •pred štiridesetimi leti,« je pripovedoval upokojeni kapetan Marij Cazavan fz Marseillea svojemu omizja, »a vendar se mi je tako živo zarezala v spomin, kakor da sem jo včerai doživel... Moja paroplovna družba je imela sedež ▼ Rordeauxu. Bil sem drngi častnik na Fesniksu, ki mu je poveljeval moj stric, kapetan Borel. Pripravil aH smo se, da Minemo sfidra m odplovemo. Tedajci se pojavi čotmč z enim samim pasaSrjem. Mož se je z vso močjo npiral v vesla; zdo se je trudil, da bi dospel do ladje. Dosegel nas ie in zahteval od poveljnika, naj ga sprejme, češ da bo vožnjo v Pernambuco, kamor je bil namenjen, sfiajno plačal. Napravljal Je vtis kaj komičnega človeka; s seboi je nosil samo ma.fhen kovčeg. V lice je bil videti odHočen, drugače pa mirnega značaja. Ker se je večkrat pripetilo, da so nas potniki na podoben način presenetili m je odločalo za mojega strica samo vprašanje prevoznine, se je pasaži vkrcal. Z njim smo btfi vst zadovoljni, sa? nI nikogar motil. Odredili smo zanj majhno kabino na krovn. VseHl se je vanjo te je prvi dan vobče ni zapusfil Stre-gel mu je ma-fi, kateremu edinemu je potožil, da je bolan. Tretji dan zarana nrtf pozove po- veljnik: k sebi. Nagovoril mo Je ves zmeden; »Ali se ti sanja, kdo Je na5 potnfk? Morilec!« »Kako veste to?« " " »Ne sprašuj dalje! Bfl Je Bdrarofa v Pari-zo tn je zavdal svoft ženi, da Jo je oropal. Piše se Leelancihy, pod imenom Morin se le skriva.« »A kako ste to zvedeft?« m! Je nšlo. »Dobil sem časopis. Tam Je vse popisano: umor ln zločinčev pobeg. Omenjeno Je tudi, da se bo morilec skušal umakniti v jugozapadni smeri. Njegovo sled so najprej odkrili, potem pa spet izgubili... Evo njegovega osebnega popisa. To ni irfhče drugi kakor LecTanchy, o tem sem tako prepričan, da bi stavil gflavo.« Nocoj sem ga videl.« __ »Videl? Kafro?« sem vpraSal »Cfsto preprosto. Sko®i Špranjo. Spustil je zaveso pred vrati, a Jaz sem ga vkljub temu opazoval Šival Je dra-gntJe v jermen, ki je x nJim opasan. On je in ififače drugI — na to prfsežem!« »To še ni tako zanesljivo!« sem pripomnil poveljniku in dodal: »Človeka je pač lahko osumfti zločina, a dokazati ga Je težje. Dokazi, dokazi — kje so dokazi?« »Da, dokazi!« Je odvrni kapetam,« tudi te imam v rokah. Kmalu jih bom še pomnožiš. Uveden sem, da se bo sam izdal... Kar se mene tiče, pa bodli prepričan, da ga ne bom kar tako spustil v prvem pristanišču. Ne, to od- govornost odklanjam...« Kapetanova sodba, da bo pasažlr ves čas vožnje samotaril in se ogibal moštva na ladfl, se ni uresničila. Njegova »morska bolezen«, kakor je sam imenoval svojo slabost, ga je v dveh dneh minila in potem se je pojavil na krovu, kjer se je prav pogumno sprehajal, se razgovarjal z vsemi, ki smo bili na ladji, rn pokazal še mnogo dobre voije, ko je zbijal vsakojake šale. Pripovedoval je tudi o svojih kupčij-sldh potih, češ da je potnik velikih tvornic za ure. Slednjič je povedal, da se kani ustanoviti v Riu de Janeiru, kjer hoče osnovati veliko trgovino s perzijskimi urami. Midva s poveljnikom sva ia pazno poslušala. Menda Je to opazil, zakaj kmahi je postal previdnejši v besedah in oprezmejSi v kretnjah. Na njem se je pojavilo nekaj nemiru podobnega. Menda zato, ker je stric venomer odbijal njegove poskuse, da bi se približal nJemu ln meni. V tem sem se W1 tudi sam uverii, da naš potnik nikakor ni Morin, za katerega se je izdajali, ampak Leclanchy, moč, M je Imel na vesti smrt svoje žene. PrešH so dnevi dvoma ta sflntt te meni se Je »dek>, da nisem imel Se nikoli talko lepe in prijetne vožnje kakor to pot J^eniks' je plula kakor ptica nad vodamfi. Veliko zadovoljstvo me je navdajalo ob pogledu na brazda nje valov. kil Jih je pred nami In za nami zalivala bela pena. V začetku drugega tedna naše vožnje se je zgodilo nekaj, kar se mi je posebno izrazito vtisnilo v spomin. Mali je zbolel. Popadla ga je groznica in po vsem životu se mu je pojavil nekakšen op ah. S poveljnikom sva ga pregledala in ugotovila s svojim laiškim znanjem, da ima davico. Nihče izmed moštva mu ni mogel streči. In mali je bil ljubek dečko, ki smo ga vsfi radi imeli! Nada v njegovo oZdTavljenje pa je Ma tako majhna, da smo že vsi obupovali nad njegovim živfljenjem. Hr-kal je tako, da smo kar videli smrt, kako se bliža njegovemu zglavju. Tedajci se je poveljnik nečesa do-misfl in dihnil: »Pasažir...« »■Kaj je s pasaižlrjem?« sem vprašal nevedno. »£e je pravi tfsfL, za katerega ga imamo, mora biti zdravnik...« »Da,« sem dejal, »a če je to, ho vsaj toliko pameten, da se ne bo izdal...« Tisti mah se Je pojavil pasaZir v po-veljnikovi kabini Izjavil je, da hoče poskusiti svojo srečo pri malem, ki se mu zelo smKli Izginil je v svojo kabino in se kmalu vrnil s tokom novih zdravniških instrumentov. Iz bolnikov« žile na vratu je brizgnila kri — mali je je-njal hropsti, življenje se je mahoma jelo vračati vanj. »Menim, da bo prebolel to stvar,« je dejal pasaižir. Pogledal je kapetana z odloCnim očesom in se mu približal rekoč: »DovoJfte, da se vam predstavim —-zdravnik sem.« Poveljnik ni odvrnil besedice. Viharno ga je objel, a takoj ga Je spet Izpustil, zbežal nazaj v kabino in se zaprl. Mali Je kmata okreval Poveljnika ladje pa so tačas obhajali najrazličnejši občutki. Govoril ni z nikomer, niti z menoj ne. Sam se je sprehajal po ladji sem ter tja in strmel v kak predmet, jaz pa sem vedel, da ga grizejo vprašanja vesti. Nekega Jutra je sam stopil ▼ pasa-žirjevo kabino. »Gospod Morin,« ga Je nagovoril »ne svetoval bi vam, da se rzkncate v Pernambucu, kjer nas bodo pričakovali. Pristal bom v Caracasu, tam lahko izstopite. AH vam je prav tako?« PasaziT rn kapetan se nista spogledala. Dozdevni Morin je samo prikimal In tako Je ostal zločin dr. Loclan-chyja nekaznovan. Potnik se Je izkrcal v Venezueli in poslej ni bilo ničesar več slišati o njem. Ko pa smo bili spet na debeliem morju, daleč od zloiSnov med nebom in zemljo, mi je poveljnik polo-žil roko na ramo in dejal: »Rešil je malemu življenje. In čeprav ga teži zločin, se je odkupil s tem, kar je storil na ladji. Mislim, da je stvar poravnana — vsaj za mojo vest Ce je eno življenje uničil, je otel drugo smrti« Iz živ! in mmmm k'::- S - Ločeno kopanje po spolih pod policijskim nadzorstvom m» fe n doma čilo na Madžarskem, kjer se že dolgo rodi srdita kampanja {»roti kratkim krilom fn prijetnemu dekoltčju. Na nabrežjih madžarskih kopališč naletiš povsod na pisano družbo orožnikov s perjanicami ia poli čajev s čakam!. Prvi ščitijo moralo z nasajenimi bajoneti, drugi pa s sablja ml... Ljubezen preskoči vse plotove Nekaj o nenavadnih zakonih — Zaroke po krstu — Vojne poroke in poroke na državnih mejah — Dva moža pred oltarjem Štirikrat zvezana »Zakoni se sklepajo v nebesih,« pravi prislovica. Toda s tem je kakor z vremenom: včasi je takšno, kakršnega si želimo, včasi pa drugačno. Kaj bi dejali n. pr. o zakonu prvorojenca Karla IV. Zigmunta, ki ga je zaročil oče takoj po krstu s hčerko norimberškega grofa Friderika, Katarino in obenem sklenil pogodbo, da se poročita tudi njegova prvo-rojena hči in grofov prvorojeni sin, če bi ta dva prišla na svet v teku petih let? Tako se je tudi zgodilo in je postal mlajši par mož in žena, dočim se nista starejša dva nikoli našla... Takšni prezgodnji zakoni so bili prvotno seveda bolj formalnost, toda zgodovina navaja slučaje, ko je šlo prav zares. Hildegarda, žena Karla Velikega, je stopila n. pr. s 13. letom v zakonski stan, Uršula, žena grofa Montfort-skega, je imela s 13 in pol leta že dva otroka, vojvoda Moric Saški se je v svojem 20. letu poročil z 11 letno Nežo, hčerko Filipa Velikodušnega Hesen-skega itd. Drugi so morali čakati celo življenje, da so prišli skupaj. Najdalje menda ameriški bankir Nettleton: 50 let. Svojo ženo je spoznal takrat, ko je bila še v povojih. Pozneje se je poročila z drugim in ko je ta umrl, so njeni sorodniki snubača Nettletona napodili. Toda on jo je kratkomalo odvedel in sta se tajno poročila. Takrat mu je bilo 88, njej pa 68 let. Takšne se dogajajo med ljudmi, pa tudi drugačne. Draždanski slikar Kas-par David Friedrich (umrl 1. 1840.) je prišel do žene na ta način, da se je znašel nekega dne na ulici brez netiva in tudi doma ga ni imel. »To bi ne bilo mogoče, če bi bil oženjen,« je pomislil. Tisti hip ga je nagovoril mlad mož, ki je imel prodajalno barv, v kateri je Friedrich kupoval svoje potrebščine, in v prodajalni lepo sestro kot prodajalko. Fridrich se je takoj odločil. Stekel je v prodajalno in ko je stopil iz nje — je bil zaročen. Marsikaj čudnega se je zgodilo med svetovno vojno, ko so cvetele znamenite vojne poroke. O porokah na smrtni postelji niti ne govorimo. Toda neki nemški vojak iz Turingije je prejel n. pr. v strelske jarke na Francoskem obvestilo, da mu je umrla žena, mati treh otrok. Dali so mu dopust, teden dni pozneje se je vrnil kot mož njene sestre, v čije oskrbi je ostavil svoje otroke. Po vojni je cvetela zakonska romantika dalje. V jeseni 1920. je poročil duhovnik budimpeštanskega inženjerja Kollarskega in Sedmograjčanko Bomo Denesovo kar preko madžarsko-rumun-ske mejne zapore, spomladi 1921. sta se poročila neki Madžar in neka Slovakinja na obmejnem novoszegedinskem mostu, ker nista prejela potnih listov, kakor tudi prejšnja dva ne. Da, ljubezen podere vse ovire. Tako hitro, kakor so se neki zakoni sklenili, so se drugi razbili. Najkrajši zakon pa je bil menda Garibaldijev z markizo Raimondi. V hipu, ko se je vršila poročna ceremonija, je prejel sloviti italijanski nacijonalni junak anonimno pismo, da ga zaročenka vara z nekim mladim adjutantom. Baš ko je uradnik, ki je sklepal zakon, izgovoril zadnje besed, je Garibaldi vprašal svojo ženo, kaj je resnice na pismu. Nevesta je zardela do ušes in — se nista nikoli več videla. Drugi zakonci se niso pred poroko nikoli videli — n. pr. v Orientu — a mnogi niti ob poroki ne. To se je godilo zlasti v vladarskih krogih, kadar je šlo bolj za državne koristi nego za zakon. V takšnih slučajih se je včasi izvršila poročna ceremonija med nevesto in ženinom namestnikom. Princ Anton Saški je postal na takšen način celo dvakrat zakonski mož. Prvikrat (1. 1781.) je bila nevesta hči sardinskega kralja. Poročni obred se je izvršil v Turinu in ženina je nadome-stoval grof Marcolini. Pet let pozneje se je na podoben način poročil s princeso Marijo Terezijo Toskansko. Poznamo še več slučajev te vrste, toda najbolj grotesken je bil pač oni 1. 1666., ko sta se vzela kralj Alfonz VI. Portugalski in savojska princesa Marija Frančiška Elizabeta. Kraljev namestnik je bil markiz de Sande, ki mu pa zasto-panec ni dovolil, da bi smel držati med obredom nevesto za roko, kakor je bil običaj. Tako so morali poiskati nevesti tudi namestnika, njenega strica vojvodo Vendomskega, in tako se je zgodilo, da je škof pred oltarjem zvezal dva moža! Na Nizozemskem poznajo takšne poroke še danes. L. 1926. se je poročil generalni guverner Nizozemske Indije dr. Fock, ki je lepo sedel v Bataviji, s svojo zaročenko v Haagu. Zastopal ga je njegov brat. Da mečejo ljubi sorodniki zaljubljencem kaj radi polena pod noge in jim otežkočajo pot do zaželjenega zakonskega jarma je znano. Zaradi sorodnikov je prišlo že do najbolj kurijoznili dogodivščin za zaročence. Toda tako kurijozne, kakršno je doživel princ Karel Ferdinand Bourbonski, mlajši brat kralja obeh Sicilij Ferdinanda II., ni doživel menda še nihče. Princ se je hotel po vsej sili poročiti z lepo, toda neple-meinitaško Irko Penelopo Karolino Smi-thovo. Kralj je dejal «ne!« Princ in lepa Penelopa sta pobegnila v Rim in se tam poročila. Potem sta odšla v Madrid, kjer je bila za regentinjo prinčeva sestra. Ker je imela ta razne pomisleke, se je princ s svojo ženo kratkomalo — v drugič poročil. V tretjič sta se zakon- ca poročila v slavni kovačnici v Gretna Greenu in ker ju je jeza sorodnikov še vedno zasledovala in ker so menili Angleži, da nista pravilno poročena, sta se poročila še v četrtič v londor^ki cerkvi sv. Jurija! Vino za papeža Italijanski romarji, ki posečajo Rim, so si izmislili nov izraz vdanosti do vrhovnega cerkvenega poglavarja. Iz svojih krajev prinašajo s seboj vino, ki ga oddajajo v vatikanski kleti. Tako je prispelo pred kratkim 3000 romarjev iz Frascattija, ki so prinesli vsak po eno steklenico tamošnje svetovno znane kapljice, a 5000 bivših pijemonteških al-pincev je pripeljalo sod slovitega »ba-rolouna«. Sedai se pripravljajo, da sledijo temu zgledu verniki iz drugih ita-lianskih pokrajin. Sicilijanci pridejo s si-rakuškim muškatom, Napolitanci s slovitimi »lacriimami Chrisiti«, Toskanci s chiantijem itd. Vatikanske kleti bodo torej dobro založene. Toda kdo bo vse to vino popil? Najpripravnejše bi bilo, če bi si z njim pogasili žejo — kristjani sami. Stari in novi dolarji Kakor smo že poročali, so P*®tl v Ameriki v p romet novi dolarski bankovci, ki so manjši In trpežnejši od starega denarja. Na tej stiki vkfl mo, za koliko se je nov papirnati denar (spodaj) skrčil r primeri s starim (zgoraj). i ^ Lepota, reducirana na dve ženski Na levi Mfes Unlverse, dunajska gdčna Llesl GoIdarbeJterieva, na desni pa Miss New York za 1. 1929. V teh kostumih sta se tflvl razkazovali v ameriškem Galvestomj. Mačke v državni službi Zedinjene države imaio v svojem proračunu posebno postavko, tako zva-no »mačjo postavko«. Ta obsega stroške za vzdrževanje mačk - po poštnih uradih, ki morajo paziti, da miši ne poškodujejo poštnih paketov. Teh mačk je nad tisoč in čim dalje več, a z vsako novo se postavka seveda poveča. Tudi na Francoskem imajo mačke v državni službi; tukaj varujejo velika vojaška skladišča pred napadi neprijetnih glodalcev. V Londonu sta dve znameniti mački, ena je prav za prav maček, imenuje se Mihael in je uslužben v Britskem muzeju; druga, Emilija, je nastavljenka notranjega ministrstva in ima pravico udeleževati se njegovih sej. Mož, ki so ga 44 krat operirali Nekega ranjenca iz svetovne vojne so šele zdaj odpravili zdravega domov, potem ko so ga bili v različnih bolnišnicah operirali celih 44krat. To je major James Gillies iz Kanade, ki je prišel v začetku 1915. na fronto in bil ranjen šestkrat. Zadnjikrat je bil ranjen pri Cam-braiju, kjer mu je odneslo spodnjo čeljust. V Kanado se je vrnil sedaj z umetno čeljustjo. Najtežje operacije so izvršili na njem v teku 11 let in šele potem, ko so mu večkrat presadili na rane svežo kožo. se je počutil spet »kakor nekoč«. »Nikoli ne bi verjel, da je mogoče izoperirati človeka na takšen način,« je dejal. »Sedaj se čutim čisto prerojenega. Slabo je le to, da ne morem ostati čez zimo v Kanadi, ker bi mi preveliki mraz poškodoval novo kožo. Tako se bom moral vračati vsako zimo na Angleško.« Ženske rudarke na Japonskem .Japonsko notranje ministrstvo je objavilo zakonski načrt, po katerem bi se naj odpravile ženske v rudniški službi. Teh žensk, ki opravljajo najtežja dela pod zemljo, je 36.769 in bi seveda ne bilo z gospodarskega stališča dobro, če bi vse naenkrat odpustili. Zato je ministrstvo odredilo, da jih bo odpuščenih vsak mesec 600 in zamenjanih z moškimi, tako da ne bo ob koncu i. 1933. nobena Japonka več v težkem delu pod zemljo. zorooodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača ^ sivim lasem prejšnjo oa-. ravno barvo. ZaK. zast. Odobrena od zdravstvenem odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeli siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) al. 32. ■Lekarnam, drogerijam, parfomerijam, brtonicarn in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Žrtve etikete »Etiketa« je španska beseda in po« meni predpis, bodisi pismen, bodisi usten. Ta ceremonijel je bil uveden v življenje pod Karlom V. Pri dobesed« nem izpolnjevanju etikete pa je bilo časih polno komičnih in tragičnih pri« zorov. Nekateri so se celo končali s smrtjo. Španski kralj Filip III. je umrl od opeklin. Prisiljen je bil sedeti v našlo« njaču blizu peči, v kateri je gorel na* ravnost peklenski ogenj. Po dvorni etiketi je bilo kralju zabranjeno pokli« cati sluge, da ga odmaknejo od peči. Dostojanstveniki se ga niso smeli do« takniti, vojvoda Ussedski, ki mu je pristojala ta pravica in dolžnost — je bil pa odsoten. V Franciji je bilo na dvoru zapo« slenih okolu 1500 oseb. Vsaka je imela svoj predpisan delokrog. Kraljica je imela poleg tega še 450 služabnikov. Če je n. pr. kralj postal žejen in je za« hteval čašo čvrste vode, je ni nikoli dobil v zaželjenem stanju, ker se je čaša zaradi podajanja iz rok v roke tako ugrela, da je bila topla kakor bi jo natočil iz posode na ognjišču. Marija Antonietta se je nekoč pre« oblačila. Gola je čakala, da ji po pred* pisih etikete prinesejo košuljo, a pre« den se je to zgodilo, je od mraza škle« petala z zobmi, da so jo culi iz preob« Iačilnice daleč v sosedne sobane. In vse to zaradi tega, ker ji je smela pri« nesti košuljo edinole v to pooblaščena služabnica. Šele francoska revolucija je vrgla etiketo med staro šaro. Prišel pa je Napoleon, ki jo je obnovil. Špan« ski ceremonijel, znan po svoji strogo« sti in krtosti je vladal tudi na nekda« njem habsburškem dvoru, zato je bilp tam toliko nesreče in nerazumevanja. Strašna smrt v mlatilnici Pri Korneuburgu je na strahovit način končalo petnajstletno dekletce Agata Schlenkerjeva. Kot hči revnih slovaških staršev je šla vsako leto ob mlatvi na dnino k sosedom in v bliž« nje kraje. Tako je dobila zaposlenje tudi pred dnevi na velikem imenju v Sierndorfu. Njena naloga je bila gra« biti slamo, ki je padala pod mlatilnico. Delala je s takšno vnemo, da ni opa« žila, v kakšno nevarnost se podaja, ko sega z rokami naravnost med valje in grablje mlatilnice, odkoder je čistila slamo. Nenadoma je kriknila in one« mela. Prestrašeni mlatiči so pogledali, kaj se je zgodilo in ugotovili, da jo je pograbil eksentričen valj za lase ter ji potegnil glavo v stroj. Hipoma je bila glava odtrgana iz zmleta. Noge so se še nekajkraj opotekle, potem pa so se zgrudile z životom brez glave na tla, kjer so obležale v krvi. Trije, o katerih govori ves svet Zgoraj dr. Eckener, vrhovni poveljnik »Zeppelina«, Id leti okolu sveta. Spodaj na levi kapetan Flemming, na desni pa kapetan Lehman, poleg Eckenerja najvažnejši tehnični osebi na zrakoplovu (Plairin&šet Meti. Pri planinskih izletih nam zada mnogo skrb: preskrba s primerno hrano. Taka hrana se mora dati naglo pripraviti, zavzeti le majhen prostor, imeti prijeten okus in veliko hranilno vrednost, a pri tem mora b'ti lahko prebavljiva. S tem, da hrana ne unese v telo nepotrebnih sestavin, je delovanje prebavnih organov olajšano, pa tudi telesu ostane več energije za zunanjo delavnost OVOMALTINE, ki odgovarja vsem tem zahtevam, je zatorej najprikladnejša hrana, pa je radi tega tudi med planina rji priljubljena. je najboljši vir mocL Dobiva se povsod za ceno Dfn 18.50 za škatUjico. Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicujoč se na ta list od dr. A. Wandera, dcL družba Zagreb. Ciganska poroka v verigah V Bourgu na Francoskem se je pro-šle dni vršila kaj zanimiva svatba. Trije cigani, ki se zaradi številnih tatvin že delj časa nahajajo v zaporu, so prosili oblast, naj bi jim dovolila oženiti se s tremi cigankami, ki so živele z njimi že več let in so bile zaradi deliktov takisto pod ključem. Oblast je bila obzirna in je prosilcem ugodila. Pod močno policijsko eskorto so nato pripeljali tri ciganske ženine, vklenjene v verige, pred magistratnega uradnika, ki je izvršil v Franciji običajni poročni obred. Nato so odpeljali cigane in ciganke zopet v ječo. Menda ni treba pripomniti, da je imel prizor mnogo gledalcev, zakaj na dan tega dogodka je bilo na nogah vse prebivalstvo Bourga, ki se ni razšlo ,dokler se za cigani in cigankami niso zaprla težka vrata ječe. Smrt izumitelja 1100 patentov Umrl je Edisonov tekmec v etektro* tehnični stroki in bivši vodja Ne-vv York Edison Co., Thomas E. Murray« Pokopali ga bodo v Southamptoncu. Murray je bil po svetu znan pod ime« nom »Mož s 1100 patenti«. Sam se je rad hvalisal, da je prekosil Edisona za 100 iznazdb. kakšne pa so, tega ni ni* koli povedal. Zanimiv hermafrodrf ' V neki vasici nedaleč Napolja Je roi» dila kmetica dete, o katerem ne morejo dognati zdravniki, če je moškega ali ženskega spola. Zato so ga zaenkrat zabeležili kot dvospoLnega Zemljana. Če se ne bo otrok v poznejši dobi razvil v moškega ali žensko, bo znanost obogatela za izredno zanimiv primerek hermafroditizma, ki je na« pravil veliko zmedo v krstnih bukvah domače občine. Zgornji desettisoči londonske družbe Kljub delavski vladi, Id vodi sedaj usodo britanske kraljevine, uživajo zgornji deeetfisoSI V Londonu vse stare privilegije. Tako smejo tudi vsako leto poleti enkrat obiskati angleškega kralja. Letos se je moral kralj Jurij V. zaradi bolezni odreči sprejemu, pač pa je gledal na svoje goste z balkona Bnckinghamske palače, kjer vidimo zbran cvet londonske boljše dražbe. =1 Tem Albrecbfom Polžek kze ▼ goro.«« Poteefc leze r roro, dajte ma opora! (V desno roko, r prav©, pisano zastavo, v levo pa gorjačo, da bo Šo z zvijača IV goro so sa čričld; črički črni sfcriČkS, v vinograd povabili, da bodo s ptfižkom pffl. Da bodo s ipoižkom pefi, pa niso prav zadeli: Ker če se poEek na<§ napoje, erčde še hišico razbije. Gosta* Strniša: Breza Ka hribu za našo vasjo rase visoka breza; njen vitki vrh sega daleč pod nebo. a belo deblo sije v solr.cu. Zjutraj, ko se vzdrami božja zarjica, obišče najprej svojo prijateljico brezo in jo objame. Breza zažari, njeni listi zableste, kakor bi rasle na njih čudežne rože z zlatimi cveti. Breza zašepeče zarji jutranji pozdrav in njen šepet zdrami zaspanca-škrjanca, da preplašen švigne pod nebo, pet svojo jutra-njico. »Dedek, zakaj stoj! ta lepa breza tako sama in zapuščena vrhu griča?« sem nekoč vprašal svoiega starega occtd* Ded je podrgut s kazalcem svoje b ve roke po dlani desnice, kakor je imel navado, kadar je hotel povedati kij važnega, se useknil v svoj rdeči robec, me poredno pogledi', in vprašal: »Aoti misliš, da vse vem?« »Vse, dedek moj, prav vse.« sem odvrnil v svoji otroški dtiši prepričan, da ded res vse ve. Nasmehnil se je, da so se pokazal prazna dlesna, potem -je pa itkel: »Ti me že ujameš, če nihče drugi ne! Tisto o brezi ti pa kar nerad povem. Premalo priden si, pri /'jioa jc pa za takega poredneža res preveč epa!« Dobri dedek se j« kma.a potolažit zakaj obljubil sem mo, da postanem zelo. zelo priden. Pričel je pripovedovati: »Poglej hrib, kjer sameva Msta lepa breza! Tedaj je še ni bilo. Po griču so rasle smreke, jelke, borov.i ta mecesnt Med njimi so se košacile lipe in mrke bukve z bratci hrasti, ki so mirno mrmrali m vlekli svoje majhne želodove pipice. Po vsem hribu je rasio drevje, samo greben je bil gol kasor moja p'e-šssts ^ISVŽ. Sredi griča je stal med gostim drevjem ponosen grad in v tem gradu :e prebival graščak Hrabroslav. Vitez Hrabroslav je bil vdovec, žena mu je bila umrla že pred desetimi leti. Zapustila mu je bila dva sina in nežno hčerko Milico. Graščak je pazil na svoje otroke in jih skrbno vzgajal, vendar sta postajala sinova čedalje bolj drzna proti njemu, ugovarjala sta mu in se mu celo rogala, ko sta postala tudi sama viteza. Milica je pa bila vedno dobra in podložniki so jo ljubili kakor njeno ranjko mamico. Tudi giraščak sam je bil s podložniki dober in usmiljen ter jim je večkrat popustil desetino, zlasti kadar je bila v deželi slaba letina. Pripetilo se je, da je priredil Hra-broslav velik lov, na katerega je povabil tudi svoje viteške sosede. Vsi so se odzvali. Med povabljenimi vitezi je bi! tndi graščak Krutobor, katerega se je marsikdo bal, zakaj znan je bil kot roparski vitez in mnogi so se ga najrajši ognili. Hrabroslav se ga pa ni bal. Pred leti sta se bila celo borila na .viteškem turnirju in je Hrabroslav soseda pogazil. Krutobor se ni maščeval, kakor je graščak pričakoval in zdaj ga je le-ta povabil na lov, da bi zabrisal v njegovem srcu slednjo trohico mržmje do njega. Krutobor je pa skrivaj koval maščevanje v duši. Ko ga je sosed povabil na tov, se je rad odzval. Sklenil je, da bo poiskal priliko in se znosil nad svojim tovarišem. In res. Na lovu se je junaški Hrabroslav zapodil za divjo zverjo in se od-daffl od družbe. Sledi mu je Krutobor in mu zahrbtno porinil meč v hrbet. Nihče ni vedel, kdo je umoril hrabrega viteza, katerega so našli prebo-denega v mlaki krvi. Odnesli so ga v grad in lov je bil končan. Brata sta ostala s sestro sama na svetu. Razdelila sta si očetovo premoženje. Starejši je obdržal grad, a sestri sta oba rekla, da ni zanjo ničesar ostalo. »Ne bodita brezsrčna, mlada sem tn neizkušena, kako naj živim brez vseh sredstev,« je dejala Milica. »Na dvorišču raste skromno vitko drevce. Vzemi ga kot dedščino našega očeta, drugega ti ne dam. Glej, da kmalu odideš!« je brezčutno dejal starejši brat. »V pasji kolibi je star pes. Ker je od- slej vsa grajska žlvad moja. ti darujem psa kot dediščino našega očeta,« se je zarežal mlajši brat m se sestri zasmeh-ljivo poklonil. Sirota je zaplakala. OdSht Je oa dvor in izkopala drevesce. Potem je odhitela k pesjaku, poklicala starega zvestega čuvaja, ga pogladila po glavi, mu odklenila verigo in povabila psa s seboj. »Pojdimo,« je šepnila grajska hčerka hi odšla kakor zapuščena deseta sestra iz svojega rodnega gradu. Solnce je zahajalo. Po gozdu. M Je vzpenjal v hrib, so se črtale mrke sence. Drevesa so začudeno gledala svojo znanko m se šušte vpraševale, kaj se je zgodilo. Danes se ni ustavila v senci in legla pod široko lipo, mirno je šla dalje in njeno bledo lice je bilo mokro od solz. „ , Blišala se Je vrhn griča. Odlomila Je vejo, skopala z njo na griču jamico ter vsadila drevce, ki ji ga je bil dal neusmiljeni starejši brat. Ko je bilo drevce vsajeno, ga je hotela zaliti, pa ni imela vode. Nagnila se je nad njim m mu zalila s svojimi bisernimi solzami. Zmračilo se je. Sirota je legla poleg svojega zvestega psa m zaspala. V sanjah je zagledala pred seboj svojega ljubljenega očeta, ki jo Je prijazno gledal in vprašal: »Hčerka moja, aH si srečna?« »Kako naj bom srečna? Neusmiljena brata sta si pridržala vse tvoje imetje. Meni sta pustila samo neznatno drevce in našega ubogega zvestega psa,« je za-tarnala deklica. »To je vendar najdragocenejša ded-ščina! Vesela je bodi! Dobro, da sta zaslepljenca tako storila,« je pripomnil oče, pogladil psa in ukazal: »Bodi belec kakor vetre. konjič z zlatom podkovan!« Komaj je izrekel te besede, se je pes spremenil v konja dirkača. Z zlatimi podkvami je grebel po tleh, bistro gledal okoli sebe in hrzaL »Spet postani skromni psiček, kakor bil si slednji dan!« se je spet oglasil oče in že je čepd na tleh stari pes. Nato je pristopil graščak k drevcu ta ga vprašal: »Breza -mala, breza zala, kje zaklad boš pokazala?« Breza je trenutno vztrepetala, njen vrh je hipoma zrasel ta zasijal ter se sklonil daleč po hribu. Deklica je pogledala. Vršiček Je kazal na sivo skalo. Očka je pohitel k nji, jo odvalil in že je zasijal blesteč zaklad. »Bodi spet drevesce skromno kabor si bilo doslej!« je ukazal graščak in breza je postala skromno drevce kakor preje. Očak je izginil Deklica se je prebudila in premišljevala svoje sanje. Pa de sklenila, da tudi sama poskusi spremeniti psa in drevesce. Poklicala je psa m mu ukazala kakor očka. Res se je spremenil. Tako tudi drevesce. Pokazala je breza zaklad. Deklica je peljala k skali konjiča, da ji ga je izgrebel s svojimi zlatimi podkvami. Vzela je zaklad in ga natovorila na konjiča, katerega je zajezdila in odvihrala. Le drevesce je pustila vrhu hriba. Na konjiču, urnem kakor blisk, Je pri-dirjala grajska hčerka v kraljevsko mesto. Iz grajskih Iiin je gledal kraljevič. »Kaj je na cesti?« je vprašal svojega ministra. »Konj, hiter kakor vihra, dirja proti gradu. Pod nogami se mu bliskajo zlate podkve, a na konju sedi deklica, zala kakor pomladno jutro. Pojdi na cesto, privedi mi to krasotico!« je asš Najl< lepša igra »Ne morem razumeti, zakaj se tako rada igraš s to neumno staro kmetijo, ko ba se vendar lahko igrala z bolj zanimivimi stvarmi, n. pr. z železnico!« je rekel Milan. Sede3 je na podu fn opazoval svojo ljubljeno železnico. Spredaj je stala velika lokomotiva s tremi dimniki, za njo je bil velik voz za premog, poštni voz, dva živinska vagona in nekaj potniškh voz. Milan je navil lokomotivo in vlak je zdrevfll skozi predor, čez travnik, čez most in naposled obstal pred postajo. »Sovražim železnice,« je rekla Anica. »Kmetija in poljedelstvo so edine stvari na svetu, s katerimfi se lahko igrajo boljši ljudje!« »Nu, če so pujska, krave rn take stvari ustvarjene za bolsfše osebe, potem, oprosti, da se tako izrazim, se mi zdiš res prav neumna!« Anica ni odgovorila. Tud5 ona Je sedela na tleh, na drugem koncu sobe in se igrala s svojo kmetijo. Pred seboj je imela lesene kravice, drobnega pastirčka, lepo gospodarsko poslopje, putke, pujlske m kifžka. Pravkar je bila naložila nekaj vreč moke na voz in ga potegnila skozi leso, ki je stala na robu polja. »Neumnica!« je zagodrnjal Milan in jo prijazno strnil v rebra, »kaj imaš od tega, če vlečeš ta stari voz sem ter tja? Nikogar ni v sobi, ki bi lahko vzel te vreče, in nikomur ne moreš natve- zrfci, da imajo dolgo pot za seboj, zakaj če bi bilo tako, bd jih gotovo poslala po posili.« Obrnil se je od sestre in §e enkrat pognal svojo lokomotivo po tračnicah na okrog. Čez nekaj časa pa se je naveličal igre. Imel je samo tri potnike in naj jih je še tako prestavljal, ostali so vedno isti Na islfi postali so vstopili na vlak in izstopili in vlak se je ustavil vselej spet na istem mestu. »Rad bi imel nekaj novfih potnikov, da bi jih peljal na okoli,« je dejal. Tedajbi pa je prišlo Anici nekaj na um. Tudi ona se je naveličala samotne igre. Zmerom isti voz z vrečamfi, zmerom isti pastirček, zmerom ista čreda in zmerom isto gospodarsko poslopje. »•Veš kaj?« mu je dejala Anica. »Da, pelji moje vreče s tvojo železnico do prihodnje postaje. Moja kmetija je tako veMca in toliko posla imam. Pomagaj mi!« »To ni slaba misel!« je rekel Miilan ta stopil k sestri. Takoj sta se lotila svojega posla. Naložila sta vreče na železnico in jih peljala na drug« postajo. Potem sta vzela živinski vagon m postavili so vanj kravice, pujske, dva telička, putke in kužka in to je bilo zelo zabavno. Seveda ni bilo med vožnjo v vagonu miru. Teliček se je prevrnil in skoro bi ga bila kravica pohodila. Morala sta ustaviti vlak in telička privezati na vrv. V predoru se je prekucnil osliček in kužek je padel z vlaka. Spet sta morala ustaviti vlak. Kužka sta zanesla v gospodarsko poslopje in ga obvezala. Tam se je do nadaljnjega zdravil. Imel je namreč težke telesne poškodbe. Tako sta se igrala do večera. » neopaženo. vendar pa zasluži našo pozornost in hvalo. Gorkij brani literaturo Sedanje razmere v sovjetski Rusiji, zlasti pa njih duha, ki se izraža v skrajnem »pozitivizmu«; zelo kaTakterizira članek, ki ga je objavil pred dnevi Maksim Gorkij v službenih »Izvestjih«. Tu ostro nastopa proti raznim nekultiviranim ljudem, ki se zelo hrupno bojujejo zoper vsako leposlovje. Njihovi argumenti so silno čudni. Tako piše n. pr. neki Pankruškin v časniku »So-vjetskaja Sibir«, da je umetniška literatu- Knjiga o Rusiji in nas %Dr. Josef Jirdsek: Rusko a my Vesmir. Praga. 1929. Str. 367.) Založnfštvo Vesmir v Pragi je obogatilo naše slovanoznanstvo z delom, ki nam ka« že zveze med zapadnim slovanstvom in Rusijo v prvi polovici preteklega stoletja. Pisatelj je nazval svoje delo: Študija o češkoslovaško-ruskih odnošajih od začetka 19. stoletja do leta 1867. — toda svoje delo je zasnoval tako obširno, da se v marsičem dotika splošno slovanskega vpra* ganja in j« s tem delo zanimivo tudi za nas, ker je bila Praga posebno nam Sloven« cem in Hrvatom nekak kompas, po kate« rem smo v času našega skupnega narodne« ga prebujenja določali svojo slovansko orientacijo. Letnica 1867. Je mejnik, ki loči naše prve romantične nazore od resnejših načrtov: to leto je bila namreč v Moskvi narodo« pisna razstava, ki je bila združena z veli« kimi manifestacijami, ker so prišli tja ne» le zastopniki balkanskih Slovanov, ampak tudi Cehov in Slovencev. To je bil dogo« dek, ki je globoko posegel v naše politično življenje in naši boji od L 1868. se vrše pod trdno vero v rusko pomoč, ki se je v nekaj letih na to pokazala na Balkanu, kjer je odločilno vplivala na osvobojenje balkanskih držav. O tem bo pisatelj go« voril v drugem delu knjige. Prvi del nam podaja ono dobo, ko je bila Rusija še da« leč im je le kot sanja sijala v srca zatira* nih in preganjanih, ki so od nje pričako« vali rešitve. V uvodu podaja pisatelj pre« gled češko«ruskih zvez od najstarejših ča* sov do konca 18. stoletja- Posebno zanimi« ve so te zveze za časa husitstva, ko je če« ška narodna cerkev iskala opore v vzhod« nem pravoslavnem svetu. Mimogrede orne« nja v nadaljnjem dvoje naših mož, ki sta šla sebi in Evropi odkrivat Rusijo: to je kranjski plemič Žiga Herberstein, ki je s svojim latinsko pisanim delom 1. 1551. prvi obširneje seznanil Evropo z Rusijo in Hr« vat Jurij Križartič, ki je s svojo »Politiko« nazmačil poklic Rusije v slovanskem svetu. A vse to spada še v mrtvo dk>bo našega narodnega življenja. Rusija je za nas do» bila šele pomen, ko smo v narodnem pre« bujenju začeli iskati sorodne slovanske svetove in je naša narodna misel rasti a pri pogledu na njih velikost. Zanimivi so ti začetki za časa Katarine, ki je dala prevesti Herbersternovo delo na ruski jezik in usmerila rusko politiko pro« ti Balkanu. Ob tem času se začenja v Ru» siji zanimanje za zapadne Slovane — in pri teh — posebno pri Čehih — zanimanje za Rusijo. V ospredju tega gibanja stoji rusko in češko plemstvo. Nenadoma dobi Rusija pri narodnih budliteljih poseben po« men: vera v zmago se nasloni na njo. Uso» da Poljske ne moti v tej veri ne Čehov, ne Srbov... In že se ustvarjajo zveze druge vrste: znanstvene. Dobrovsktf potuje v Rusijo in v krožku Rumjancova m Šiškova se poslej mnogo govori o slavisti« ki in slov. nar. pesništvu. Napoleonske vojne še bolj zbližajo Rusijo in zapadne Slovane: nastanejo osebne zveze, iz kate« rih raste medsebojno spoznavanje in konč« no ona romantična sanja o Slavi, ki je po» slej pol stoletja vodila male zapadne slov. narode v boju za obstanek. Mnogi ruski potniki«slavisti, ki so v tej dobi obiskali Prago, st priši tudi k nam (n. pr. Srez« nevskij i dr.), a češki slavisti so skušali te zveze obrniti v prid slovanski vedi. Pr« votno je hotela Rusija povabiti češke uče« njake na ruske univerze, ko pa to ni bilo mogoče, je podpirala moralno in gmotno delo čeških slavistov. Seveda tistega »ru« skega rublja«, ki so se ga Nemci tako bali, češ da dela vseslovansko politiko — ni bilo nikjer. Razumljivo pa je, da so če* ški učenjaki, ki so delali pod težkimi raz« merami, nekako opravičeno pričakovali podpore od ruske strani. Idealisti so pri tem doživeli večje razočaranje nego prak« tični možje, kot je bil Hanka. Zato pisa« telj pravilno razlikuje več vrst nazorov v češkem rusofilstvu: romantično poetični, ki se j» uveljavljal v Kollarjevi in sorodni slovanski poeziji, sfovanofilski, ki se je dotikal znanosti ta vere — a kmalu so se začuli tudi reelnejši glasovi, posebno ob času poljske vstaje 1. 1830., ko se je bilo treba odločiti ali za Ruse proti Poljakom, •ali pa Poliske proti Rusiji. To so važna poglavja iz naše zgodbvr« ne in pisatelj je prav globoko posegel v ta vprašanja. Nekaj podobnega ie bilo tu« di pri nas na jugu, kjer se najbolje kaže razlika ▼ srbskem in hrvatsko«sloveaskem n It po nojtn bistva mkciontfM. Gos* kij take ta podobne gobezdače zavrača, češ, da niso samo. nevedneži, ampak tudi škodljivci. »Dve sili«, pSc Gorkij v tem članku, »sodelujeta pri kulturni vzgoji človeka: umetnost in znanost Umetniška literatura upliva na duha in voljo obenem s priro doznanstvom, a nič manj od njega. Tega ne more nihče tajiti, izvzemši nekatere fa« natike in ljudi, ki pozabljajo, da bit ne določa samo mišljenja, marveč da lahko mišljenje ustvari nova dejstva, novo resničnost.« Posebno ostro napada Gorkij tiste ruske kritike, ki »zaradi krivo umevanega komunizma« uprizarjajo kampanjo zoper sta« rejše pisatelje (klasike). Statistike ruskih knjižnic pričujejo, da so med ruskimi delavci klasiki še najbolj priljubljeni. »Kri« tiki«, piše Gorkij, »ne priznajo, da delavca« čitatelja ne mika pri klasikih ideologija, marveč pestra množica opažanj in znanja, mojstrstvo izraza — torej baš to, kar najbolj nedostaja veliki večini mladih pisate« Ijev, ki se še premalo spoznajo v tehniko literarnega dela... Vprašanje odnosa do klasikov je sploh vprašanje odnosa do mojstrstva. Vsako delo zahteva mojstrov.