***4thina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO Cena posamezni številki Din 1*50. Li°ejska TRGOVSKI časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Ljubi, idna Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 119'V.V Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljam LETO VUI. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 21. marca 1925. telefon št. 552. ŠTEV. 33. Utisi z lyonskega velesejma. (Od 2. do 15. marca 1925.) Mesto Lyon, za Parizom najbogatejše in največje mesto v Franciji, leži ob steku Rh6ne in Saone, ki sta tukaj že mogočna vodna toka in daleč navzgor plovna. Ta ugodna okoliščina je menda nagnila tudi Rimljane, da so 50 let pred Kristom na tem mestu sezidali svoj utrjeni tabor, okoli katerega je polagoma vzrastla trgovska naselbina Lugdunum, središče latinske civilizacije v Galiji. Ko bo izvršen grandiozni načrt kanala med Renom in Rhono, ki. bo odprl nepretrgano vozno pot med Severnim in Sredozemskim morjem, bo dana Lyonu prilika, da se do zadnjih možnosti razmahne ob tistih naravnih pogojih, ki jih je že preračunljivi Rimljan spoznal za izredno ugodne. V srednjem veku je Lyon nekaj časa bil prestolica burgundskega kraljestva, je nato prešel v proven^alske roke in se končno pokoril francoskim kraljem, s čimer je izgubil svojo politično vlogo in s tem je nehalo njegovo tekmovanje s Parizom. Poročila iz 15. stoletja vele, da so se že tedaj razvili v, Lyonu trgovski sejmi. Na ta zgodovinski fakt so se opirali lyonski trgovci naših dni, ko so sklenili, da bodo dostojno nadaljevali tradicijo svojih slavnih in podjetnih prednikov. Naravno je, da. vsebuje Lyon, sedež starodavne civilizacije, nebroj zanimivosti, ki so zgovorni pomniki razvojnih dob tega mesta. Obiskovalcu Lyona ne bo težko s pomočjo potopisa ali v spremstvu znanca domačina ogledati si vse, kar ima Lyon pomembnega v tem oziru. Karakteristična poteza Lyona je ta, da ima mesto malo mračno lice in da nam velika poslopja po večini ne nudijo nikakršnega ugodja nad arhitektonskimi krasotami. Vse linije, vse fasade so trezne, vse ploskve in vsi prostori preveč racionalno izrabljeni. Lyon je v tem pogledu čisto industrijsko in trgovsko mesto. Kakor že omenjeno, je naravna lega mesta Lyona za njegov trgovski razvoj nad vse ugodna. Tu se stekajo in križajo ceste, železnice in vodne poti, ki peljejo na sever proti Parizu, na vzhod v Švico, na jugovzhod v Italijo, na jug proti ona-lam Sredozemskega morja m na zapad proti pokrajinam, ležečim na bregovih Atlantskega oceana. Srednji vek nam priča, kako so se baš radi te ugodne lege v Lyonu čisto spontano razvile sejm-ske tendence. Med svetovno vojno pa, ko je bila Francija v veliki meri navezana ne samo na zmago svojega orožja, ampak tudi svojega narodnega gospodarstva, so nastopili dalekovidni možje ter se z ljubeznijo poprijeli dela za smotreno organizacijo velikega, stalnega, vse panoge produkcije obsegajočega sejma. Sejmska akcija se je začela v Lyonu leta 1916 in ob strani so ji stale dobre sojenice. Danes stoji v neposredni soseščini mičnega parka Tčte d’or ogromna, impozantna zgradba, ki so ji temelj položili leta 1918 in ki je v arhitektonskem pogledu edina na svetu. Po sredi 400 me-ti-o v dolge in 16 metrov široke in tri nad-stropja visoke centralne dvorane, ki dobiva luč od steklenega stropa, sta položena dva železniška tira, ki omogočata razkladanje blaga na licu mesta. Za notranje premeščevanje tovorov skrbi gibljivi električni nosilec, ki se visoko gori pod stropom premika po tiru, položenem po hodniku tretjega nadstropja. Pravokotno na ta osrednji trakt je primaknjenih na vsaki plati po deset pobočnih kril, ki vsebujejo skupno 1700 prodajnih prostorov (stands). Zgradba je jeklenobetonska ter krije v svojih zidovih 14 tovornih vlakov jeklene kovine. Najvoeje frekvence razstavljačev se