« Gorkij nato pohvalno omenja časopis »Pouk v literaturi«, ki ga izdajajo leningrajski komsomolci in ki prinaša v enem stolpcu dobre, v drugem pa slabe članke o eni in isti stvari, po člankih pa temeljito razčlenia njih slabe oziroma dobre strani. Gorkij povdarja,, da je vzgoja za dobro literaturo ena poglavitnih kulturnih nalog. Ruska likovna umetnost Kakor beležijo moskovski fisfl. Je imela prva ameriška razstava nove ruske likovne umetnosti, ki se je otvorila na prizadevanje ruskih službenih krogov letos v Newyorku. velik uspeh. Poleg čisto umetnostne strani je Američane zlasti zanimala tematična plat razstavljenih del: slike in vrezki. ki predstavljajo življenje \ današnji sovietski Rusiji, so naiboli zanimale. Prodali so za 10.000 dolar!ev. med nflmi 32 olinatih slik in 115 grafičnih del. Poseben uspeh beležijo Stembere. Pimenov. Labas. Falk. Deineke. Lisički. Krovčenko i. dr. • Položaj ruskih Hkovnfh umetnikov v domovini ie zelo težak. Danes ni v Rusiil pravega tržišča za umetnine. Tudi dobava materiala in preskrba razstavišč naleteva povsod na velike ovire. Umetniki si skušajo pomagati na razne načine. Nekateri so se prilagodili zahtevam edinih kupcev slik v današnji Rusiji: organizacij, ki imajo svoje klube in lokale, tovarn in drugih javnih zavodov. Drugi si skušalo zasigu-rati državna naročila, vendar so le-ta redka in omeiena na silno ozek kroz oblikuj očih umetnikov. Tretjo not k boliSemn prosoehn so našB zdai sami: vse skupine in smeri so se združile v ekonomsko zadrugo, ki bo imela 250—300.000 rabljev prometa na leto. Le-ta bo doma in v tuiini prodajala slike, grafike in skuloture. dobavljala materijal in prirejala razstave. Zadruga se imenuie »Hudožnik« (Umetnik). V njenem načel-stvu so med drugimi Semaško. Miliutin, Halatov. Lunačarski. Sviderski 1. dr. Roman resnice in groze (Povodom beograjske izdaje Remarqueje» vega »Im Westen nichts Neues«.) V lepo opremljeni, primeroma zelo ce» neni izdaji beograjskega založništva »No« lit« (Nova literatura) je izšla v prevodu dr. L & Marica največja letošnja književna senzacija: Remarquea roman »Na zapadu ništa novo.« To je prilika, da opozorimo na nekatere vrline tega spisa nesporne vrednosti, tem bolj, ker bo beograjsko iz« dajo čital tudi marsikak naš nemščine ne« vešč človek, ta ali oni pa morda za to, ker je zelo poceni. E. M Remarqueo, ki je pisal svoj roman brez visokih literarnih pretenzij, je uspelo, da bolj ko kdo izmed dosedanjih avtorjev oriše sliko svetovne vojne. Prav za prav so drugi bolj nego on opisovali svetovno voj« no; to, kar nam pripoveduje Remarque se tiče le majhnega dela zapadne fronte. In vendar! Če čitaš Zolajev »Polom«, opaziš, kako malo ti pisec pokaže pravo fronto, bitke in ljudi v nji z njihovo vojno psiho« logijo. Veliko bolj je to uspelo Tolstemu v nesmrtnem romanu »Vojna in mir«. Sve* tovna vojna je zapustila nešteto frontnih zapiskov, spominov, povesti; Barbussov roman »Ogenj« je vplival koncem vojne kot razodetje. Vzlic vsem pod-obnostim in vrlinam teh in drugih spisov (mnogo hvalijo tudi Zweigovp"a »Seržanta Griša« in angleški vojni roman Ralpha H. Mottrama »Španski zakupni dvor«) ne poznamo spi« sa, ki bo človeka v odnosu s svetovno voj« no prikazal tako živo, resnično in epično mogočno, kakor je to uspelo skromnemu žurnalistu Remarqueu. Doživetja, iz kate« rih je zgrajen njegov spis, niso samo res« nična, temveč ▼ smislu umetniških zahtev tudi resničnostna; iz individualnih doživ« ljajev je nastalo nekaj tipičnega ia glo« pojmovanju tega vprašanja. in tudi v Rusiji so razne smeri različno upoštevale zap. slov. svet. V vse to ro» mantično navdušenje je poseglo 1. 1848. kot velika preizkušnja. Zanimivo je, da ruski revoluciionar v Pragi Bakunin v svojem »Oklicu na Slovane« — svari pred Rusijo. Politično je zmagala Palackega avstro»slovanska teza — rusko obzorje se je zamračilo, dokler ga ni nekoliko objas« nila krimska vojna in nova poljska vstaja 1. 1863., ko so bila mnenja glede Rusije in Poljakov še bolj deljena. Pisatelj obširno podaja časopisno debato, ki se je o tem vršila v češki javnosti. Iz pooetka je pre« vladovala poljska smer, kar je bilo tem bolj naravno, ker so se Poljaki borili za svojo svobodo in je Rusija veljala za re> akcijonarno državo. Tudi se je slovanski svet med tem — posebno po zaslugi Hav« lička, ki je prvi realno pogledal v to vpra« šanje — naučil razlikovati carsko Rusijo od narodne Rusije, ki sta sami med seboj prihajali v čim dalje večje nasprotje. To« da končno je prevladala rusofilska smer, ker se je videlo, da so Poljaki igrača tu« jih spletk. Pisatelj nam odpre tu pogled v borbo dveh velikih svetov. Tudi razmere v Avstriji so silile, da se realno upoštevajo ruske državne razmere. Ob času, ko je knez Mihajlo v Srbiji snoval pod ruskim protektoratom jugoslovensko carstvo, so tudi češki politiki pripravljali resnejši na« stop za politične pravice — in tako je pri« šlo do poset a v Moskvi, 1. 1867., od kate« rega datiramo tudi pri nas odločnejšo na* boto SoveSkega, nmočiovejfcefa. Vinko »resničnost« v tej knjigi »premija neka pritajena groza, vročična radovednost podzavesten obup ob tragičnih protislov jih človeške nature. Mladi gimnazijci, ki jih vržejo na fronto, dožive največjo du« ševno krizo, kar si jo lahko mislimo, če* tudi se le«ta po večini ne odigrava zavest« no; za premišljevanje in filozofiranje ni« majo časa. Remarque nas pridobi in osvoji prav zaradi tega, ker opisuje vojno ta« ko, kakršna je v resnici: kot nečloveško grozo, ki jo skušajo zainteresirani ljudje ublažiti z raznimi frazami, z »vojnim du« hom« in z drugimi duševnimi narkozami, ali pa jo nasilno zatirajo z metodami pod« častnika Himmelstossa. Iz te groze nastaja neka topost iz zavesti protislovij se poraja cinizem, od smotrnega zatiranja dušerv* nosti postane človek animaličen. To pre« obraževanje v vojni in zoper regres v dot* malnejše stanje, ko pride človek v zaledje, boj individijja z elementi vojne, je opisal Remarque s tako silo, da ne more« mo odoleti sugestiji njegovega pripovedovanja. Le prečitajno n. pr. poglavje, ki pripoveduje, kako so kradli za fronto gos ali poglavja o bitkah in o ranjencih, pa so preverimo, kako preprost in vendar silen je avtor te knjige v opisovanju elementar« no « človeškega. Nekdo je pripomnil, da so njegovi opisi vojaških razgovorov o ženskah nemoralni (kakor da je vojna in vse nasilje, ki se dogaja, moralno!). Toda vrzite človeka v živalsko stanje, ukažite nru, naj kolje druge ljudi — ali ni narav* no, da si bo nekega dne animalično za« želel kot najvišji užitek to, kar Lewan« dowski? Z druge strani je Remarque pokazal, da človek v bistvu vendarle ni tako krvoloč« na zverina — dokaz, da se bojuje zaradi tragične zablode, v omračenju uma in st* ca. Njegovo tovarištvo je uprav ginljivo. Ali bi bilo vojevanje mogoče, če s« ne bi razvijali med vojaki v isti bojni črti tava« riški odnosi, ki jim je ▼ zaledju težko naj« ti primere — odnosi, ki v njih živi nesmrt« na kal človekoljubja?! Skupna smrt izgub« Ija grozo, ki jo ima individualna v samoti ali v rodbinskem krogu. Nenaravno se vi« di docela naravno. Remarquejev spis je knjiga resnice ia groze. Je več kot pripovedna umetnost in več kot knjiga vojnih reminiscenc: roman je dokument, ki — po avtorju — noče biti »ne obtožba niti izpoved,« ki pa je vendar le presunljiv krik človeštvu: Ali še ne vi« diš svojega obličja? Ali naj se to še pt>« novi in naj ne bo konca tvojim tragedijam? Prevod dr. Marčida je spreten in se glad« ko čita, vendar ga tu in tam motijo od« višni nemčizmi in bi mu skrbnejša jezikov« na pila samo koristila. Pristavljamo, da je izšel v latinici in da stane kartoniran 28 dinarjev. Madžarska literatura v L 1928 Bilanca Hterarne produkcije na Madžarskem je za 1. 1928. kaj preprosta. Te literature ne inspirira$o velika miselna gibanja, kakor jih opažamo v sodobnih svetovnih slovstvih. Toda če gremo od kakovosti h količini, moramo priznati, da je knjižna produkcija dokaj obilna. Tu se premle-vajo že zdavnaj premlačene storije, ljubezenske zgodbe z znanim trikotom: on — ona — on. Drugi, ki jim taki izčrpani motivi presedajo, se zatekajo po inspiracijo v zgodovinsko preteklost in znova oživljajo zaprašene figure. Le nekaj jih je, ki se zanimajo za sodobne probleme in tako pripravljajo bodočo novo družbo. Naj omenimo na kratko lanske plodove teh najznačilnejših. Bela Rčvšsz opisuje v knjigi novel »Plo-letarcic tipe delavskega razreda. Roman Loise Barty Sotet Ujj (Črni prst) je epopeja trdega boja kmetov. Šandor Gegerly, ena najmočnejših osebnosti mlade generacije, pro-klamira v svojem romanu Hidat vernek (Grade mostove) bratstvo med proletarci velikih mest in krneti. L. Kassak je veliki slikar nove generacije L 1919., ki nastopa zoper predhodno pokolenje. Ta boj opisuje v romanu Dnevi, naši dnevi. V drugem romanu slika življenje delavskega predmestja v Budimpešti. _ Emeric Gyomai je v svojem romanu Uj kenyer (Nov kruh) kronist boja med Moskvo in ameriškimi trusti. — Rodion Markovics je napisal bogato dokumentirani roman »Szibčrisi garnizion« (Sibirska garni-zija). — Jules Iliyes v svoji zbirki pesmi Nehez fold (Težka zemlja) opeva madžarskega dninarja, ki hrepeni po koščku zemlje in po maščevanju starih krivic. Ker na Madžarskem ni založnikov, ki bi izdajali dela mladih avtorjev, se le-ti zbirajo okoli majhnih, dobro urejevanih revij. Izjemen položaj med njimi zavzema »Nyugot< (Zapad). Pisatelji, ki se zbirajo okoli te revije, vidijo poglavitni cilj svoje tvorbe v umetnosti za umetnost (l'art pour l'art). Sodelujejo pa včasi tudi mladi, proletareko oii-jentirani pisatelji. »Szazadunk« (Naša doba), ki jo urejujeta " Ruszt Vimbery in Štefan Varro, se bavi v glavnem s socijologijo, vendar posveča zadostno pozornost tudi literarnim dogodkom »Munka« (Delo), ki jo urejuje Louis Kassak, zastopa tendence moderne umetnosti. rodno borbo. Na znanstvenem polju ▼ sla* vistiki je nastal v tem času že velik napre« dek in v slovstvu se čutijo močno ruski vplivi, ki so se imeli za časa realizma še povečati. Dr. Jiraskovo delo se mi zdi kot začetek zgradbe, ki jo je treba še dovršiti. Vloga Rusije v zgodovini Slovanov, poseb* no v 19. stoL — oziroma do konca sve« t ovne vojne — to bo zrcalo, v katerem bomo prav spoznali naš boj od prvih za« četkov do danes. Pisatelj je naslonil svoje delo na ogromno gradivo, ki sega deloma tudi v naš jugoslov. svet in nas vzpodbu« ja k delu za celotno zgradbo. V bistvu jo to naša narodna zgodovina in brez globo« kega pogleda v te zveze je nam maisikaj nejasno in nerazumljivo. Založba »Ves« mir« bo s tem delom položila velik kamen v zgradbo našega slovanoznanstva. Dr. J. L. Wilamowitzevi spomini. V založbi K. F. Koehlerja v Lipskem je izšla obsežna knjiga največjega živečega nemškega filologa, berlinskega profesorja Ulrieha von Wilaf mowitz - Moellendorffa z naslovom »Erin-nerungen«. To je ena najmočnejših knjig sedanjega časa, zakaj njen avtor se šteje v vrsto najbolj izobraženih Evropcev in piše v spominih o najrazličnejših vprašanjih in zadevah. Njegova slabost pa je, da kot poljski renegat strastno pri9ega na panger-manizem. Vzlic temu so Wilamowitzevi spomini velik dokument o osebnosti našega časa. Urefnfe dr. Milan Vidmar Prva polovica turnirja r Kariovfh varfh Je končana. Spielman vodi. V neverjetnem zalem je odnesel 9 točk iz 10 partij. Pa vendar še ne verujem v njegovo zmago. Na Semmeringu sta leta 1926 Njemcovič hi Tartakover začela oba s sedmimi zmagami. Končala sta kljub temu na četrti in ps« nagradi. Oiri vivra verra! V nedeljo 11. avgusta, je tukalšno prosvetno društvo na športnih prostorih »Spar te< aranžiralo šahovsko partijo z živimi figurami, da vzbudi zanriM*"^ za šah v širokih krogih ij-udstva. Društvo Je naprosilo prof. dr. Beckerja in mene, da vodiva igro. Kakšna razlika med to prireditvijo m ono, ki }o je pred leti v Ljubljani izvršila »Ate-na«! Kako jasni ln krasni so bili ljubljanski kostimi, kako precizno in graciiozno so se v Ljubljani premikale figure. V Ljubljani Je bik) zares lanko Igrati z živtm šahom, na šahovnici tu nisem razločil skoro ničesar. Vsa čast našim damami V sedmem kohi turnirja sera zopet enkrat premagal starega nasprotnika, velemojstra dr. Tartakoverja. Partija Je dobra. Prepričan sem, da bo našim šahistom ugajala. Tartakover sam je zelo hvalil mojo iero. Evo je. BeH dr. M. Vidmar Crtd dr. S. Tartakover 1) 62—cM SgS—f6 2) c2 g7—g6 Takozvana kraReva fnUžitkarji«, izvajajo člani Narodnega gledališča. — 16.30: Duet violine in kitare. — 17: HumoristiCno štivo (Milčin-ski). _ 20: Prelovčev večer. Izvaja Slovenski vokalni kvartet — 21: Prenos koncerta z unionskega vrta. Ponedeljek, H». avgusta. LJUBLJANA ne oddaja. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert _ 20.30: Koncert slovanske glasbe. — 22.06: Reproducirana glasba. _ PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19.05: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta is Berlina. — 22.20: Reproducirana glasba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Vojaška godba iz Prage. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta « Berlina. — Lahka godba. — VARŠAVA 16.40: Reproducirana glasba. — 18: Koncert orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22.45 Godba za ples. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert orkestra. _ 20.05: Angleške in italijanske arije in pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — Godba za ples. _ BERLIN 16.30: Novele, pesmi in lahka godba. — 19.30: Koncert orkestra balalajk. — 20.30: Mednarodni orkestralni koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20.15: Simfoničen koncert — 21.45: Koncert vojaške godbe. — LANGENBERG 17-35: Večerni koncert salonskega orkestra. — 20: Orkestralni koncert. — 21: Lokalen nemški večer. — Lahka glasba in ples. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Slike iz Indije. — 21.15: Koncert lahke glasbe. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Reproducirana glasba. — 12.05: Koncert tria. — 17.15: Popoldanski koncert _ 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — LONDON 20: Promenadni koncert. — 22.15: Orkestralen in pevski koncert. — 23: Plesna godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Komedija in lahka godba. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 19.45: Schu-bertove romance. — 20.10: Koncert solistov. — 21.40: Vojaška godba. Torek, 20. avgusta. LJUBLJANA ne oddaja. — ZAGREB 13^15: Reproducirana glasba. — 20: Lahki večerni koncert kvarteta. — 22: Nadaljevanja koncerta. _ BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17-55: Koncert radio - kvarteta. — 20.25: Srbski narodni napevi in ciganska godba. — 21.10: Prenos koncerta ruskih balalajk. — 22: Poročila. — 22.35: Koncert radio - kvarteta. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Zabaven program. — 21: Klavirski koncert — 21.30: Koncert kvarteta Zika in solistov. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert iz Prage. — 19.05: Prenos vsesra programa iz Prage. — 22.20: Lahka godba. — VARŠAVA 18: Poljuden koncert orkestra. — 19.20: Kabaretni program. — 20.30: Koncert solistov. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20.06: Ofenbachova opera >Hoffmannove pripovedke«. — BERLIN 17: Orkestralen koncert. — 19.30: »Šlagerjic. — 20: Koncert lahke glasbe. — 20-30: Igralski večer. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Klavirski koncert. — 21.15: Literaren večer. — 22.15: Pevski koncert: ruske arije in pesmi. _ LANGENBERG 17.35: Koncert orkestra mandolin. — 20: Orkestralen in pevski koncert — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta iz Frankfur- ta. — 20: »Weekend«. _ 21: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — 22.15: »Šansoni in šlagerji«. — BUDIMPEŠTA 12: Koncert opernega orkestra. — 17.30: Koncert godbe na pihala. _ 18.45: Mešan program. — 20.50: Koncert ciganske godbe. — 21: Prenos svečanih iger. — LONDON 20.15: Plesna godba. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert — 21: Pevski koncert in vojaška godba. — 22.30: Plesna godba. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Gouno-dova opera »Faust«. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Veseloigra. — 22.10: Koncert glasbe Cajkovskega. Ob obali Tihega oceana Vožnja skozi najdaljše pogorje na svetil — Sam Francisco — Na »Kranjskem hribu« — V jugoslovenski koloniji — Slovenski napredni dom — Pri slovenskem župniku, ki spoveduje v sedmih jezikih — Avstrijanščina onkraj luže — Raj večne pomladi San Francisco, koncem junija. Železniška proga od mesta Salt Lake City v San Francisco, 'ki preseka Skalne gore (Rocky Mountains) od vzhoda prati zapadu v vsej njih širini, je brez-dvornno ena najzanimivejših prog v Zedinjenih državah. Najprej vodi čez brezmejen pustinje, ki so skoraj popolnoma •neobltiudene. Odpeljali smo se popoldan iz glavnega mesta Mormoncev, a ko se je večerilo, smo že počasi sopi-hali po pobočju Skalnih gora navzgor. Pacifična železnica ima pri vseh vlakih razgledni voz (observation car), ki se nahaja na zadnjem koncu vlaka. Tu je prostor za rendez-vous potnikov, kajti prva polovica velikega vagona je tako zvani »club-car«, kjer so na razpolaga revije, časopisi in mizice s pisalnim papiriem. medtem ka je zadnji del pri-reien za ogledovanje pokrajine. Obstojajo pa tudi razgledni vozovi, ki so popolnoma odprti in brez strehe; ti se dajo seveda uporabljati samo, če ni deževno vreme in pa, kadar stroj ne spušča preveč di-ma. Večkrat se prigodi, da morajo potniki naenkrat hitro zapustiti observation car ter zbežati v zaprte pullmane, kajti lokomotiva začenja bruhati dim (kurijo iih s petrolejem!) ali pa vlak vozi po pustinji in vsled svoie hitrosti dviga oblake rujavega prahu in peska, tako da je bivanje na odprti ploščadi nemogoče. Bil je lep večer, ko smo se vzpenjali po obronkih vedno višje in višje. Prahu ni bilo, pa tudi dim lokomotive nas ni dosegal. Tako smo nemoteno uživali razgled na pogorie, ki je najdaljše na svetu, kajti začenja se na skrajnem severu Amerike ter se vleče v smeri proti jugu skozi vso Severno, Srednjo in Južno Ameriko ter izgine z Ognjeno zemlja v Južnem ledenem oceanu. Sedeli smo na ploščadi dolgo v noč ter z Američani diskutirali najrazličnejše probleme. Bila je že polnoč, •ko smo zlezli vsak v svojo kabino v puHmanu ter šli spat. Naslednje jutro smo bili^ na vrhu ■pogorja v višini nad tri tisoč metrov; pihal je ledeno mrzel veter in snežilo je kot v decembru. Kolika sprememba v teku štiriindvajsetih ur! Razgleda ni dosti, kajti proga vozi mnogo kilometrov daleč skoraj neprestano skozi lesen predor, ki jo ščiti pred vetrom^ in snegom. Samo železnica, ki vodi čez Ande v Južni Ameriki, je še višja, če izvzamemo alpske železnice, ki vozijo samo za čas tnristovsike sezije poleti. Na ploščadi smo samo trije, ki občudujemo mogočno zimsko panoramo sredi poletja. Ostali gledajo rajši skozi šipe kurjenih pullmanov, ali pa sedijo v jedilnem vozu pri časi tople kave. __ Slednjič se začnemo spuščati nižje in nižje in čez nekaj tir smo že skoraj ob morskem obrežju. V Kaliforniji smo, deželi večne pomladi. Vroče pripeka solnce. na postajah, mimo katerih se vozimo, rastejo ogromne palme na prostem. Rastlinstvo je čisto južno. Kako velika sprememba v teku enega dopoldneva! Najbolj zanimivo pa H to, da se v San Francisco ne pride z vlakom, temveč samo z ladjo, kajti mesto leži na ozkem polotoku. Sicer bi bilo mogoče priti v mesto tudi po suhem. toda ovinek bi brl prevelik. Praktični Američani ljubijo najkrajšo pot in tako se pripeljete iz vzhoda preko Skalnih gora do obrežja Tihega oceana v mesto Oakland (po naše bi preveli Hrastnik) in tu nalože ves vlak na posebno konstruirano ladjo, imenovano ferry-boat, ter ga preko zaliva prepeljejo na nasprotno stran. Tu se peljemo še pol ure, dokler ne pride- Slovenska naselbina na »Kranjskem hribu« mo slednjič nasproti San Frančiška. Iz vlaka presedemo na parobrod ter se peljemo čez zaliv. Pred nami je San Francisco. Pogled je v istini veiličasten. Bližamo se vrsti nebotičnikov, ki se dvigajo ob morju, za njimi pa se blešči v lahni megli cela vrsta gričev, na katerih je zgrajeno mesto. Fnemu pravijo Tele-graph Hil, na njem je italijanska kolonija, ta je prvi na desni. Zadaj je Russian Hill (Ruski grič), umetniško središče mesta, naravnost pred nami pa se dviga Nob Hill, poraščen s hoteli in »apartment houses« (velikimi hišami, ko jih stanovanja se oddajajo). Najzanimivejši med njimi za nas je »Kranjski hrib«, ki leži ne daleč od središča mesta. Tu je slovenska naselbina. Bil sem prijetno presenečen, ko sem se naenkrat znašel sredi lepega in snažnega slovenskega mesta, naha-jočega se v prestolnici pacifiške oba- le. Večina tamošnjih Slovencev je premožna in zadovoljna z novo domovino. Nekateri so mii celo rekli, da je v Kaliforniji tako lepo, da je ne bi hoteli zamenjati niti za staro domovino. Slovencev je v San Franciscu okrog tisoč, seveda niso vsi naseljeni na »Kranjskem hribu«. Hrvatov je okoli 5000, predvsem Dalmatincev, in baje tudi 2000 Srbov, tako da šteje jugo-slovenska kolonija okroglo 8000 duš. Društveno življenje Slovencev je zelo razvito, na »Kranjskem hribu« stoji lep »Slovenski napredni dom«, kojega notranjščina se ravnokar popravlja. Priznati moram, da ga menda ni Narodnega doma v domovini, ki bi bil tako lepo opremljen in obenem praktično za društvene namene zgrajen, kakor je »Slovenski napredni dom« v San Franciscu. Imajo tudi lepo urejeno knjižnico, ki ima pa še nedostatek, ki se da lahko popraviti: imajo le malo slovenskih povojnih knjig v njej. Sploh sem opazil prav povsod, kjer sem prišel z našimi ljudmi v Ameriki skupaj, da nimajo dosti pojma, kakšne knjige so v zadnjih letih pri nas doma izšle. Ko sem jih nekatere našteval, so me vča&i kar debelo gledali, češ, da le pretiravam. Krivda leži na nas v domovini in hiteti moramo, da popravimo, kar smo zamudili. Stvar je tudi v interesu založnikov in čitajočega občinstva, kajti če bi imeli ameriški književni trg organiziran, in bi založnik lahko računal, da proda gotovo število knjig onkraj velike luže, bi se dala morda cena slovenski knjigi nekoliko znižati. Seveda se ne sme delati tako. kakor so Jugosloveni Imajo tudi svoj dnevnik, »Narodni Glasnik«, pisan v latinici, informativen, nepristranski list, piše v državnem jugoslovenskem duhu in vrši veliko kulturno in zbliževalno nalogo med Jugosloveni, naseljenimi ob obali Pacifika. Njegov urednik je Hrvat g. E. T. Balič, uredništvo se nahaja na 1020 Golden Gate Avenue. Jugoslovenski konzulat se nahaja v sredi mesta, v najvišjem nebotičniku, ki se imenuje Russ Building. Konzul je g. Slobodan Jovanovič. Župnik Turk to prakticirati nekateri slovenski založniki po vojni, ki so prodajali slovenske knjige v Ameriko za sto in celo še več odstotkov dražje, češ, naš človek ima tam dolarje in lahko plača. To nerealno postopanje je silno škodilo prodaji slovenske knjige v Ameriki, škodilo pa tudi naravno tamošnjemui razvoju naše kulture. Marsikatero ostro besedo sem čul v raznih krajih zaradi tega postopanja. Obiskal sem tudi slovenskega župnika v San Franciscu, Reverenda Fran-cisa Turka, starosto tamošnjih Slovencev. Visoko izobraženi duhovnik mi je vedel povedati silno zanimive stvari iz San Francisca in življenja naše tamoš-nje kolonije. Gosipoda župnika, ki je že okoli štirideset let v mestu, vsi rojaki brez razlike prepričanja in stranke globoko spoštujejo. Doma je iz Verduna pri Stopičah na Dolenjskem ter je študiral v Novem mestu. Naravno, da sem mu moral mnogo pripovedovati o njegovi ožji domovini Ko sva se tako menila, je pozvonilo na vratih: prinesli s h krstu majhnega Dalmatinčka. Šli smo v cerkev in tu sem prisostvoval krstu najmlajšega Jugoslovena v Zedinjenih državah. Župnišče in cerkev se nahajata tik za Kapitolam v Linden Avenue št. 245. To je mednarodna župnija in g. župnik mi je pravil, da spoveduje v sedmih jezikih, slovensko, srbo-hrvatsko, češko, slovaško, poljsko, nemško Ln angleško. Jugoslovenskih društev je precej po mestu seveda pripadajo različnih strankam. Nekatera so še iz starih avstrijskih časov, eno ima še danes ime »Au-strian-American benevolent Associati-on« in ima, kljub temu, da se število članov krči, še 36.000 dolarjev premoženja. Ne smemo zameriti niti tu niti drugod po Ameriki nekaterim starim ljudem, ki so zrastli pod Avstrijo in prišli več aili manj neuki v Ameriko pred davnim časom, da na svoja stara leta niso mogli spremeniti svojih nazorov ter se okleniti jugoslovenske ideje, o kateri niso nikoli nič slišali, ali pa so bili o njej slabo informirani. Najstarejše naše društvo v San Franciscu je Ilirsko podporno društvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1856. in ima še danes 400 članov ter je zelo bogato. Ima celo svoje lastno pokopališče. Hrvati imajo hrvatsko-dalmatinsko podporno društvo »Zvonimir«, a tudi Srbi iimajo svoja društva. Slovenski napredni dom v S. Franciscu Velikanski zaliv, ob katerem leži S. Francisco, je nekoliko podoben Boki Kotorski, samo da je mnogo večji in da niso tako strme gore tik ob morju. Mesto samo leži na vhodu v zaliv na ploščatem polotoku. Vhod se zove Golden Gate (zlata vrata). Stara indijanska pravljica pripoveduje, da je bil nekdaj ves zaliv veliko jezero s sladko vodo in kjer je sedaj vhod v zaliv, je padal velikanski slap v morje. Nekega dne pa je prišel strašen potres, na mestu, kjer je padal slap, se je zemlja pogrezmla in morje je tu vdrlo v jezero. Tako se je vodna gladina izenačila in nastal je morski zaliv, ki obstoji še dandanes. Pred četrt stoletjem je bil tu spet strašen potres, na katerega se prebivalci mesta spominjajo s strahom. Potres sam ni napravil toliko škode kot požar, ki mu je sledil in ki je uničil skoro vse mesto. Gasiti ni bilo mogoče, ker so vse vodovodne cevi popokale. Vojaštvo je nekatere dele mesta dinamitiralo, da bi ustavilo strašno plameno morje, a zaman. Katastrofo še danes imenujejo samo »the bi g fire« (velik ogenj), o potresu pa nihče noče govoriti. Mesto je lepše in večje vstalo iz ognja ter šteje danes tri četrt milijona prebivalcev, z okolico vred pa poldrugi milijon. Pravijo, da je eno najlepših mest na svetu. Lega je v istini krasna, okolica posejana z vilami in poletnimi dvorci, saj je tu večna pomlad. Snega ne poznajo, čudno, da tudi bliska in groma ne. Podeti je tu prijetno hladno, pozimi pa toplo, kajti veliki japonski morski tok zaliva obalo, enako kakor zalivski tok Zapadno Evropo. Razlika med povprečno poletno in zimsko toplino je samo štiri centigrade. Ljudje se oblačijo pozimi in, poleti enako le včasi je potreben pozimi zvečer površnik. Od junija do septembra ni dežja. V tem času ni videti nikoli dežnika na ulici, kar se pa tiče snega, večina otrok sploh ne ve, kaj je to. Ljudje nalašč hodijo na bližnjo visoko goro Mont Tamal-pais, ki je pokrita z večnim snegom, da od blizu vidijo belo tvarino, ki pri nas pozimi pokriva hribe in doline. Na to goro hodijo meščani enako kot Ljub-I ljančani na Triglav. Obstojajo tudi planinska društva, ki prirejajo skupne izlete. To so tako zvani »hajkerji« (hike namreč pomeni delati gorske izlete). Nekateri Slovenci hodijo redno v soboto popoldne na to goro in ostanejo tam čez nedeljo. Strast hoditi v gore so prinesli z doma s seboj in je ne morejo zatajiti. Povabili so me, naj grem z njimi, toda, žal, nisem imel časa. O San Franciscu bi se dala napisati skoraj knjiga, čeprav sem bival tam le nekaj dni; nemogoče je opisati tudi samo glavne znamenitosti v enem članku. V mestu se nahajajo med drugim največja kitajska kolonija izven Kitajske: 15.000 Kitajcev in ameriških Kitajcev prebiva tu v posebnem mestnem delu, imenovanem Chinatown. Tu je vse kitajsko in. človek ima občutek, da se sprehaja po Pekingu ali Ijonkongu. Kitajske hiše, pagode, celo kitajske svetiljke so po cestah. Interesantno je tudi pristanišče za male ribiške ladje. Ribiči so večinoma Italijani, toda druga generacija ne zna več jezika svojih očetov, kakor sem se sam prepričal. Po obrazu in postavi so tipični Italijani, zanimivi sicilijanski in, genoveški ribiški tipi, toda na italijanska vprašanja niso vedeli odgovora. To je tisti proces, ki se z majhnimi izjemami vrši pri vseh evropskih priseljencih: mogočna Amerika odtujuje mladi rod, posebno pri manj kulti vi ranih emigrantih. Dr. Pavel Brežnik. KIP pri Dubrovniku Lov na srnjaka v Ravniku Začetkom junija je bilo, ko sem hodil po temnih jelovih gozdovih širokega Ravnika. Iz bližnjih gozdov, kakršnih imamo malo v Sloveniji, črpajo srečni Notranjci svoja bogastva, lovci pa najdejo razvedrilo, kakor malokje. V globokih jarkih, zarezanih med vrhovi, dvigajočimi se iz notranjske ravnine, so skrivališča, iz katerih najde izhod le dobro vešč domačin. Kdor pa se točno ne pozna in še nima pri sebi busole in karte, ali pa teh pripomočkov ne zna uporabljati, se mu lahko primeri, da ga med iskanjem izhoda prehiti noč in ga popeljejo, odnosno mu dajo navodila prihodnje jutro drvarji ali vozniki, ki vozijo letno iz Ravnika na tisoče vagonov lesa. V jarkih in tudi po planjavah, pokritih z ogromnimi skalami, ima divjad izborna skrvališča. Najlepše zavetje pa nudijo globoke, s košatimi jelkami porastle kraške kotline. Baš zaradi tega najdemo v Ravniku skoraj vso našo divjad in zverjad. Tu živi stalno nekaj jelenjadi, skoraj reden gost je tudi kosmatinec medved, volk žal tudi kaj rad poseča ravniške gozdove, posebno ugoden pa je v Ravniku teren za divje mačke. V enem ali drugem delu Ravnika zaslede sleherno leto tudi divje prašiče. Tudi najlepši srnjaki se pasejo tam naokrog. Po teh gozdovih sem hodil, ne zato, da bi morda našel kakega merjasca, ali celo medveda. Vračal sem se s srnjačjega lova. Prihajal sem iz širnih »Poljan« ljubkih gozdnih senožeti, kjer se vsako jutro in vsak večer pase ravniška srnjad in okrepčava z bistrim studencem za »Brenicami«. Bil sem »tudi jaz eden izmed tistih srečnih, ki so zašli. Prisluškoval sem in končno zaslišal trušč jelke, ki se je obupno lovila ob svoje sosede, jim lomila veje, a je morala koncem koncev pasti na zemljo. Našel sem drvarje, krepke zdrave može, ki jim je samo zdravje žarelo z zagorelih lic. Beseda je dala besedo in ker so po puški spoznali, kaj iščem, so pripovedovali o nenavadnem stanovalcu Ravnika, velikem srnjaku, o katerem so menili, da je za polovico večji od srne spremljevalke. Pristavili so, da. dokler ni bilo tega rokomavha, je bilo več srnjadi, odkar se je pa pojavil srnjak, se drugih niti lajati ne sliši. Ko so mi pokazali izhod iz gozdnega labirinta, smo se razšli. Pripovedovanje, posebno o rogovju, da ima srnjak velike roge kakor majhen jelen, je bilo seveda pretirano, ali vendar zelo vabljivo. Kakor jaz. so to zvedeli tudi drugi, kajti take govorice se kljub lovski nezaupljivosti kaj kmalu razširijo med zeleno bratovščino. Odsihdob je veljalo nebroj pohodov velikemu srnjaku. Srnjak pa je imel srečo. Medtem, ko so iskali velikega srnjaka, so mimo živeli njegovi sodrugi v drugih delih gozda. Kadar smo srnjaka čakali v globoki dolini, na mali jasi. so ga takrat, ko se je jelo temniti, zaslišali lajati in rohneti visoko pod robom. Če smo lezli bosonogi, po peščeni gozdni poti in motrili med redkim lesom, kdaj se bo zasvetila rdeča rjavkasta Usa, smo ga domov grede usledili na ilovnati stezi, vodeči v globok, gosto zaraščen jarek. In te sledi, ki so pričale, da mora biti srnjak res izredno močan, so nas vzpodbujale k novemu zasledovanju. Hodili smo za njim skozi ves junii in žrtvovali nebroj juter, ne glede na vreme. V lepem vremenu smo se tolažili, da ga iz lesa izvabi lepo jutro, v slabem zopet, da ga iz goščave prežene neprijetna mokrota in šumenje debelih od drevja kapajočih kapelj. Ali vse zaman, ne zjutraj ne zvečer ga ni bilo pred oči tistih, ki so mu stregli po življenju. Težko smo čakali, da se približajo pasji dnevi, čas srnjačje ljubezni. Vedeli smo, iz lastne izkušnje, da je baš v takem raz- položenju vsako bitje slepo in zmožno največjih nevarnosti, posebno še, če je pod-žgano od ljubosumnja. Takoj prvi ugodni dan med prskom sta ga posetila dva noja lovska prijatelja in ko sem to zvedel, me je precej osupnilo, kajti rado se zgodi, da se srnjak približa lovcu. Na to pa se hitro skrije. V drugič pa se nerad pusti zopet zvabiti. Ali kljub temu, da sta ga lovca videla, nisem imel dosti upanja, da bi se pustil ponovno privabiti. Sklenil sem torej poskusiti srečo sam in povabiti na sestanek tudi druge rogače. V ranem jutru sem zapustil ljubko notranjsko vas Begunje, kjer sem bi! lovski gost stare gostoljubne notranjske hiše. V dolini ob potoku je ležala lahna meglica in napajala čez dan osušele »Loge«. Bilo je jutro, o kakršnih čitamo, a jih ie redko do-živimo. Široko begunjsko poije je bilo po večini požeto. Le bledi oves je voljno čakal, da ga posetiio žanjice. Na eni izmed niiv je kukala iz rjave, suhe prsti že jesenska otožnost, bledordeča ajda. Nad širnim poljem je bila razpeta sinja modrina. Ob potu so čepele grbave ženice pripotke, ki jih poznamo v botaniki pod dolgočasnim imenom cikorije. Tako ime pa zaslužijo le čez dan, ko čepe kakor zamazane beračice, proseče miloščine. Ali v ranem jutru, ko jih umije rosa, kako so oprane! Odprle so bile svoje nepopisno lepe oči in jih obrnile proti solncu, ki je baš takrat pokukalo izza gričev. Še preden pa je bilo občutiti neprijetno vročino pasjih dni, že me ie objel v hladno zavetje temni Ravnik. Prehodil sem nebroj dolinic in gosto poraslih robo^, ali dolgo se ni nič pravega odzvaio mojemu vabljivemu klicu, kljub temu, da je bilo videti mnogo starih sledi. Oglašale so se menda le mlade kanje, ki so mislile, da cvili starka prinašajoča jim plen. Izgledalo je. da se je srnjad umaknila v drugi del gozda, kjer ie bilo nekaj še ne posušenih kaluž. Iz teh si vsako poletje, v Ravniku, srnjad hladi mučno žejo. Že ko sem dospel k prvi kaluži, sem v njeni bližini parkrat zaklical in dobil prvi obisk. Odzval se mi je srednje močan srnjak. Kljub temu, da mi je iepo pritekel, ga je strel zgrešil. Bil je pač prvi in pri prvem včasih srce le nekoliko premočno bije, da bi človek ravnodušno pomeril. Pot sem usmeril proti kraju, kjer sem pričakoval srnjaka velikana. Preden pa sem dospel v njegovo kraljestvo, sem nenadoma znašel v gozdnem zatišju, v pravem gozdnem svetišču, kjer ie vladala sveta tišina. Molčale so visokodebele, sive bukve, v katerih deblih hnajo stanovanje skozi vse poletenske noči žlobudrajoči polhi, mogočne jelke pa so dremale v silni opoldanski vročini. Širil se je prijeten vonj pa sveži smoli, ki se je mešal z opojnim vonjem pobožnih ciklam, klečečih na preprogah mahu. Takrat je počival tudi veter in drobni glasek goljufive piščali je prodrl daleč po gozdu, celo v gosto praprot. Tam se je nekaj zganilo. Dvoje drobnih glavic se je dvignilo in kar zabliskale so se črne Največje m najlepše morsko kopaj išče na južnem Jadran«, 4 moderni hoteli Sobe že od 20 Din naprej. Prvorazredna kuhinja, izvrstna palma voda. Igrišče m deco in odrasle. 2 igrišči za tenis. — Vsakdanji koncerta. — Bar. — Damcšnz. — Avtogaraža. — Pošta. — Teleiosu Zdravnik. — Pojasnila daje in naročila sprejema: Kopališče Kupari. Odi. B. oči. Dolgi uhlji so strigli in lovilj znani glas. Mladiča, uverjena, da jih kliče mati, od katere jih je pred kratkim pregnal vsiljivi častilec, sta mi pritekla pred cev in pričela klicati mater, ki je nabrže takrat počivala s samcem v drugem predelu gozda. Zaman sta klicala z drobnimi, nežnimi glaski. Ko pa je dahnil skozi gozd lahen dih, sta me stvarci dobili v nos in plaho odskočili. Ker v prvih popoldanskih urah klicanje ni uspešno, sem se zleknil kar po mehkem mahu in zaspal slajše, kakor na najmeh-kejši postelji. Ni me motil solnčni žarek, ki je tupatam radovedno pokukal skozi visoki zeleni strop, niti sitne, poletenske muhe. Šele sredi poldneva me je zbudilo iz sanj kričanje gozdnega voznika, ki ie preklinjal ubogo živinče, vozeče po nerodnem gozdnem kolovozu debele hlode. »Sedaj bo prvi čas za poset visokemu gospodu«, sem si mislil in odšel naravnost proti precej globokemu jarku, kjer sta moja lovska tovariša videla srnjaka. V suho ilovico so bili utisnjeni močni parklji. Bili so zevajoči, kar je pričalo, da je srnjak pasiral pot v skoku. To so pojasnjevali tudi nekoliko zevajoči odtiski. Le ti so razodevali v smeri z odtiski velikih parkljev gozdno tajnost. »Pred nekaj dnevi, med zadnjim dežjem, se je srnjak ženil in pri tem neusmiljeno podil svojo družico. Sedaj pa, če si že ni izbral druge, ga morda prevarim!« V takem prepričanju sem sedel na smrekov parobek, kjer sem kmalu na to jel klicati. Ali vse zaman, nič se ni odzvalo. Pričel sem že skoraj dvomiti, da bom sploh odnesel kak spomin na srnjačji pisk, kajti h koncu so šli dnevi srnjaškega ženitovanja in tudi moj dopust, ki je sleherno leto posvečen srnjačjemu lovu, je končal prihod-, nji dan. Odšel sem v drugo smer in iskal drugega, a tudi tega ni bilo. Bil sem vrh roba, ko se je solnce jelo nagibati k zatonu. Prijeten hlad je napolnil globoke jarke Ravnika. Temne sence so legle na pobočja Rav-rikovega soseda strmega Javornika, ki skrbno čuva biser Notranjske, Cerkniško jezero. Nenadoma se je oglasil veliki srnjak. Po debelem besu sem spoznal, da razsajač ne more biti nihče drugi, kot moj dolgo zaže-ljeni divjak. Vrag vedi, kaj neki ga je zmotilo, da se je izdal? Takoj ko sem ga zaslišal, se mi je zdelo kljub precej pozni uri, ker se je že temnilo, da rohni v svoji zadnji jezi. Kar skozi les, brez poti sem odhite! proti temnem jarku, ostro prisluškujoč, odkod prihaja glas. Zaradi malone neprodirne goščave, ki je pokrivala globok jarek, kjer ie srnjak lajal, sem moral nazadnje le na kolovoz, vodeč skozi jarek. Malo rad dnom sem sedel kar sredi poti, kajti edino tv.kaj je bil možen nekoliko daljši strel in sicer v smeri po dober meter široki poti. Srnjak je še vedno rohnel. Nisem dolgo premišljeval o načinu klicanja. Poskusil sem najbolj radikalni način, ki pri močnih srnjakih, če se pravilno izvaja, hitro učinkuje, slabiče pa navadno prepodi. Pričel sem oponašati plakanje srne. bežeče pred vsiljivim srnjakom. Komaj sem se oglasil, mi je srnjak potrdil, da sem zaigral na pravo struno. Zadri se je huje kot prej. Pa kako bi se tudi ne. Kdo neki si upa v njegov harem, kdo li si ga drzne motiti v njegovem revirju! Ko sem prenehal s piskanjem, sumeč, da je srnjak že dosti razkačen, sem opazil po lajanju, da se zopet oddaljuje. Takoj sem pričel piskati in v večerni mrak so odmevali čudni obupni glasovi, da bi popotnika, ki bi slučajno prisluškoval temu koncertu oblival znoj. Jaz sem piskal, srnjak pa je rohnel vedno hujše. Med tem se je zopet približal. Zaslišal sem lomljenje hoste. Zdelo se mi je, da je stari navihanec vse načine preskušal, da bi bil premagal vsiljivca. Ce bi bil jelen drl skozi goščavo, ne bi ropotalo tako, kakor je hrstelo topot. Menda je v divji jezi skakal kar po kupu suhe hoste. Kar pa se je med mladimi gostimi bukvami ob poti zamajalo. Dobrih trideset korakov pod menoj, kjer se je pot širila v majhno opustošenemu bojišču podobno planico, se je zasukala čudna skoraj pošastna senca. Kakor razjarjen pijanec, ie planil srnjak tja. Trenotno ga je kar zanašalo. Zarohnel je še enkrat, nato pa se umiril. Z razsajanjem ni mogel pregnati nasprotnika, gorje mu sedaj, ko bo občutil roge! Nu, gorje meni, če bi se trenutno spremenil v srnjaka! sem si mislil in sfcu-šal muho puške, ki sem jo kaj slabo razločeval v rogovilici, pritisniti na pravo točko. Poprej rohneči divji srnjak se mi je molče, korakoma približeval kar po kolovozu. Na dolgem vratu ie štrlela močno oborožena glava in komaj čakala, da zasadi ostro rogovje v nasprotnikov trebuh. Kako bi bil odskočil v stran in zginil v goščavo, če bi bil najmanje slutil, kaj je na niega namerjeno! Prst se je polagoma vedno jačje dotikal prožilnika, tako rahlo, tako previdno, da je počilo samo od sebe. Pri tako slabi luči in majhnem cilju, kakor ie srnjak od spredaj, bi zadostoval samo dih, in strel bi bi zgrešen. Strel je zagrmel, srr.jak pa se zgrudil, kakor zadet od strele. Niti zamahnil ni več. Pred menoj je že skoraj v temi ležal tisti, prav tisti, ki so pravili o njem, da je bil trepet divjačine v Ravniku. Kolikor sem mogel kasneje ugotoviti po zobovju, je imel osem let. Njegovo lepo rogovje mi bo eden najlepših' sDominov na lovske pohode v mogočnem Ravniku. VI. K. Z^eleznato Chino-vina povzroča izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter se rekonvaleseentom in slabokrvnim od zdravniških autoritet zelo priporoča. Jsborttf' o te um. Čez 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se po vseh lekarnah. 2235 Salonit cementno azbesta) škrilj je za pokrivanje zgradb najboljši materija!. "s»JUT!RO« St T50 15 T8. VTn. 1929 Sokol Odbojka (WoIleybafl) v Sokolstva Odboja, ki jo že dolgo udomačena med fe5k oslov aškim Sokolstvotn, si je utrla pot todi ▼ naše sokolske vrste in so jo ziasti ljubljanska sokolska društva pričela vneto gojiti. Igra nudi zelo veliko užitka tako Igralcem, kakor tudi gledalcem in je na-mah pridobila simpatije telovadečih, pred* ▼sem sokolskega naraščaja. Dosedaj so je vršila med Sani Ljubljanskega Sokola m Sokola IL na Prulah ena trening tekma, v kateri je pokazalo moštvo Ljubljanskega Sokola večjo rzvežbanost. Med moškim naraščajem omenjenih društev sta se pa vršili dve tekmi. Prva naraščaj sk a tekma je izpadla v korist matične« ga društva Narodni dom, pri drugi pa je s sigurnostjo zmagal naraščaj Sokola H., ki se je odlikoval z mirno igro in lepo kombinacijo, med tem, ko je manjkalo nara* ščajnikom Ljubljanskega Sokola predvsem skupnosti. „ _ , . To so prva tekmovanja v odbojki med ljubljanskimi sokolskimi društvi, ki so na« menjena spoznavanju igre in uvežbanje v isto. V odbojki bo tekmoval moški naraščaj todi na lahkoatletskih tekmah na župnem zletu na Viču 15. septembra t. 1. leti bi bilo, da igro spoznajo tudi podeželska sokolska društva, katerim bo gotovo trudila lep in prijeten užitek. Glede tekem v odbojki na župnem zietu bo izdalo po< trebna navodila župno načelništvo, društva pa, ki že gojijo to igro pozivamo, da se za isto temeljito pripravijo, ker smo prepričani, da bo med gledalci vzbudila posebno poaomost, kot nedavno na društvenem nastopu Ljubljanskega Sokola. Zdra* vcrf _ Uspela sokolska aEademfja y Rogaški Slatini V četrtek 15. t. m. se je vršila v Roga-BH Slatini telovadna akademija Sokolskega društva iz Celja v novem gledališču. Proti pričakovan ju je publika točno ob 8.30 zasedla do zadnjega kotička svoje prostore in b tem res pokazala smisel za točnost Vmes je bilo tudi mnogo inozemcev. Točka za točko je očarala gledalce, M niso mogli slabo kritizirati niti ene vaje, ter je sledil po vsaki dovršeni posamezni točki zaslužen aplavz. Polna zasedba je seveda vplivala tudi na nastopajoče, da so bili v formi, kar se ne dogaja vsakokrat Kljub bogatemu sporedu (lo točk) in pozni uri se je občinstvo komaj ločilo od prostorov. Zaslužena pohvala in, upamo, tudi dobri fi-nancijelni uspeh bodita plačilo vsem za trud, ki so s svojim neumornim delom pripomogli do tako lepega večera. Bratska hvala tudi br. dr. Koltererju, ki je s svojo vplivnostjo in agitacijo pripomogel do razprodanega prostora. Današnja sokolska prireditev na Jeit-ct Vožnja po železnici s saveznimi izkaz« nicami polovična. Avtobusi bodo postajali pTav na zletišču. Nastopijo vsi oddelki z obveznimi vajami, člani tudi z župnimi. Naraščajnice nastopijo z ruto na glavi. So« kol Šiška bo predvajal Murnikov »Turški marš« m efektno »Deveterico« ter vaje z gorečimi kiji, člani društva Novo Sarajevo pa nastopijo s »seljačkimi vežbami«. Telovadci naj bodo že ob pol 15. v gar» derobi, skušenj ni. Nastop prične točno cb 15. Bogat srečolov, dve plesišči m dru-go. Narodni javnosti tn bratovskim društvom. Na dan 1. septembra proslavi Go. kolsko društvo v Mostah pod najvišjim pokroviteljstvom svojo petnajstletnico ter ob tej svečani prilik razvije lasten prapor, ki mu kumuje Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter. S tem visokim odlikovanjem in najvišjim priznanjem vrednosti Sokolske ideje zadobiva vsa prireditev obče narodni značaj in že došle prijave najavljajo močno udeležbo Sokolstva iz Slovenije. Zaradi tega se slavnostni odbor obrača na vso narodno javnost s prošnjo, da okrasi po ulicah, po katerih bo šel sprevod, svoje hiše z narodnimi zastava* mi ter da v čim večjem številu poseti na« šo prireditev, čije spored je razviden iz lepakov. Ponovno se obračamo do vseh društev ljubljanske in sosednjih žup z iskreno prošnjo, da v čim častnejšem številu prihite na naše slavlje. Obžalujemo, da je bila z ozirov do drugih društev na« Sa proslava preložena in določena na dan, ko proslavi bratsko Sokolsko društvo v Litiji svojo 20 letnico, vendar upamo, da pohite bratje in sestre tako k nam kakor tudi v Litijo, da bosta obe prireditvi dostojni moči Sokolstva r naši ožji domovini. Zdravo! Sodelujoči funkdjonarjl veseličnega odseka s« naprošajo, da se palnošteviloo udeleže sestanka jutri, v ponedeljek ob 20. v telovadnici. Vabljeno tudi ostalo člansko, ker je zadeva posebno važna. Sokolski nastop V Domžalah se je vt» Si 11. t. m. popoldne ob sodelovanju vseh okrožnih društev iz kamniškega okrožja ter velikega števila ljubljanskih Sokolov, ziasti iz Šiške. Telovadbo so posetili tudi župni načelnik br. Vidmar, podstarosta JSS br. Kajzelj in drugi. Ob taktu domar če »Domžalske godbe« se je razvil lep sprevod po trgu pred Sokolski dom, kjer je vse pozdravil starosta domačega štva br. Petrove. Nato so se vršile potreb« ne skušnje, točno ob 16. uri pa je pričela javna telovadba, ki jo je vodil načelnik domžalskega društva br. Vidmar. Po6et javnega nastopa je bil zelo zadovoljiv. — Program je obsegal nastop moške dece (54 dečkov), ženske Savske< do Juvančeve »Zimski večere ter so ubrani glasovi pevcev krasno odmevali po dvorani, ki je baje najbolj akustična v Jugoslaviji. Posebno pozornost so vzbudili Maškovi »MlatiČi«, ki zahtevajo izredno pevsko rutino, Volaričeva »Tiha luna« s krasnim bari-tonskim samospevom, potem pa naše nepre-kosljive narodne pesmi in ponarodele, kakor »Sijaj solnčece« in koroške. Prva 6e je morala na splošno zahtevo ponoviti. Sledil je nato ples. Ves aranžma tega večera je bil v veščih rokah ravnatelja gosp. Bratine. Na slednjega dne, v nedeljo, so pri 9. maši v kapelici sv. Ane vrli Matičarji izredno lepo zapeli Nedvedovo mašo ter je bilo številno občinstvo, med njimi precej naših pravoslavnih gostov, zadivljeno. Ravnateljstvu TEHNIK J. BANJAI Ljubljana, Pražakova ul. 19 ::: Palača „Ljubljanski dvor«' nt zdravfHRa, U )• omogočilo to topo prireditev, vm hvala. Kakor čujemo, je imenovani kvartet od ravnateljstva zdravilišča naprošen, da stedi septembra, ko bodo prišli v Rogaško Slatino nemški zdravniki is Češkoslovaške, aopet nastopi. Prav tako l PazUe na zaščitni BMki ^rivnost vsakega molkega te« v apocabljavaiiju CASANOVA CREAM tovarne Dr. Richard VVeiss, Berlin. Koipuifte v aporfekah tn drozerijah CASANOVA CREAM v tubah. — Navodila hi poskusne Skafcljice raarpožrlja Uro« priposla-nju vsoie od 10 dinarjev (znamke v pismih): zastopstvo Dr. RICHARD WE3SS, Zagreb, Petrinjska nI. 30/11. Kmetijski uestnili Apneni dušik in njega poraba v jeseni Pri nas se gnojenje v jeseni z apnenim dušikom čedalje bolj uveljavlja. Kmetovalci namreč uvidevajo, kako važno gnojilo je ravno dušik za razvoj kmetijskih rastlin, pa naj bo to na polju, travnikih, pašnikih itd. Pri vseh rastlinah se je dognalo, da je jesensko gnojenje z apnenim dušikom iz« redno važno. Kaj je apneni dušik? Apneni dušik je edino domače hi najcenejše dušičnato gnojilo, ki se izdeluje tudi pri nas v državi; vsebuje od 15 do 17 odst. dušik in od 52 do 60 odst. apna. Je to črn, fino zmlet prah, ki ga dobivamo iz tvornre (Ruše) v kositarskih posodah, da ne pride preveč v dotiko z zrakom m vlago, kajti v tem primeru izgublja na vrednosti. Hraniti moramo apneni dušik vedno le na su« hem in hladnem prostoru. Uporaba apnenega duSika Apneni dušik je izredno jedko gnojilo, tako da razjeda tudi kožo. Zaradi tega moramo biti pri porabi ž njim previdni. Pri trošenju je treba paziti, da ga ne zanaša veter v obraz. Najbolje, da ga pomešamo s fino prstjo ali kalijevo soljo in tako pre« prečimo zoprno prašenje. Nikdar ga pa ne mešamo s pepelom ali cestnih prahom, kajti v tem primeru izgubi na vrednosti. Priporoča se tudi, da si pred uporabo nama-žejo trosilci gnojil roke in vrat z mastjo. Najboljši uspeh dosežemo z njim, če ga trosimo v jeseni, in sicer s stroji za raz« sipavanje, tako zvanimi razsipači, m to par dni pred setvijo. Zavlečemo ga samo s težko brano v zemljo. Torej najbolje je, da ga trosimo v jeseni, pa naj bo to pri ozi* minah, na travnikih, pašnikih, pri sadnemu drevju, v vinogradih ali kje drugje. Učinek apnenega dušika na razvoj rastlin Apneni dušik, to domače umetno gnojilo, se razmeroma počasi razkraja v zemlji, zaradi tega se tudi ne izgubi tako hitro v spodnje plasti zemlje. Pri rastlinah pa, ki poganjajo globoke korenine, je naravnost idealno gnojilo. V zemlji se namreč izpre* meni deloma v amoniak, deloma v soliter in kot takega potem korenine lahko usrka-vajo. Z apnenim dušikom pognojeno rast» Itno poznamo že od daleč po bujnt rasti, po zdravem tn temnozelenem listju ter po bohotno rastočem in krepko razvitem steb-lovju ali vejevju. Važno je pa tudi apno, ki ga apneni dušik vsebuje v toliki množi« ni. Znano je, da je apno ne le važna hranilna rastlinska snov, temveč da izboljšava tudi zemljo v fizikalem oziru s tem, da jo rahla in da veže rastlinam škodljive kisli« ne. Apno pospešuje tudi razkrajanje težko raztopnih dušičnatih gnojil, odnosno pospešuje delovanje bakterijev pri tem raz« krajanju. Pomniti je, da vpliva ravno apno izredno ugodno na življenje prekoristnih bakterijev v zemlji. Njega velika prednost je tudi ta, da so vsi najmanjši delci dušika obdani ž njim in da je zaradi tega prav dušik veliko bolj sprejemljiv in lažje užiten za rastlinske korenine, kakor to opa* žamo n. pr. pri žveplenokislemu amoniaku. V naprednih deželah se poslužujejo tudi apnenega dušika za zatiranje plevela na njrvah, n. pr. ogrščice, repice itd. Jedkost apnenega dušika vpliva tudi uničujoče na živalske škodljivce v zemlji, kakor ogrce, strune, bramorje, ki poginejo, če le pridejo v dotiko s tem gnojilom. Zaradi tega naj se poleg poljedelcev poslužujejo tudi vrtnarji, sadjarji in vinogradniki jeseni tega gnojila, kajti znano je, da je zatiranje škodljivcev baš v jeseni, odnosno pozimi najuspešnejše. Jesenska globoko oranje tn kop v rvezi Z gnojenjem z apnentm dušikom, s kalijevo soljo in fosfornimi gnojili, naj se pri nas povsod uvede in koristi ne botfo iz5 ostale. Znamke za pobijanje raka Zveza za pobijanje raka na Dunaju Je Izdaia s privoljenjem vlade tri nove vrste podolgovatih znamk v zeleni, rdeči in modri barvi, ki so za pet oe-rov dražje od običajnih znamk in služijo povečanju fonda za raziskovanje in pobijanje raka. Poleg imena države in označbe vrednosti kažejo znamke kraljevo krono in Eskulapovo palico Zveza eštje 37.000 članov in upa, da bo imela s temi znamkami 85.000 danskih kron čistega dobička. Več vode! Bušeške Toplice ob Krki ali brihtni Ribničan II. Izmed vseh maloštevilnih kultivira* nih toplic na tleh bivše Kranjske so Toplice — v prvem članku sem poza* bil omeniti Kiselico na Jezerskem (!) na naši strani Jezerskega vrha — za« hodno od Novega mesta najbolj popu* larne. One so v primeri z ostalimi to* liko znane, da so si mogle kratkomalo prisvojiti ime Dolenjskih Toplic; saj se v njih tudi zbirajo leto za letom zanimive družbe dolenjskih in sploh kranjskih očancev, da se okopljejo morda ne toliko v toplici (36 — 38 sto« pinj C), kolikor v židani volji. (Dra* gotina Ketteja dijaška generacija je poznala svojo toplico med mestom in Mačkovcem tik Krke.) Poleg Dolenjskih Toplic ti bo vedel vsak Dolenjec povedati le še dvoje toplic, čateške in šmarješke. Izredno visoka temperatura čateške toplice (50 stopinj C) ob Savi blizu Brežic pri* vablja predvsem ženske goste iz bliž« nje Hrvatske še posebno radi tega, ker so Toplice urejene tudi za staromod« no puščanje »slabe« krvi. Tudi Šmarje« ške Toplice (31 stopinj C) dobivajo vedno več nedeljskih, pa tudi sezon« skih kopalcev. Prav redkemu pa bo znano, da obstojajo na Dolenjskem še četrte toplice.'Zanje boš zvedel šele v Brežcih, Krškem ali Kostanjevici, ko do njih že nimaš več ko 9 — 12 km daleč. To so Toplice pri Bušeči vasi ali Bušeške Toplice. Bušeške Toplice ležijo na vznožju vinorodnega gorjanskega Prigorja ob zadnjem velikem okljuku, ki ga dela počasna Krka okoli mraševskega Veliš kega brega, par sto metrov od prigor* skega brega Krke. Skrite so tu tem« bolj, ker jim njihov posestnik ne mo« re napraviti reklame, kakršne so po« trebne in zaradi svoje zdravilnosti pač bolj vredne kakor marsikatere druge. Najbližja izhodiščna točka do njih so Cerklje ob Krki, velika vas Krškega polja, ki leži ob državni cesti z dve* ma avtobusnima zvezama na dan v sredi med Brežci in Kostanjevico in je dobila pred šestimi leti svoj most čez Krko naravnost do naših Toplic. Mimo Toplic držijo pota do 1 uro da* leč po domovini najboljše vinske kap« Ijice na Dolenjskem; naj samo našte« jemo imena goric: Belinje, Razkrižje, Vinji vrh, Šutinski vrh, Banovec, Gra* dišček in preko vse Slovenije slovečo Gadovo peč z glavnima firmama Ke* rin — Sv. Križ in Gregorič — Krško. Mimo prihajajo tudi v pestro narodno nošo oblečene Vlahinjice iz Novih Sel v Žumberku, goneč pred sabo otovor« jeno magare z robo, nakupljcno v cer« keljskih trgovinah. Kraj torej leži v okolici, ki že sama zase vabi k dalj« šemu bivanju. Preprosto ljudstvo iz okolice je bu» šeško Toplico že davno poznalo in se je s pridom tudi posluževalo, saj ona ne zamrzne niti za najhujše pri nas možne zime. O njeni zdravilnosti mo* reš slišati marsikaj prav zanimivega. Ona da pomaga celiti stare rane, splah* neti obtoke, ozdraviti od glavobola, ce* Io silno revmatični kmetje, da so po kopelih v njej ozdraveli; nosebno pri* poročljiva pa je ljudem, ki se mnogo potijo. Začetki kultiviranja naših toplic se* gajo sploh v dobo, ko je bila gospoda številnih gradov edini civilizirani sloj na deželi. Tako so knezi Aucrspergi uredili novomeške, grofje Margheri šmarješke, grofje Attemsi čateške top* lice, našo bušeško Toplico pa so nam zajeli v preprosto kopalno hišo grofje Auerspergi z gradu Leskovca pri Kr* škem. Čateške Toplice so še danes po« sest njihovega prvotnega gospoda, ostali dve toplici sta prešli v roke dveh naših zdravnikov, »grofovskega nasled* nika« v Bušeških Toplicah pa se sme imenovati preprost kovaški mojster. Če povemo, da se ta mož piše za Klu* na, bo vsak drugi bralec takoj uganil, da je rojen Ribničan. In res, naš Klun, ki ga kot Kovačevega Janeza iz Go« renje vasi pozna in ceni vsa starejša generacija ribniških tržanov, ne more zatajiti svojega ribniškega porekla ne po imenu, ne po brihtnosti in podjet* nosti. ki jo razvija sredi užaljenih in nevoščljivih dolenjskih Prigorcev in Poliancev. Oče Valvasor Bušeških Toplic še ne poznajo, naš prijatelj Klun pa si je vendar umel poiskati o preteklosti svo« jih Toplic šon prav zanimivih doku* mentov, ki jih skrbno hrani, da po« streže ž njimi vsakemu interesentu. Iz teh listin posnemamo, da- ie prvi po« stal pozoren na našo Toplico leskov« ški gospod državni grof Aleksander Auersnerg. Ta si je pridobil po kupni pogodbi z dne 29. avg. 1816 od kafert* nega Unetičevega grunta iz Bušeče va* si za 52 gld. v srebru vrelec Toplico z majhnim kosom zemlje okoli njega in si zgradil preprosto leseno kopališče z dvema vzporednima kabinama v vo« di. Toda v levo kabino je uhajala že tedaj hladna studenčina, tako, da sta grof in grofica prišla V9elej v nepri* jeten položaj, da je bilo treba odlo« čati, kdo se bo kopal v toplejšem in kdo v hladnejšem predelu basena. Da* našnjo, deloma iz rezanega kamna iz* delano 11 m dolgo in 4 m široko zgrad« bo Toplic je izvršil sam veliki nemški pesnik in Prešernov prijatelj Anasta* sius Grfin, t. j. Anton Aleksander grof Auersperg, sin zgoraj imenovane* ga; ohranjena prepiska nam dokazuip njegovo veliko vnemo za kultiviranje te lepe in zdravilne točke. Po tragičnem koncu Ieskovškega ve* leposestva in njihovih gospodov so preSle toplice spet v posest buieSkega kmeta. In ker je zgradba slonela na trhlih temeljih bivšega lesenega kopa« lišča, so bile Toplice že v razsulu, ko je po vojni nastopil Klun gospodarstvo v njih. Iz šestletnega ruskega ujetni« štva vrnivši se Ivan je takoj spoznal vso narodno*gospodarsko vrednost Toplic in se poglobil vanje z vsemi svojimi silami. Simpatični »Ribničan« je razvil pri tem tolike duševne kvali« tete, da bi delala čast marsikateremu diplomiranemu inženjerju: toplico je prevzel z 22 stop. C, a jo do danes že dvignil do 27.75 stopinj, upa pa, da bo v boju s studenčino dosegel še večjo izolacijo toplice. Rešil je razvaline, spravil jih spet v primerno stanje, zdaj pa čaka umevanja in — kopalnih go* stov. Kopališka zgradba obsega tri base« ne; gornji ima 3, srednji 4, a spodnji 2 m v kvadrat. Gornja dva basena sta v zidani hiši in pod streho, ki je po» krita deloma s šipami, spodnji — Klu« novo delo — je pokrit z leseno streho, ki služi obenem za solnčenje. Vodne množine in ž njimi vezanih zdravilnih plinov in primesi, ki vto in kipljajo iz« pod hrastovega dna prvega basena, so tolike, da se venomer obnavljajo in dopuščajo izpraznitev in napolnitev basenov najmanj po parkrat na dan. Kemijska analiza, ki bi odgovarjala vsem predpisom balneologije, naša top« lica žal še nima, saj je ne dobiš niti pri sosednjih toplicah. Po površni pre« izkušnji vsebuje voda predvsem oglji« kovo kislino, prosto in vezano, žvep« leno kislino in klor, zastran radio« aktivnosti pa še ni preiskana. Že ob' prostem opazovanju vrotkov boš spo» znal, da morajo biti odstotki zdravil« nih snovi in plinov prav znatni, da, celo znatnejši, kakor kje v soseščini. Ako vodo malo zbrodiš, postane od finih mehurčkov razpenjena in bela kakor morje pod ladijskim vijakom. Spričo tega smemo zgoraj opisanim stoletnim ljudskim izkustvom docela verjeti in priznati, da so od prirode obdarovana svojstva Bušeških Toplic takšna in tolikšna, da zaslužijo v Slo« veniji in sosednjem Zagrebu vsaj to« liko pozornosti kakor druge slične toč« ke. Izza dni Anastazija Gruena pom* nijo stari Bušečani, kako je bila cesta mimo Toplic vsa zastavljena z vozovi kopaliških gostov in so bili v poleg stoječi, danes Klunovi hiši redno za« sedeni tudi mali kabineti za tujce. Da« nes pa naš Klun za svoj silni trud na reševanju narodnega kapitala ne žanje ne gmotne podpore občinstva ne pri« znanja in moralne pomoči oblastnij. Zamerjajo mu, ker se bori s svojo last« no revščino, in ne cenijo njegove jekle« ne volje, da tudi on pomore h gospo« darskemu bogatenju dežele. Per aspera ad astra, ne pa narobe! Kdor bi se čudil, odkod dobiva Klun toliko energije, da vzdržuje Toplice vkljub slabemu obisku, temu bodi po« vedano, da sam rad poudarja, da je oblečen v »srajco zadovoljnosti«. Ivan Klun je zares tip Ribničana, je kovač, sadjar, čebelar, ribogojec in prijatelj živali sploh, ljubitelj knjige, željan vsakega pouka, ki pri njem nikoli ne pride na nerodovitna tla. Samo potru* di se, dragi bralec, pod njegovo stre« ho! Klun ti bo razložil z razglednika nad cesto vso širno dolenisko panora« mo, te navdušil za kopeli in solnčenje? celo mnogo lepe sence se zdi Klunu škoda, da mora neporabljena segniti. Predstavil ti bo ves svoj mali Zoo; ka« narček nam n. pr. žvrgoli melodijo »Lepa si, pomlad zelena«. Dobil bo5 na razpolago čoln. da poveslaš po mir* ni Krki; tudi če si ribar, boš prišel na svoj račun. Glede prenočišč so Cerklje z okolico prav dobro preskrbljene. Tudi možno« sti redne prehrane so prav ugodne. Zmotil si se pa, če pričakuješ pod Klu* novo streho alkoholne pijače. Mož sta« nuje sredi vinskih goric in vinskiK bratcev, odprl pa je brezalkoholno to« čilnico in delikatesno trgovinico. Vi njegovi kleti so ti na razpolago celo stare, a prav okusne ljudske pijače, ki o njih zastonj iščeš literature in pouka. Poleg malinovca, bezgovca in borovni« čevega soka dobiš tu brezovo vodb, naravno, kislo ali sladkano, pa staro slovansko medico, posebna Klunova iznajdba pa so limonade, bezgova, pe« linova in arnikova. Dobri Klun ti bo prav lepo postregel »na taci« in ti s svojo duhovitostjo in šegavostjo du* ševno razpoloženost znatno dvigniL To posebno, če prideš k njemu zdrav in čil, ker mož računa po ribniško m hudomušno namiguje, da je vesel le zdravih, dolgoletnih gostov, ne pa sit« nih bolnikov, ki jim tudi denar ne gre lahko izpod palca. Klun se sam hvali, da zna devet »šprah«, pa vse kranjske. No, da ob* vlada ruščino, mu dajejo spričevalo njegovi gostje Rusi, ki so Ivana Jakov« ljeviča tako vzljubili, da ga obiskujejo iz Zagreba (45 km, 1 uro z avtom) ne« deljo za nedeljo; eden izmed njih si hoče celo zgraditi pri Toplicah leseno hišico. Zatorej, kdorkoli bo prišel tja z namenom, da si okrepi zdravje in se razvedri v prijazni dolenjski pokrajini in Ribničanovi ugodni družbi, bo ob1 majhnem samozatajevanju, kar se tiče tujskega konforta, vendar zapustil Bu« šeške Toplice in Kluna z odkritim: Na svidenjel J. Rj/ j OGLAŠUJTE V „JUTRU"! HITROST IM VSTRAJNOST! MHM AJS najhitrejši motocikl svetal fESffSS?|2T% SUM— MI i-KM &£*>«*> »J« £ ssis^r^r^^LzTKata M^rit/^r^ ar« za« »»»a. .. Plačane olajšave! Cene brezkonkurenčne! — Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK. Ljubljana. Tavčarjeva 11. Šport . . V Športni drobiž 'EflŠaf smo nedavno poročali, Ja BSK ■»tožil protest proti neodločeni tekmi b Hajdiakom, ker so Splrčani nastopili z vratarjem čtibčem, ki je letos baje že igral prvenstven« tekme ra SK Zrinjskl r irrtn. Predsednik Splitskega nogometno« ga podsaveza je sedaj podal izjavo, da Zeinjski letos sploh ni sodeloval v prven* sfiu ia da Calič nikoli ni bil verificiran zs Zrinjskega, ker ni imel klubske odpust-nice. Protest BSK bo očividno ostal brez MO Je a« praznik v četrtek prlredEI trening tekmo med prvim moštvom Maribora in (kombiniranim teamom v svrho sestave mariborske reprezentance za današnjo tekmo LjubIjana»Maribor. Zmagal je ISSK Maribor s 3 : 1 (3 : 1). Maribor je absolutno dominiral, imel pa je pre« cejšajo smolo pri streljanja na gol. Vratar kooib. m-oštva Pelko je obvaroval mo; gtvo pred hujšim porazom. Sodil je dobro g. Bizjak. Gradjanski Je svojo drugo tekmo v Nemčiji Izgubil. Igral je v Wormsu proti FC Wormatia, ki je zmagal s 3 : 0. Zagrebčani oodo igrali še v Wiesbadenu in v Frankfurtu. Dunajski WAC je v sredo gostoval v Pragi proti Sparti, pa se je moral vrniti domov s porazom 2 : 5 (1 : 4). Dunaj čani to si zabili dva avtogola. Prijateljska tekma med SK Sava (Sevnica) in SK Trbovlje, ki se jc pTed dnevi vr&la v Sevnici, je končala neodločeno s 3:3. — V predigri je nastopila hazenska družina Save proti zagrebški Concordiji. Rezultat 23 : 7 (13 : 2) v korist Zagreb* čank, ki so zmago popolnoma zaslužile. Vendkr pa se mora pohvalno omeniti po» Srtvovalnost domače hazenske družine. 1. septembra priredi SK Sava v Sevnici svoj osmi športni dan s pestrim progTamom. Kakor se vidi, športno gibanje v Sevnici prav lepo napreduje. V Budimpešti se je pričel velik mednarodni ^vaterpolo turnir. Prvi rezultati so: Madžarska : Švedska 7 : 0 (5 : 0), Anglija : Francija 5 : 5 (4 : 0), Nemčija : Belgija 4 : 3 (4 : 0). Iz Amerike prihajajo vesti o dveh mla-idih. skoraj še nepoznanih plavačicah, od katerih je pričakovati še mnogo. Miss Mac Krm je v prostem plavanju na 440 vardov s 5:47.4 postavila nov svetovni rekord. Dosedanji rekord na to progo je postavila leta 1927. Marta Norelius s 5:51.4. V Ho* Ttoluhj je mlada kalifornijska plavačica Eleanor Garatti na 100 m prosto prekosila izbomi čas miss Lackie. Pri prvem posku* su je z 1:10 izenačila svetovni rekord, pri rfregem pa je prišla na cilj v času 1:09.8 tet izboljšala svetovni rekoTd iz leta 1926. "T LfdbJfaina : Maribor ^f Danes ob 17. ari na Igrišča SK IitrSfe. Danes bo prefcfcnsal podsafVietzHH kapeltan naSe BD®oiinotaSe, t kolikor ^stresajo zahtevi, Jci se staofc6£afno o® ncnzctaetoe Tepcrezenia-noe. Za-cadi tega io danes telkima s Marfooroffl nafboi! priipcaivna. V podmotoraositi t 3. r oouno posameznih igralcev so »očeroo spuščati, želimo Ifc, da H fefcramo snoStvo ragodiJo Eaihrteivaim ■» žeiji pre-tevaioev mesta, katerega boido iasto,>aM. Mariiboipčasa. daaa&nji gostfS, zaisfažljo oa zelenem pofto respefat, ki so si ga pradobiM v nad-tnot&Ei «3cmaii pmtt ©nMljainiskiim nogometašem, s»radi česar Je dobfflo (vsaiko srečanje med Ljub-fiaoo aa Mariborom vefflco pravdačoosrt sporrtje pnfcfifce- MarSKTČsiM bodo tudi dane« posla« v boj bojevito enajsSorico, ki pa »e mora itvt-4a£i, da bodto domači bojj opasni koft dostej. FVočakoivaita smeano torej napeto in za.njimjv® tero. PrenfteJnno igrajfo fnniSo^m ASK Priirnorja in Erije, Jcar obeta, da bo pmtolika prišla oa srvoj SfeSbene objave LNP rfkiep! sla-v-oe sfcnpščkte z dne 3. avgusta 1939. iL) Ktubi r Dab&ani s« »vrste v dva razreda ki skxr taiko, da ie v razredu S, v dra- gem pa 6 frlnfoorv. Pri razdetittvl kiubov se upošteva § 10. prarvitaika savezaiiii pri\'einis.tv«naili teJrenu Z) tevoffi ostj se odsek, U naj pregleda praiviia fa sestavi predlo« ra spremembo prajvil za pri-hodnft oboca zbor JNS. 3.) Upravni odbor naj Oeasurefe sftfflče sestanek ide!e®a/tw iviseh ktebov, aa katerem bo zasfoipmdlk Bpraivoe-ga odbora natančno predelaj prarvila im pred vsem otbcaz.ložit, kato bo opraivsii odbor ted-maičil wse nejasne točke prarva. 4.) Upravni odbor oaj posikrbi, da »e bodo vr-£9 5ilraipn4 vaditežjsM tečaj pod »trolkoiviMra vodsSrvora kaikega debrega vadiiiteija. Tečaji naj se vršijo radi tega, da se divigme tetaiičsia in di-soiipimisika sitran mogometa na podmočUni LNP in deikwna zadosti § 2. podsrarv"ezniSi prannši. Po Dioeuosfj naj slkuša LNP pridobiti fesftao igrišče, ki bo oa raizpo-largo vsem ktabora mesta LJuiblfiame, atesti an.im, M so bree pravih, pred-jaseon odgovarjajočih igrišč. 5.) Ugwavsii odbor naj likreme iiommtuam vse potrebno, da tiadii prvenstivenili t&kem prvih moštev ne bo sod.il sodnik, ki je član toaibega nastopajočega moštva. 6.) Vsa važna fontod^ska, mesta m>t«vw)ie« odbora podsafve^a, ilasti predsednik, oba pod-predsedimlka, oba tajmiika in blaga krik ne smejo Mti v rokah enega Maba, da se omogoča čim ob-JektivineJše deiovamje poidsae teraBsenr. Vsi dopisi za LjubiJansJd nogometni podsavez saj se v bodoče naslavljajo aa naslov »Ijubttan-sfc) nngpmetnl podsarvea, Ljubljana, poštni predal Bv< — Tajnik L Semifinale jtnuorskih pokalnih tekem Danes ob 16. iarija : Prtoorfe. IT iKiuflTjuate iankvrelkSh tebern za prehodni pokal SK E6r®e stta se pribori® jmuHonsIki moštvi SK ISirSe žn ASK PrimoTje, fci sita v prediidočilh treh koffih sigurno nadvfedafo svoje oasprotin.i&e: EBriga AiladSso, Jadrana bi Hemmesa, PriimoTje SSo-vaoa, Sivobodo in Slaivtljo. Zmaigoiva'lec v današnja tekma se bo tovaJaificiraJ za finale z ravrst-rriimi jitmiorii SSK Maribora, ki se bo odigraj pri-bodtnjo nedelj Današnja tekma se igra ob 16. na prostom SK Ilirije koit predigra medmestni tekma LJubljana : Maribor. Tekma obeta dober šport, ker nadtoriljnjeta jutmorslks niošttrvi riiriije in Primorja po kvaliteti svoje igre pretežni del naših regularnih tekmovalnih moštev in ketr pr".-de ravno v tesn sreičanjia mečmo v poštev tudi tradiaiiJonuSaa rivaKteta med obeana kluboma, ti bo stopnjevala napetost igre. SK IBrSa. (Iz tajništva.) V torek 20. t. m. se vrši kSubova plenanna seja v daimsikem salo-no kavame Bmona. Vsi odboirmiki kakor tudi na-čefarM sekcij se naprošajo, da se seje sigurno udeleže fa pripravijo potrebna poročila. Službene objave LNP. Upravni odbor }e n« seji dme 16. L m. odobril nove propo^cije za odiigramje telkem za prehodim polkal LNP, ki se prtšano v nedlefljo, 25. t m. Sodelovanje v teh tektma/h Je obvezno za. klube Primorje, Ilirija, Henmeis, Jadran, Slovan, Svoboda Jan Reka v Ljubljani ter za klube SSK Maribor, SK Raiptd, SK Železničar on SK Svoboda v Mariiborn. Izmed iktabov Kralkovo, Slavija, Grafika im Natakar bo pritegnil LNiP v letošnje te(kirr(oiva Meni vršila državna lahkoatletska prvenstva za dame, ki so tudi zružile nekaj rekordov. Tako je n. pr. Heubleinova vrgla kroglo štirikrat preko svetovnega) rekorda ter končno postavila 2.85 m, s čemer je za 89 cm zboljšala svoj prejšnji rekord. Na 80 m je Beckerjeva n Berlina v ča»o 12 sek. postavila nov državni rekordi; prav dober je bil tudi rezultat zmagovalke na 800 m. Dollingerjeve iz Norimberka. s časom 2:17, ki zaostajala le za 7 desetin sek. za svetovnim rekordom Radkejeve, ki se prvepstva ni udeležila. V skoku v daljavo je Schlarpova iz Kelmorajna postavila nov rekord z znamko 5.65 m. Štafeto 4 krat 100 m je odnesla ekvipa Monakova v času 49 sek. ter s tem izenačila svetovni rekord. V štafeti 10 krat 100 m je zmagala desetorica članic S G Brandeoburgai iz Berlina v času 2:05 m postavila s tem nov nemški in svetovni rekord. Omembe vreden je tuidfi met kladiva Jacobovc S. G Charlottenburg) na 38.24 m. Tretji dogodek, ki je držal nemSfao aport nike ves mesec v napetem pričakovanju, je bil finale za držanmo nogometno ptremtvtk Že boj za prvega finalista, berlinsko Her-tho, je bil zelo dramatičen. Prvih 150 minut igre med Hertho in Nirmbergom je ostalo brez gola. Ponovna tekma se je vtr-šila 7. julija v Diisseldorfu pred 60.000 gledalci. Zmago je po trdem boju zasluženo odnesla Hertha s 3 : 2 (2 : 1). Kot finalista sta si stala dne 28. julija nasproti Hertha in Sp. Vg. Furth. Tudi ta tekma je privabila na igrišče ogromno množico do 50.000 gledalcev. V tem boju je Hertha izgubila z 2 : 3 in zopet kot finalist ostala poražena. To se ji je zigodilo že štirikrat zaporedoma. I 10189 a dobro idoSo, zaradi družinskih razmer takoj oddam v najem. Nadaljnje informacije daje hotel »Balkan«, Celje. ieCate etiket«, gr«vor»tvo) AR & SVETEK/J ljubljama I Najboljša gonilna jermena priznane tvrdke K N O C H ▼ *sdb menzijah po najnižjih cenah m zalogi Specijahie ki dvojne jermene bcrf& pOem , , S zadovoljni LJubljana Gajeva ulica 2. izvršuje slikaisko in pleskarsko obrt Delo zelo solidno in po nizkih cenah. Za naročila se cenjenemu občinstvu priporočam. DOBER NAKUP ■vS» Va4 promet, sato ofcBSBte £ipsGi fesensici Splošni tehnični in stavbni ve-lesejem 25.—31. avgusta tekstilni velese- jem 25.—28. avgusta velesejem športnih predmetov 25.—29. avgusta Kyffhauser - Technikum Fiankenhausen, Nemčija inženjerski in delovodski oddelek za grad« njo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letal« sko tehniko«. Vsa pojasnila m dobe pri častnih z* stota** 3 s ljubljansko oblast: Stega, UoMam, (Beda-ljška 8. — Teiefoa 2925. a mariborsko oblast: Dr. Scheichenbaoer, Trs Svobode 3. Sadje in zelen j ad vsake vr=te rkahanijte samo ▼ originalnih week - ©vih pri-pra\ah za vkuh v*nje. Zahtevajte WE€K-A j*t Trnek trzOTcft. Tovarniška xak>sa FRUCTUS, Ljnbijan«, Krekov trs 10. — Zastotratvo v Maribora: Carl Lote ia Pimter & Lerard, Celje: Josip Jagodšč. ©carinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najlažji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. to ispada^je 1m }e najveSJa aesreča a staro in mlado. — V 24 arab »a sta rim« lapadanje las ta t e d o o, odpravimo ves prhljaj, «r-bež, hrast« tal nesnago S »ESPARCETTE« •d dr. Dorraine & Cie., ... Parii — Laeje bodo osdraveH ta »P«* "»jno rastn. Za uspeh garantirano. — Garnitur« stane 60 Din. CENT1F0L1A, koametigkl ravod, Zagreb, Jortfičeva 8. Zahtevajte takoj bretplačne ilustrirane prospekte I Mladost svežost lepota! CREME DARU« Najbot dovrftea proizvod modem« ia saanstvene kozmetike Kar po prvi n porabi postane koža sveža, mehka ia fina. odstrani vso nečistost, mozolj«, spuščate, pege. rdečico nosa io drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 poskuša Jih puščic ter na temeljn tega pre* ieli mnogo priznanic ta nad 20 000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da •e prepričate. Pošljemo Vam K> brezplačne. ako nam pošljete ea stroške v zaamkah Din 2—. Originalne trioglat« poščice dobite po ceni od Din 15.— v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotlca 3. BENZ1N LAHEK 7«0/»5 § nudi ugodno veletrgovina w ED. SUPPANZ, Pristava peČl sistema ,£llC' vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Qo-lob, Ljubljana. Puharjeva ulica št 3. Prevzema tudi v popravilo in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči ln Jih izvršuj« st rokovnjaško ki po najnižjih cenah brez konkurence. 128-a Vrtnar 1 za vzdrževanje nasadov se išče. Samo resni strokovnjaki naj se osebno javijo. Tvornica Arko, Zagreb, Vlaška 116. najfinej§e in najcenejše I. gorenjska higijen. pralnica, svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek 10.181-a FRANJO POTOČNIK, KRANJ Fireplace-Radiona zračno cirkulirana peč, prihrani 50 % kuriva, ogreva 3 - 8 sob. American Com-mercial Agency, Maribor, Krčevina, Praprotniktpva ul. 200._10182 V težjih slučajih bolezni ne smemo opustiti, temveč tako} Bičati zdravnika če kdo oboli ia se ne počuti dobro in dobi vročino, naj vzame. dokler zdravnik ne dospe, takoj nekoliko žličic zdravilne špecijalite-te: Figol-eliksira. Figol čisti želodec In črevo ter pospešuje delovanje- notranjih organov kot ledvic. Jeter itd. Figol se dobiva v rseh lekarnah, a proizvaja ga in pošilja po poštnem povzetju lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2. Cena 3 steklenicam 105 Din. 8 steklenicam 245 Din, 1 poskusni steklenici 40 Din. Zahtevajte na ogled prospekte in mnogoštevilne zahvalnice in priznanja o Figolu! Službo dobi hišnik oženjt n, brez otrok starejM. Prosto stanovanje, kurjava, luč in vrt. Istočasno iščemo delavea praktičnega, starejšega. Ponudbe pod šifro »Zani sljiv" na podružnico .Jutra* v Celju Knpim stalno 14 kostanjev tontnsbl les smrekove škorje cele in drobljene, rabljene sode od stroj in jedilnega olja po najugodnejših cenah, takojšnje plačilo FRANC 0SET, Sv. Peter v Sav. Dol. Veliki ilustrovani Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov hi harmonik R. Lorger MARIBOR. St 101-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. Tambure od Din 98 Gramofoni od Din 345 dalie SledatiiGe odre opozarjamo na ljudsko igro lHofkovniaci spisal Fr. Govekar III. izdaja Broširana knjiga velja Din 20.— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani diab0l0 separator a. b Generalni zastopnik: Ljudevit Klein Zagreb Račkoga ul. 5/a Telefon 63-05 Telefon 63-05 Večletno jamstvo! Povoljni plačilni po goji. Sprejmemo zastopnike! 80a »Patent Kovat« x«ajt aparat za pasiranje paradižnikov. Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že* leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brača Lenard, industrija metalne i dr* vene robe, Subotica. Solidna postrežoa! — Zahtevajte ponudbo t Zvonarna in livarn, St. Vid nad Wm Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo« vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po iz« redno lepem, čistem in močno donečem f;lasu. Mnogobrojna priznanja na razpo« aga 49-i Kovinolivarna - Zelezolivarna Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fos« forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca m drugih kovin — surovo lito ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, Ste» dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam« čeni kvaliteti Konkurenčne cene! — Hitra in točna _postrežba!_ CREME ROSB CENT1FOL1A, najid&J-nejša francoska euha krema — Daje motni ljubki in nežni ten Z redov no uporabo odstranimo reo nesnago a obrat postane mladostni, iV6t in tategnit w do kaane »tarortl Potrebna ie vsaki modemi dami kot podloga ta puder in Šminko ta veselice. rde« in promenado. — 40 Din GOLU CREAM originalna angieika radioaktivna mast-na nočoj krema katera lovrSeno prodira v vse gu. b« is tako tečno brani m dnevno pomlaja obrat Z naravnost Crapantno hitrostjo odstranja vte gubt in namreženo kožo izpod oči in na Jepočicah. pa je treba, da bo na vsaki toaletni mizi moderne dame 42 Din CREME .ORIS« EMAIL OB BEAUTB, najveija Isuml tev moderne kozmetike ter istočasno tsjna vsake dame Krema daje ono bajeslovno koioratnro ter »mailirani ten. tačevli (Kl alabasterskcga belila p* do sagasitejrs rdetila Perfefctno pokriva vsaki enak »tarosti Oet vse je potrebna ta pleee ia veselic«. Dobi M v vseh barvah. — Din 28. KDECILO nosa to obrata dela vsakega grdega. — S preparatom proti rdečilo nosu odpravimo rde6ilo. Nos in obraa postaneta to pet bela — Din 65. VITKA POSTAVA. Velik trebuh to veliko množino sala itgubimo hitro, sko nosimo 185 Din 4e« IfiO cm 195 Din CENTIFOLIA. totmetlHa tavod. Za. greb. Jurišideva ul 8 — Zantevajt« bretplačue ilustrovane prospekta tlrer $latninQ in bre&rnino fcupMe naJboUS« ta najcenege pri stari, prtenairi tvrdki H. SUTTNER, LjuHjutia, Prešernova ulica 4, po-le« frančiSkan^e cerfove. Najve^a ta naJsolidTiej&a razpo«-JjatakaL Razpošla v vse kraje tata inozemstva. Zahtevajte hroMplacni ceniti H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokoHrana tovarna ur v Svdoi, znamk KO, OMIKO, AXO lev«! n China srebrno jedilno orodje s 50-letino pismeno to-vamiško garancijo. SSEateup »Hortus« tvornica konserv v Zagreba, Paromllnska cesta, kupi tCCC-tSCC šef brusnic (tPreiselheeren) Pismen« ali nstmene ponudbe na! st .pošljejo na tvoraioo. 1 • 045 Ze 32 let stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine ublažuioči FeHeriev Elsa-flnid. kateri ie nohvalian v mnoeo-bromih priznanicah i iz naivišiih krozov. Uootreblien na znotrai in zunaj se ie izkazal uspešen Dri revmatičnih bolečinah, živčnih bolečinah. nn šibkosti, ca tudi druzače kot brza pomoč. Dobiva se povsod, poizkusna steklenica 6 Din. dvoma 9 Din. Ako za nimaio. naročite za po pošti, vsai za 62 Din naravnost pri lekamariu Feller. Stubica. Donia. Elzatrg 245 Hrvatska, Za prebavo pa: Elsa - krozl.iice 6 škatliic 12 Din. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Pavel Zapet posestnik mesar in gostilničar, dne 15. avgusta po kratki mnke- polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17- avgusta ob 8. nri zjutraj. Skocjan pri Mokronoga. 10.190 ŽALUJOČI OSTALL Javna zahvala. Podpisana Franja Rotar, vdova po tragično preminulem 2. Ivanu Rotar-ju, lesnem trgovcu v Litiji se zahvaljujem zavarovalni družbi na življenje »FENIKS« v Ljubljani za takojšnjo hi točno izplačilo zavarovalne glavnice v znesku Din 102.500.—» V Litiji, dne 10. avgusta 1929. Franja Rotar. €«m maffm oglamont t Za oglase, ki slutijo v posredovalne tn gocijalne namen« občinstva vsaka beseda 50 par. če nai nove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492. 3491 Cen« ntaKnt e|/ac«mi da mo m m pes/;« p« po iti naslov aK GaGo drugo «i'cer n« 2»o prejel odgovora t STfA J f V da m mu poslja po posti tttzsl iM%>€lOf hOCe informacijo ticoco {p /A* mo malih ogla?oo naj priloii o »nantGah lenttve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Trs. pomočnika in pomočnico mreno« veija tigov. i mei. blagom na deželi. Ponudbe »og;«,. od ČL. »Juti« pod ■Marljiv pomočnik«. 2T7o81 2 močna vajenca sa kovaško obit (Hammer-schmied) sprejmem takoj. — Hrana in stanovanje t nl-Si. Vpraša ee pri Josip »r: hovšek, Fužine Frampn Varibora. 27613 Trg. pomočnik ■anufakturne stroke, mlad, agilen, i dobrimi referencami, dobi stalno mesto. Ponudbe Kranj, poštni prer»-mas fotograf«. 27593 Fotoaparat 9 X 12, Linear 1 : 4, 8-f : 120 mm. kovinasti sta-tiv štiridelni, 3 kasete, 2 kasete za zložljiv film, prodam. Cena Din 1000.—. Ponudbe pod »Brezposelni uradnik«. 27522 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 27539 Ročni voz (gare), dobr0 ohranjen, prodam. Zg. Šiška 140. 27771 Trgovski portal (izložba in vrata), popoln, šipe, železni rolo, dobro ohranjen; i6totam nov železen štedilnik prodam. Vi-dovdanska cesta 20, I. nad. 27752 tančen naslov aa »glasni odd. »Jutra« pod št. »456« in mi vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. 27776 čebelnjak za 90 i. panjev poceni naprodaj. Trzin, šola. 27556 lifrr«. Radio - aparat 4-cevni za Din 1200 proda Hešik, Ljubljana, Medvedova 36. 27710 Motocikl 2 ia pol HP, 2 prestavi, malo vožen, poceni proda Zalar, Stari trg 3 27626 Motorno kolo Harley-D»vidson, 350 ecm, kompletno opremljeno, z originalnim 60cdus-sedežem, malo voženo, v brezhibnem stanju, radi denarnih tež-koč zelo poceni prodam. Na ogled v garaži Stupica, Slomškova ulica. 27338 BSA motor e prikolico prodam po jako ugodni ceni. Poizve ee: Maistrova 14, Ljubljana. 27681 Motorno kolo AJS OHV 350 k. cm V naj-boljeem stanju prodam. — Ivan Zlebnik, Domžale. 27596 Avto 6-sedelen, prvovrstne znamke, i zaprto in odprto karoserijo, zelo stabilno grajen, posebno pripraven za taksameter na slabih ia^go-ratih cestah, prodam po skrajno ugodni ceni. Ogledati v garaži Exirre6s, Vegova nI. 8, Ljubljana. 27763 Avto dvo. sili štirisedežea kupimo takoj. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Avto takoj«. £.7701 Lepe spalnice 2800 Din, kuhinje 1250 Din, priznano solidne izdelave, prodaja Vidmar, Zg. Šiška št- 2. 27713 Redka prilika za novoporočence Kompletna epalna soba (tič-ji javor), dobro ohranjena, garantirano čista, kompletna kuhinja, Triumpf-štedil-nik, žensko kolo in druge stvari radi selitve ceno naprodaj. Ogledati od 10. ure dopoldne do 4. ure popol. Sv. Petra cesta 9/H nad. 27695 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah C e r n e — juvelir LJubljana, Wollova alica i Posojilo 10.000 Din ište dobro idoča obrt. Vrne čez 8 mesece 15.000 Din. Garancija popolna. Ponudbe pod »Jesenska razstava« na ogL odd. »Jutra«. 27756 Kupca ali družabnika za novo arejeno restavracijo v Splita iščem. Vzel bi v družbo tudi plačilnega natakarja ali natakarico z 80 do 100.000 Din kapitala. — Mesečni zaslužek 7 do 10 tisoč Din. Strokovno znanje nepotrebno. Restavracija »Beli orao«, Split. 27811 Lepo posestvo obstoječe is 60 oralov njr*, travnikov, vinograda ia večji del zaraščenih gozdov, z večjim gospodarskim po-elopj in vsem inventarjem, tijdaljeno 1 uro od žeL postaje Sevnica ob Savi, prodam. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost 48«. 27468 77/ Dva dijaka srednješolca iz dobre h Se sprejmem na dobro hrano in vso oskrbo. Poizve se v ogL odd. »Jutra«. 27711 Moško obleko za srednjo postavo, dobro ohranjeno, {prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 27712 Najmodrnejšl klobuki letošnje sezone od Din 120. Popravilo od Din 30 dalje. Vljudno s« priporoča Jela Stemberger, modistinja, Dunajska cesta 9. 27441 Motorno kolo anel. fabrikat New. Impe- rial, s prikolico, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27732 Najnovejša BSA in Wanderer motorna kolesa na zalogi pri Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani. 27327 Mlinsko orodje novo, železno, za 3 pare kamnov, kompletno z obodi in grodi ali tudi brez gro-dov, prodam. Naslov v o tri. odd. »Jutra«. 27785 Opalographa 23 X 36 in 36X48 cm, skoraj nova, proda Vojnovič & Cie., Ljubljana - Vič. 27703 Varilni aparat z acetylenskim aparatom, rabljen, v dobrem stanju, takoj ugodno prodam. Reflektanti naj pošljejo naslov v oglasni odd. »Jutra« *od »Varilni aparat«. 27707 Terazo se najbolje brusi s 8ilicl-um - Carbid - drsalci, ki se dobijo najceneje pri Feliks Toman ml., Ljubljana. Reeljeva c. št. 30. 27708 Mizar, delavnico 8 6troji in patentom, že precej uvedeno, radi bolezni zelo povoljno prodam. Ponudbe: R. Bucič, Jajce. Bosna 27591 Strojno pletiljstvo dobro vpeljano, katero bi lahko vodila samostojna gospa, na prometnem kraju, z lepim stanovanjem, poceni prodam. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Lastna hiša«. 26820 Tračno žago zatesnilni skobelni stroj, rezkalni stroj, vse generalno reparirano in popolnoma nov, še ne rabljen veneci-janski jaremnik poceni proda Sirak. Maribor, Pobre-ška cesta 15. 26G28 Stroj drobilnik za sadje in dva mala kotla za kuhanje žsranja poceni naprodaj. Naslov v o tri a*, oddelku »Jutra«. 27473 Recepte za kreme za čevlje, muholovce. pijače ln dmeo poceni prodam. Ponudbe pod »8« ns oirl. edd »Jutra«, podružnica Maribor. 27498 Pufiasto perje ker do 38 Din razpošillam po novzetju najmanj 5 ke notem čisti beli puh no Din 300 ke L Brozovič. V»-mička čisti«** perja. Za greh, Dlca 82. Wanderer kolesa nova, stalno na zalogi pri Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani. Kapiteljska ul. 3. Predprodajalci znaten popust. 27326 Avto-Flat 501 štirisedežen, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. — »Alko«. 27474 Avtokaroserije in vozove izdeluje Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1, pri tobačni tovarni. 27405 Lep zaprt avto 4- do 5-sedežen, skoraj popolnoma nov, z malo porabo bencina, prodam. — Podrobno 6e izve in avto vidi v garaži Stupica, Ljubljana. Slomškova ulica. 27507 F. N. motorna kolesa kupit« na mesečne obroke pri H. Kenda, Ljubljana, Mestni ti g 17. 183 Moško kr za strapac proda > O.— Din Podgorski, XI . Vič- Glince, Ljubljana. 27540 Kolo še skoro novo, poeeu! prodam. Mala čolnarska št. 3. 27691 Damsko kolo najboljše torpedo znamke ugodno naiprodaj danes dopoldne. Garderoba Figovec, dvorišče, Dunajska cesta. 27799 Enovprežna kočija polkrita, rumene barve, dobro ohranjena, po zelo ugodni ceni naprodaj. Istotam ugodno naprodaj tudi več vsakovrstne konjfeke vprege. Poizve se v Ljubljani, Gradišče st. 4, konfekei:ska trgovina Derenda. 27788 VoitištV4> Pohištvo rad! selitve ugodno prodam. Frančiškanska 10-dvorišče, n. nadstropje, ponedeljek od 9. do 11. dopoldne. 27571 Pohištvo na obroke novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd. iz vsakovrstnega trdega lesa nudimo na dolgoročne dc triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, 183 ' tudi delavcem. Pošljite na- Drva. vseh vrst Ia tn Ha kakor tudi vilano bukovo oglje kupim proti takojšnji dobavi. Ponudbe na Hugo Freu-dinger, Sombor, Bačka. 27590 Bukove hlode na debelo 8—10 mm kupujem vako količino, počen-ši od 20 cm na tankem kraju in od 2.50 m dolžine naprej, ab vagon nakladalne postaje. — Dobaviti od 15. septembra naprej. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hlodi«. 26923 Brzojavne droge les za papir, hrastove pod-nice stalno kupuje Doghella Reka (Fiume). 25542 Hišo enonadstroipao, i lepim! tal velikimi prostori, v trga Velenje, na zelo prometni točki, pripravno za vsako obrt ln trgovino, sedaj že vpeljan,, obrtjo, prodam- Na željo tudi posestvo, njivj, travnik, čez 2 orala, zraven, prodam takoj radi selitve le resnemu kupcu pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogL oddelku »Jutra« 27455 Sliv in sadja za žganjekuho.Ia., več vagonov prodam, istotako sadje za kompote (jaboika in hruške)." 6 stanovanj ceno oddam. Kupim staro bakreno žico za elektriko (500 kg), pumpo za 60 m dviga, 2-sedežni avto, 1 kopalno banjo, 36 kv. m, steklene strehe, stare traverze, T-železo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Prima sadje«. 27372 TCufsum; Zatvornico za jez dobr0 o&ranjeno, kupim. Širino, globočino itd. ter ceno sporočite na naslov: Ton« Čadež, pos. in trg., Srednja vas št. 8. p. Poljane nad Skofjoloko. 27635 Stavbo v Matclj« - Opatija pod kolodvorom prodam ali zamenjam za stavbo med Suša-kom ln Bakrom. F. Cvet, Kamnik. 27423 To v ar. prostore suhe, svetle (razsvetljava, vodovod, pogon, event. tudi še stanovanje dveh sob), četrt ure od centra, pripravne za manjšo Industrijo, oddam v najem. Cenjene p^ nudbe pod »Tovarniški prostori« na ogl. odd. »Jutra«. 27423 HiJo s 8 stanovanji, velikim dvoriščem, nekaj vrta, priprav«, no za obrtnika, posebno za kleparja ali pa prevoznika, 20 minut od Ljubljane, prodam. Naslov v oglas. odd. »JutTa«. 27533 Hišo a!l »tavbi-šče v mesta k»- pim. Ponudbe pod »Centrum 24« na OgL odd- J. 27634 Visokopritlična hiša s 5 sobami in pritiklinami, podkletena ter 1800 kv. m. stavbnega zemljišča, ki se nahaja ob poslopju prometne eeste, pripraven za vsako trgovino ali obrt —■ naprodaj. — Ponudbe pod št. 275 na ogl. odd. »Jutra«. 27430 Enodružinsko hišo kupim v bližini centra aH blizu električne cestne železnice. Ponudbe s ceno ia lego na oglasni odd. »Jutra« pod »Dom 21«. 27589 Enonadstropno hišo s pekarno in lokalom za trgovino ugodno prodam v Št. Rupertu na Dolenjskem. Vprašati Jožefa Flaje, Hi-nje, St. Jani na Dolenjskem. 2757? Posestvo ekupno 80 oralov v izvrši, nem stanju pri mesta io kolodvoru, prodam. Slivar, Ljutomer. 27668 Enodružinsko hišico z vsem komfortom kupim najraje v Trbovljah. Poj^id-be pod šifro »Denar takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 27686 Francis turbino t ležečo osjo, na vodni padec, 3.80—100 cm, za vodno množino 900—1100 sek. lit., dobro ohranjeno, kupim. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »turbina«. 27460 Posteljo z Ilmnico, železne (zložljivo, dobro ohranjeno, kupim. Naslov se odda v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Postelja 30«. 27773 Arcophon zvočnik, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Zvočnik« na ogl. odd. »Jutra«. 27754 Družabnika ali družabnico z večjim kapitalom eprejnjem za sode-jovanje ipri večjem podjetju. Do smrti ekupno gospodarstvo. Resne ponudbe pod šifro »tajnost« aa oglasni oddelek Jutra. 27487 Visokih obresti — odrešenje za zidanje, sploh dolgove prinese organizirano brezobrestno posojilo. Pojasnila daje Kreditna stavbna zadruga »Mojmir« v Mariboru (5 znamk). 27616 Kapital 5000 Din ali družabnika želim za iz-gotovitev velevažnega izuma. Pismene ponndbe na oelasni oddelek Jutra pod »Izum«. 27559 Posestvo srednje velikosti, kj« S se moglo rediti 4—4 goveje živine, želim z inventarjem vzeti v najem. slov v oglasnem oddelkti Jutra. 27554 Dve posestvi dobro ordinirand, v ravni, ni, prodam takoj. Stanovanje na razpolago in lahko plačilni pogoji. A. Ekart, Podova p. Kačjo. 2T7466 V Cerknici pri Rakeku kupim M$o na prometnem kraja. Ponudbe poslati aa oglasni oddeleik Jutra pod Cerknica 77. 27577 Lepo stanovanjsko hišo v sredini mesta feUza kolodvora, pripravno sa prezidavo v tovarno prodani. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra v Maribora pod »bliža kolodvora«. 27607 Lepo posestvo V prijaznem kraju na Do» lenjskem, 28 oralov, zelo dobičkanosno; vinogradov od 100—130 hI pridelka, nelzsekani gozdovi, kolo-seki, prvovrstne njive ia travniki, hiša in goapodar. poslopja zidana, obokana ia z opeko krita, pri hiši iz-viT čn a pitna voda, 10 mi. nut od farne cerkve in po. šte, zaradi družinskih razmer prodam iz proste roko z vsem mrtvim in živim inventarjem ter z vsem bogatim letošnjim pridelkom za ceno Din 530.000. Ponudbe na orlasni oddeTifc Jutra pod »Amerika na Dolenjskem«. 27367 Dfio z gostilno fta TTO«, priprav« uitli m krojatev«, u Dolenjskem, Gorenjskem »U Štajerskem, bliža žeL postaja, kupim. Ponudita na oglasni oddelek •Jura« pod »£adnja cena«. 27 714 Posestvo ■ vtaogradom, t aajbTBjl ekolicj Celja. naprodaj. Naslov ▼ poumijuoi »jutra« Cetja. 274&1 Enodružinsko hišo a rodovo<1i>iii, irto« ia velikim zidanim hlevom, ki bi k> t malimi »trojki preuredil v obrtniško delavnico, 15 min, od Kranja, takoj jrodam. Pojasnili t tigovi-* SeniS. ŽT7S06 Vilo aa Bledo Sfen »Zdraviliškega Do-*ea«) prodan ah zamenjam * najemninsko hišo v večjem mestu. Naslov pove agi. odd. »JutTa«. 27794 Novo Tite aa Tu Tjimmi. * trumi stanovanji, ytrnke pa S sobi, kuhinjo in pritiklinami oddam s 15. septembrom t n&jem celo aii vsako stanovanj« polarnem«. Vprašati pri Vratarju hotela Štrukelj. 27742 Vod™ moč 79 HP c gospodarskim poslopjem, U ure od jiortaje, aa prometnem traja Gorenjske po-t^ni naprodaj. Na«lov pove »glasni oddelek »Jutra«. 28312 Malo posestvo 'ovc, ob prometa! eesti, 5 minut is mest*, 10 minut ed kolodvora, obstoječ« is hiše rn go^pe-darekega poslopja, prodam. Naslov T aglasnem oddelku »Jutra«. S5796 Krasno stavblšče » eentrunru Ljubljane, ob fveh glavnih prometnih cestah ležeče. v izmeri 2400 tr. metrov, ki je sedaj deloma zarisane i dobro do-aosntnu stavbami, katere hš mogle poleg venke nore stavbe Se oetati, je po primerni eeii naprodaj. Na rasoolago je štirisobno eta-aov&nje s pritiklinami. Stav-biMe je prikladfro tudi ca trgovske in industrij, svt-t>9. Keflektanti naj «e blagovolijo javiti pod Šifro: »Takojšnje plačilo« na od. oddelek »Jutra«. 27296 Nova hiša l^stamovanjska, davka prosta, s dvema vrtoma ia s vlečni pritiklinami, blizu met-ta Maribora, na Teznu, blizu lole in kolodvora, takojšnja vselitev, »a eeno 105.000 Din naprodaj. — S oelim posestvom vred, ki bi bilo prav primerno za vrtnarja' aH tudi mesarja pa ca ceno 165.000 Din. Vpraša e« pri g. Franjo S pes, Maribor, Linhartova 18. 26943 Veliko posestvo »a Štajerskem, t S ia pol orali vinograda, travniki, gozdovi, njivami, s vsemi pridelki, inventarjem, vozovi, naprodaj. Poslopja so jjpva, hiša je trgovska, najbolje vpeljana, v kateri je trgovina mešanega blaga in dežel, pridelkov na drobno in debelo. Naprodaj radi odhoda lastnika Pr> zmerno nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jntra« pod »Sigurna bodočnost 46«. 27646 Pozor, Amerlkancl! Proriam hišo x dobro idočo gostilno in trafiko (goepo-dar.sk o poslopje, gostilniški vrt. 9S18 kv. m njiv), dve minuti 0ranja Stanovanje eno ali dv« »obi e pritiklinami, Ieli stranka brez otrok sa september aH pozneje. Ponudbe aa oglasni oddelek Jvtra pod >8 osebe«! 27655 Stanovanje 2 aah, kuhinje s pritiklinami, oddam sa 1. september. Naslov v oglasnem oddelka J. 27643 Stanovanje S sob ia kahinje telim • 1. novembrom. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Beden plačnik 42«. 27542 Stanovanje mMm, t sredini mesta, obstoječ« is treh oziroma štirih velikih sob, kopalnico, s vsemi pritiklinami, pripravno tudi za pisarniške prostore oddam s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jatra pod »Elegantno 74«. 27574 Sobo in kuhinjo 1 dvema posteljama me-blovano, oddam poročenemu para. VpraSati v Mariboru. Frankopanova ul. 10-1. Frflhauf. 27609 Stanovanje enosobno, Iščem za takoj aH pozneje. Plačam eno loto naprej ali popravilo. Re-flektiram samo v mestu. — Ponudbe na: Hočevar, Breg 10/2, Ljubljana. 27764 Stanovanje S-solmc, a kopalnic0 in pritiklinami, oddamo 1. nov. ▼ zadružni hiši »Stan in Dom« Tržaška e. 26. 27746 Stanovanje 2 trtt, kuhinje in pritiklin iščem za 1. september. Plačam za pol leta naprej, ev. prevzamem tudi popravii*. Naslov v oglas. odde'l;u »Jutra«. 27706 Stanovanje obstoječe iz 2 eob. kuhinje in pritiklin oddam za takoj ali aa mesec november v novi hiši. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 2774S Lepo nagrado tistemu, kdor preskrbi zakoncema eenejSe stanovanje (kuhinja, 1 ali 2 sobi)), blizu centra, do 15. septembra ali prej. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27795 Večje stanovanje iščqm. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Obrt«. 27735 Stanovanje obstoječe is treh sob, kopalnice in pritiklin, center ali bližnja periferija, iščem. Plačam celo leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »5 odTaslih«. 27728 Stanovanje 2 sob in pritiklin, 20 minut od glavne pošte, oddaim mirni in redni stTanki brez Otrok za 700 Din. Elektrika in vodovod v stanovanju. Naslov v ogl. odd. »Jntra«. 27727 Stanovanje (2 sobi, kuhinja in pritikiine) v podstrešju, blizu kolodvora, dam a septembrom v najem mirni stranki brez otrok. Ponudbe n» ogl. odd. »Jutra« pod »Snaga«. 27216 Stanovanje komfortno, obstoječe is 8 sob in vseh pritiklin, pa Miklošičevi eesti. oddam s 1. novembrom odnosno 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27201 Stanovanje ! sob s pritikMnami ▼ mestu, zračno in eolnčno želi mirna Sčlanska družina. Ponudbe na oglaeni oddelek Jutra pod November 1969. 27357 Zamenjam stanovanje lepo. S«>bDo s pritiklinami v Skofji ulici za l-«obno na Poljanah v mestni hHK. Najemnina je enaka. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Dogovor« 27561 Dijaka vzam« v popolno oskrbo profesor F. Gasparin, Maribor. Vrbanova ulica 57. 27493 Stanovanje s prehrano ki pranjem ie-iim za dijaka V gimnazije v Ljubljani, blizu H. dri. gimnazije. Plačam de 400 Din na mesec. Ponudbe: Samuel Pollak, Murska Sobota. £7456 Stanovanje 2 svent. 3 sob s pritiklinami Iščem sa takoj ali oktober. Ponudbe z navedbo ulic«, lege. če vpeljan plin. in eene na oglasni oddeJek »Jutra« pod Šifro »Samski dom 30«. 27580 Stanovanje 4 »obe z vsemi pritiklinaai! ali 3 večje sobe. ne predaleč od pošte išče mirna stranka za 1. november ali prej. Ponudbe na o?la«m odd. »Jatra« pod »Dober plaSrfk«. 27530 aoba, kahiaj* • pritfkliaa- mi oddam takej. Zalaznik, Podatik pri Ljubljani. 27761 Za očenko do IV. rasreda sredi)jih Sol nudi vradniška rodbina stanovanj« ln brano po zelo ugodni oenL Naslov v op!, oddelka »Jutra«. 27280 Dijaka nSjft srednjih Sol, H dobre hiš« sprejmem aa dobro hrano in zdravo stanovanje. Strogo nadzorstvo, inštruktor na razpolago, novo stanovanje v centru Ljubljane. Naslov r oglasnem oddelka »Jatra«. 27110 Za gojenko trgovske šole iičem stanovanje pri nemško govoreči družini. Ponndbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Nemško«. 27505 2 dijaka (Inji) sprejmem v Celja na dobro domačo hrano In celo oskrbo. Ponudbe na podruž. »Jntra« v Celju pod »N:rk» cena«. 27501 Dijakinjo na hrano in stanovanje boljša obitelj v lju. Belšak. Celje, Prešernova ulica 8. 27496 Dijaka sprejmem na hrano in stanovanje v hližini realke in obrtne šole Naslov t ogl. odd. Jutra. 2766Ž Uradnik (akademik) eprejme enega ali dva dijaka v popolno oskrbo. Tn-strukcije v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pedagog«. 27652 Dijaka iz boljše hiše sprejmem ca hrano in stanovanje. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 27647 Dijaka v Celju iz boljše hiše sprejmem sa hrano in stanovanje t toliki solnčni sobi t vili. Dobra hrana m nadzorstvo klavir. Ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod »Pomoč pri učeuju«. 27645 Dijake (-inje) sprejme učitelj v neposredni bližini vseh srednjih šol v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 27688 Dva gospoda aH dijaka sprejmem blizu obrtne šole za sostanovalca. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 27675 Sobo oddam dvema dijakoma ali gospodoma. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 27677 -1- Dijakinjo sprejme 6tarejša dama v askrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27588 Kdo sprejme v Mariboru v oskrbo revnega višjegimnazijca za 300 Din mesečuo. Gre tudi kot inštruktor. Naslov t ogl. oddelku Jutra. 27683 Dijaka nižješolca eprejme t Mariboru uradniška družina k domačemu četrtošolcu gimnazije za 550.— Din. — Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 27684 Dijaka (-injo) sprejme solidna družina na hrano in stanovanje. Na razpolago lepa soba, klavir, kopalnica in vrt. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27514 Eno ali dve dijakinji sprejme učiteljica po zmerni ceni na dobro hrano in 6tanovanje. Klavir in vrt na razpolago. Na željo nemSka konverzaeija. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 27546 Dijaka ali dijakinjo Sprejmem v vso oskrbo. Pripomoč pri učenju. Nemška, srbo-hrvažka in angleška konverzacijia. Ponudbe na podružnico »JutTa« v Celja pod »konverzaeija«. 27331 Dva dijaka v Celju eprejms t popolno oskrbo In vestno nadzorstvo učitelj ska rodbina. Naslov pove posredovalnica Hatig, Celje, Glavni trg. 27499 Dijake sprejmem na hrano In sta. novanje pri profesorski družini t Grazji. Lastna hiša, velik brezpraSen vrt, pomoč pri nfenju. Dopise na: Profesor dr. Franc Kleindienst, Graz. Rukerl-berg, Maaagetaweg 17. 2T495 Za četrtošolca H trgovske družine telim stanova«'e s vso oskTbo in uporabo klaviriji. pri bol;Si rodbini v bližini TT. drž. realne rimnM'je. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na ogl. oddelek Jutra pod snaSko »Drmra državna realna gimnazija«. 27485 Dflak 17 M star, Mi stala« staaovaaj« im hran« pri nemško govoreči družim. Dopisi pod »Fotstveeee«. »562 Dijakinje iyu)mi boljša rodbina t Maribora. Lopa, mirna soba im iarmtaa hrana. Pismene Smudb« ma podr. Jutra t aribora pod »Kakor doma«. Tamkaj leti tudi na. dor. 27612 Dva dijaka (InjO sprejmem aa stanovanje, po želji s tso oskrbo, t novi hiši »redi Ljubljane. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 27750 Dijakinjo fproJfflCTn pri boljši rodbini v popolno onkrbo. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 27716 Mlajšega dijaka sprejme t popoln« oskrbo zakonski par brei otrok po zmerni ceni. Nsslor v ogl. oddelku »Jutra«. 276« Stanovanje s vso oskrbo iščem za dijaka. ki obisknjs srednjo tehnično šolo, v bližini imenovane šole. Ponndbe s ceno na naslov: Josip Bi-ziak, Maribor, Trdinova ul. 18. 27798 Dijakinje sprejmem v vilo Misa Tivolija. Dobra oskrba, in-strukcijs, francoska in nem-ška konverzaeija, klavir, velik Trt. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Pri ključi ter k družini«. Event. se isve tudi naslov v oglas, oddelka »Jatra«. 26390 Dijaka t Testno askfbo. Iot t ogL odd. »Jutra«. 27728 sprejmem Naslov t Dijaka nižjih razredov »prejme na stanovanje in hrano uradniška rodbina za 600 Din mesečno NasloT v oglas, oddelku »Jutra«. 27737 Dva dijaka nižjih razredov sprejmem na 6tanovanjs in dobro hra-no v sredini mesta. Naclov na ogl. odd »Jutra«. 27741 1 aH 2 dijaka sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje. — Strogo nadzorstvo, zračno in svetlo stanovanje ter tečna hrtna. — Dopise ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Učitelj«. 27012 V Celju sprejmem dijaka h dobre hiše na mirno, zračno stanovanje in dobro hrano, k domačemu sinu, pridnemu tretješolcu. Naslov v podružnici »Jutra« Celje. 26816 Dijaka is dobre hiše vzame profesor v Mariboru t popolno oskrbno in vestno nadzorstvo. Solnčna lega, vrt in glasovir na razpolago. Naslov v apravi »Jutra« Maribor. 96192 Sobo prazno, « štedilnikom ali kuhinjo želi v mestu starejša mirna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ljubljana 276«. 27656 Sobo želi uradnik, najraje v nori hiSi T Šentjakobskem ali Trnovskem okraju. Ponudbe pod »Mirna soba« na ogl. oddelek Jutra«. 27625 Opremljeno sobo z elektriko in prostim vhodom ev. 1 vso oskrbo želi gospod t centrumu mesta. Cenjene ponudbo pod »Cisto 34« na oglasni oddelek Jutra. 27684 Sobo lepo, ■ električno razsvetljavo, v sredini mesta, oddam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 27649 Sobo e posebnim vhodom pri boljši rodbini želi profesor. Obvestilo pod »september 57« na oglasni oddelek Jutra. 27557 Sobo lepo. separirano oddajn boljše situirani gospodični. Pod trančo S-U. desho. 27572 Opremljeno sobico preprosto, za starejšega gospoda, telim blizu glavne poŠte, tramvajske proge a1! avtobu«a. Pismeno na Ori. odd. Jutra pod Šifro I. K. 27558 Gospodično sprejmem za sostanovalko. Staničeva ulica. Za Bežigradom, vila V etrih 27603 Sobo do smrti ali za več let oddaim takoi. Ravno tam se odda lok«! za trgovino. Poizve «e t ogl. odd. »Jutra«. 27755 Sobico s separiranim vhodom IS?em za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Cista »o-ba«. 27750 Opremljeno sobo leno. oddam na Rimski es-sti 10,TT.' 27702 2 gospodični sprejmem t sredini mesta na brano >1 aUaera?}«. — Cena Radi težjih obratnih pogojev imajo razni pomični deli avtomobila in mazilna medplast opravljati mnogo napornefše Zgoraj navedene okoliščine zahtevajo, da nudi mazanje večjo varnost. Zato uporabljajte Po kakovosti prvo olje na svetu Mobiloil REfl. TRADE MARK VACUUM OEL COMPAOT D. D., ZAGREB Opremljeno sobo t centru mesta, elegantno, s eepariranim vhodom, direktno e stopnjišča, oddam. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 27718 Prazno sobo oddam. Mestni trg št. 11. Krista Pozeb. 27690 Zračno sobo veliko, prazno ali meblova-no, 6 separkanim vhodom, v bližini gorenjskega kolodvora. oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 27696 2 opremljeni sobi (oziroma 1 meblovana in 1 prazna) oddam t sredini mesta. Paharjera 12, Tila Roza, pritličje. 27723 Opremljeno sobo poleg magistrata oddam. — Pred Škofijo 21/n. 27739 Prazno sobo parketirano, s poseb. vbodom in električno razsvetljavo, oddam v najem e 1. septembrom v novi vili Bežigrad za 350 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jatra«. 27729 Sobo opremljeno ali praznn s posebnim vhodom in elektriko želi zakonski par brez otrok s 1. sept. Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddelek Jutra pod N T. 27352 2 prazni sobi posamezno oddam. — Novi Vodmat 145/1, hiSa Podob-nik. 27527 Lepo solnčno sobo v centru mesta takoj oddam. Ogled od 2. do 4. popoldne. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 27605 Mlad obrtnik prost vojaščine, želi znanja z gospodično 20 do 28 let T svrho popoldanske zabave. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 27665 Trgovski pomočnik 23!eten, teli znanja r solidno devojko. Ponudbe pod »Dober prijatelj« na ogl. oddelek Jutra 27550 »julij 1929« Blagovolite dvigniti pismo. »Idealist«. 27116 Mlado dekle bogatih skušenj, želi znanja s boljšim gospodom do 32 let. Le resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra. — »Brinetka«. 27246 Samo za žene in dekleta! Llubezon kaj rada o«ka e. 12. 2774» Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Vam nudi najceneje žimni-ce, matrace. otomane, di-Tane ia vs« tapetniške izdelke. 180 Za trajno kotdranje s najnovejšim Majerjevim aparatom «e priporoča damsko-trisereki salon En-gelbert Franchetti, Ljubljana, Dunajska cesta 20. 169 Fotoamaterjem razvija in naredi kopij« Fotoatelje Jos Pogačnik, Ljubljana Mestni trg 17. 18* Karkoli želite kopiti aH prodati, oglasita na poštni predal 216, Ljubljana. 27761 Izjava. Ker se mi hoče s zahrbtnim obrekovanjem jemati moje dobro ime, izjavljam, da bom zoper vsakega ta. kega nastopila v svoje obrambo sodnijsko pot. Novo mesto, 10. avgusta 1929. — Albina Zoreč. 2769« Restavracija I. Rahne, Selo se priporoča. — Točiio se pristna Štajerska In dalmatinska vina. dobi se fina šunka in razen prigrizek. — Nizke cen«. 86017 Vsi na žabo! V nedeljo vsi v Dravlje, kjer se bo dobila dobra kapljica in prigrizek vpo-stiin! pri »Toncu«. 27293 Mariborska oblast! grbin, dobrih manir. pri-Tatni uradnik, želi mesec* septembsj in polorico oktobra preživeti t omenjeni oblasti pri kaki boliši obi-telji na manjšem posestvu na deželi. Cenj. ponudbe z navedbo pogoiev in opisom okolice, prosim, na naa1ov Budimir S. Radosavljevič. Beograd, Balkanska ul. br. 1. 96975 Bencin motor 18 konjski Benz, na dveh kolesih, za prikiopitev na avto ali voz. prodam. Poizve se t oglasnem oddelkn »Jutra«. 27740 RavnaliH stroj (Abrichtmavchine) t dobrem stanja poceni prodam. — Pismena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Stroj 400«. 27072 Bencinski motor 10 k. «., stabilni, prvovist-prodam. Zahtevajte podrobni amerikanski proizvod, t zelo dobrem stanju, ugodno no ponudbo. NasioT: »Har-vester«, oglasni oddelek »Jutra«. 27071 Stroj za risarske žebljička !■ papirne sponke, preizkušen ln nov, prodam. Poizve se t ogl. odd. »Jutra«. !69fi8 Nov generator na sesalni plin. prerorni. od 20 HP. proda Ivan Zupančič. ?.adovinek, Leskovec -Krško. 274S8 Pletilni stroj osemključni. št. 8. prodam radi preureditve pletilstva. Naslov t ogl. Odd. »Jutra«. 27392 Preklic! Podpisana Terezija Vrečko, pekarna, PitSece, obžalujeta vsako obrekovanja, ki sem ga izustila proti svojem a soproga Ivank Vrečko ia naznanjam, da je dokazano neresnično ker je bil moj mož vedno na dobrem glasu kot vesten soprog in dober oče. Terezija Vrečko. 27801 Pozor ženhi in neveste! 2IMNICE (matraoe), posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane, dš-vane, J« tapetniške izdelke owll najceneje Rudoll Radovan tapetnik Krekov tff ftt. T. Stalni umetniška razstava sik Velika Izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrat« •&Ieiesandrovo na {fCrieu. Dobro znani restavran* »Triglav« oa sami morski ©bafi ob pristanišču se priporoča ceoš- kopalcem. — Dobra in obilna brana. Domača vina itd. Cenj. učiteS-stvu ia drughn drž. uradnikom znaten p opast! — Popofoa dnevna oskrba Din 55.—. — Ne zamudite priložnost! 8067-a Lastnik: FRANOLIČ Odvetnik Dr. Fran Irgolič t Mariboru je preselil svojo pisarno iz dosedanjih prostorov i v Cvetlični ulici št. 13 /II. na = Aleksandrovo cesto 48/1. pri glavnem kolodvoru v hišo mizarskega mojstra K o m p a r a, prej veletrgovina Gaspari Faninger. 10184 99 Ilermetlc" najboljše steklenice 111 xa konzerviranje sadja It dobavlja II 99(!eho§takIo6i Iijnbljana, Komen ske ga nlica 20 En gros Specijalna eo detaa trgovina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme ln igrače za otroke Renoviranie koles, vozičkov In šivalnih strojev Ceniki franko. ZEIELROE OTON Tržaška cesta — Glince Marliln trjt 8 ,Zacherlin" staroznano najučinkovitejše sredstvo za nničevanie vsakovrstnega mrčesa, uniči rooolnoma muhe. bolhe, stenice, molie. ščurke, mravlje itd. ter niih Učinke. Zahtevajte ga samo v originalnih steklenicah in škatln-cah z naDisom »Zacherlln«. 6913 Ome( tt a |. jugcsl. tvornica za iatradu patcntcvcsnih fea&a * Gontroltiih hlcGcva f pre^/edoc/et^ icttfiga 3C. (D. SKovi Sad Je otvorj en a v Novem Sadu in je junija pričela z delom. Tvornica »Omega< dela z najbolj dovršenimi, patentovanimi specialnimi rotacijskimi stroji za fabrikacijo blokov ter dobavlja evojim naročnikom naročila v najdem šenejši izvedbi v vsakem jeziku hitreje iD ceneje nego inozemeke firme. Trgovci podprite to domače podjetje, ki je osnovano z velikim strokovnim znanjem in kapitalom! Vzorci in ponudbe na zahtevo v vsakem jeziku. 10.188 Slmmeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wien XL Avstrija Žerjavi in transportne „ , . naprave Zastopstvo: * Inženirska pisarna Julins Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Zalivala. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je likvidirala življenjsko zavarovanje mojega nenadno umrlega nečaka gospoda Bu-iolfa Marašiea, poslovodje na Jesenicah, izredno kulantno, čeprav je zavarovanje obstojalo samo tri mesece. Moja dolžnost je zato, da se imenovani, prvi in edini popolnoma domači zavarovalnici javno zahvalim in jo za sklepanje življenskih zavarovanj vsakomur kar najtopleje priporočim. Jesenice, dne 12. avgusta 1929. 10.187 KATARINA GERKMAN, s. r. iBrezp/acito dobit* 8 uitraimi/Sc isde/an portret. m *» vera* po poslani sam tUb v veMcnatf 30X-*0. Snrofe adreso natriSUe točno, d« se »oonetao nUamtci^ui. Piroafano m, da Ma »oSIMe Sni Jaaae&e stik*. IfcnetoiSoo kdefav*« portreta toroi »vod, U defafe v NeanOH, Avstri*, ftamsig k Ancfi*, kar te itmeiTO sa izredno todetaro. Ta sanrod M a—oarafl v mM držatri svoj« podružnico, pa )e nam poanetU ocfUHnctt. Kadi teea se Je staknilo. da ae vsafc* aMk«. M se aa« dopoMfc «d 12. Mila 19» do 31. 1930 brezpfa&N poveča. Pnroataae *e se 6»to s portretom. Carina, po$tuina ia BMtpflMvaf stroflti mažajo 36 Din, kar plačate po povae«n. t« )e, kadar «pce|n»e vse vrste obratov dobavlja „MATERIJAIiu dr. b o. Dunajska e. 36 Dvokoleac najboljtlh svetovnih znamk v veliki izbiri, selo poceni NajnovejM modeli otrofikih vozičkov od preprostega do najfine£ega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejtih modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franka Prodaja na obroke. •TRIBUNA« F. R. L. t*v«rna dvekeles tal strelkA vesičkov, Liubljaafc Karlsnka cesta 4. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za Bvllje, krojače in čevljarje ta za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Unbiiaaa. Šelenbnrgova ulica G/L SrazpfaiaB oouk 15-letne gersscijt Telefon št 980. * KOLTNOS ba5BL la I* od aa^oeoe^ili zelo etoooo- 1 cm KOL VNOSA aa msH SteASd Hudoatifti. Podsnstt<, pa m bo-St» »verfS, da }a KOLYNOS DoM s* ▼ in parfenicr^ah. Francoska linija - French Line Cie Gle. Transatlantique Za Severno Ameriko in Kanado Havre—Newyork samo SJf dni čez roorjo V Južno Ameriko Argentina, Chfle, Urnguar vsak teden iz Havre, Bordeauz In Mar-slllje: CIE CHAROEURS - REEUNIS SUP ATLANTIOUE TRANSPORTS MARi TIMES, bmtaa hrana, tzborua postrežba Vino brezplačno. Vaa pojaiadli