je sejm razveseljeval leta 1917 in 1918, ko je njihovo število presegalo 4000. Leta 1920 in 1921. je ekonomska kriza povzročila zastoj, ki pa se je srečno razpletel - v nov in mnogoobetajoč procvit, kajti za letošnji pomladanski sejm je podjetje sklenilo že leto dni vnaprej 1500 najemnih pogodb za oddajo razstavnih prostorov. Notranja uredba sejmskih prostorov je izvedena na podlagi stroge smotreuosti. Nič nepotrebnega, nič preobloženega, vse so giblje po črti najmanjšega odpora. Industrija je razdeljena v 56 skupin, ki se upravljajo po principu kar največje avtonomije. Vsaka skupina ima na razpolago več prodajnih prostorov (stands), lako n. pr. jih ima metalurgična 480, električna 125, avtomobilska 110 itd. To ogromno Merkurjevo svetišče, ki nudi proti večeru, razsvetljeno od sto-tisočev žarnic, čudovito sliko, ima izreden mednarodni pomen, ki se bo še toliko bolj dvignil, kadar se valutame razlike med evropskimi državami malce izrav-najo. Zlasti bo Lyon kot najpomembnejše evropsko tržišče za svilo stalno privlačeval trgovce vseh evropskih in tudi prekomorskih dežela. Ima pa lyonski sejm tudi to prednost, s katero se ne ^ more ponašati noben drugi. Vse mogoče * panoge trgovine in industrije so namreč * masirane v enem samem ogromnem poslopju, ki je zanalašč za to zgrajeno, kjer se kupovalec s pomočjo nebrojnih liftov hitro in brez truda lahko premika iz enega nadstropja v drugo, se lahko informira v za to urejenih kabinah, ki so razstavljene na vsakih 50 korakov, si lahko odpočije v udobno upremljenih odrnor-nih dvoranah, kjer tudi lahko opravlja svojo korespondenco ter se navsezadnje tudi lahko okrepča v obširnem sejmskem restoranu, ki se ponaša z izborno kuhinjo ter je založen z izvrstnimi francoskimi vini, ki so tako pitni in po ceni. Obiskovalec sliši na svojem potu skozi razstavne prostore najraznejše jezike in vidi zanimive postave tujerodnih trgovcev, ki ne morejo prehvaliti nadvse prijazni sprejem in izredno francosko ustrežljivost Visoki plavooki Skandinavci, okrogli temnopolti Andaluzijci, resni Angleži, dobrodušni Belgijci, šegavi Cehi, zgovorni Italijani, preračunljivi Grki, Arabci v fesih, Tonkinci, Japonci in črni trgovci iz Afrike se vrste pred očmi opazovalca. Semterja slišiš tudi jugo-slovensko besedo, j Preobširno in preveč zamudno bi bilo . razpravljati na tem mestu o vseh posameznih panogah lyonskega velesejma. Bilo bi tudi težko najti za to pravih iz- I razov, kajti obiskovalec ne ve sredi vsega toga šuma in hruma, čemu bi v prvi vrsti posvetil svojo pozornost Povečini si vsak posameznik ogleda bolj natančno le to, kar ga zlasti zanima. Zategadelj mislim, da je umestno, ako spregovorim par besedi o standu kraljevine SHS, ki se nahaja v oddelku za tuje države, dom srebri napis, ovit s trobojnico: »Ro-vnume des Serbes, Croates, Slovčnes« vaume des Serbes, Croates, Slovenes« in v oklepaju »Yougoslavie«, je med prostori ostalih zunanjih držav kakor n. pr. Češkoslovaška, Švica, Anglija itd. naj-bi lj obširna. Toda ima napako, kakor v os tu oddelek sploh, da leži preveč v stran od glavnega vrveža. Saj je res, da ima resni kupec zategadelj več miru in zbranosti, vendar pa bi bilo želeti s stališča državnogospodarske propagande irr prosvete, da bi bil naš oddelek postavljen na bolj vidno mesto. Opazoval sem tudi priproste Francoze, ki so željno povpraševali, kje leži ta država, in so pazno ogledovali okusno razporejene predmete, ki bi pa imeli veliko večji učinek, ako bi bili razstavljeni bolj na redko, kajti radi obilice razstavnih predmetov, ki so bili natrpani na stenah, policah, mizah in tleh, si dobil premalo pregleda. Skoro izključeno so bili razstavljeni izvozni produkti: les (Slo-' venija, Bosna, Srbija, Slavonija), tobak, pirotske preproge, medeni kavni servisi iz Bosne in Srbije, čipke (Križaj - Kastelic), upognjeni les (Remec Co., Ljubljana), parketni izdelki (F. Kotnik, Verd), sadne konserve, mineralije in sušeno sočivje, bronasti izdelki za cerkve in okna za ladje (specija-liteta Strojnih tovarn, Ljubljana). Naj pripomnim še to, da je osobje našega oddelka s svojo piijazno uslužnostjo delalo kar najboljši vtis. Po steni na levo in desno od vhoda so bile razvrščene statistične risbe in sicer: krivulje dinarskega kurza tekom zadnjih let, oscilacija importa in eksporta, ki pokazuje stalen porast poslednjega, primerjalna tabela eksporta v tuje države in importa iz do-tičnih držav in tabela trgovskih odnoša-jev med našo državo in Francijo. Razen gori omenjenih dveh neprilik, o katerih pa je treba priznati, da smo to mi sami zakrivili, je jugoslovanski oddelek v vrstah oddelkov ostalih tujih držav zavzemal prav odlično mesto in upamo, da si bo naša država tekom bodočih j let znala tako s smotreno uredbo raz- j stavne snovi kakor tudi akuratnostjo in konciliantnostjo osobja pridobiti med Francozi in ostalimi obiskovalci lyon- j skega velesejma ugledno in odločujoče mesto. — K. S. I Svetovnogospodarski pregled. Na žitnih trgih je položaj nejasen. Sprememba v ceni za desetinko dolarja spada tudi na ameriških žitnih trgih med redke pojave, čeprav je zgodovina teh trgov polna največjih senzacij. Rusi so nakupili spet večje množine moke in žita. 0 ozimini na Ruskem prihajajo v svet nanovo zelo neugodna poročila. Položaj posetve v Zahodni in Srednji Evropi je v splošnem dobro, nekatera poročila pravijo celo, da je prav dober. Cene bombaža gredo že par tedno| gor in so šle tudi v zadnjem. Berem* da je v pasu, kjer bombaž uspeva, slabo vreme in se to seveda na svetovnem trgu takoj pozna. Na volnenih trgih so šle cene hajprvo malo nazaj, a so se nato ustavile, kar se jo poznalo posebno v Liverpoolu. Avstralija hoče prodati zopet poldrugi milijon bal. Kovinski trg je ostal miren, sem in tja se kažejo znaki oslabelosti. Upanje na spomladansko po-življenje je vsaj zaenkrat varalo. Zlasti svinec se je slabo držal; reakcija proti dvigu v prejšnjih mesecih traja daljo, kakor so pričakovali. Cene gumija gredo gor, ker se londonske zaloge zmeraj bolj praznijo. Tudi sladkor se je podražil. Jugoslavija izkazuje prvo aktivno trgovsko bilanco. Uvoz v letih 1923 in 1924 je bil tale: 1923 1924 kilogrami' 980,529.704 1.016,399.963 kosi 1,116.507 1,660.580 kubični motri 280.586 211.198 dlnarfi 8.309,635,472 8.221,743.522 Ker je imel izvoz leta 1924 vred- j n ost 9.538,774.432 dinarjev, je bila to- j rej bilanca aktivna za 1.317,030910 dinarjev, to se pravi, za 16-02.$. 1 Deljivost dobave in takojšnja plačljivost posameznih delnih dobav. Stranki sta bili sklenili pismeno pogodbo, po kateri je tožitelj prodal po določenih cenah 5000 kg namiznih jabolk in 10.000 kg otresenih jabolk in se zavezal, da dobavi jabolka do 3. oktobra. Dogovorjeno je tudi bilo, da se jabolka v S. prevzamejo in plačajo. Tožitelj je na to 27. in 28. septembra dobavil tožencu 1700 kg namiznih jabolk v vrednosti 255 Din, ki jih je toženec prevzel, toda ne plačal, tako da je za ta znesek moral podati proti njemu tožbo. Toženec ugovarja tcžbenemu zahtevku v pobot znesek 4250 Din. To je njegova škoda, ker tožitelj pogodbe ni izpolnil do kraja, tudi ne v naknadnem roku, niti na zapretilo, da bode zahteval od njega odškodnino. Škoda mu je nastala s tem, ker je bil jabolka ugodno naprej prodal in bi bil zaslužil pobotoma prigovarjam znesek, da mu je tožitelj dobavil še ostali del jabolk. Pravi, da o tem ni bilo govora, da vsak voz pripeljanih jabolk posebej in sproti plača. Pač pa je tako dogovorjeno, da se jabolka plačajo, ko tožitelj vsa jabolka v S. pripelje svojemu prevzemalcu v S. je pa tudi zato naročil, da ne sme posebej po vozovih ali sploh naprej plačati jabolk, ker je bil opozorjen, da bi sicer lahko ostal brez jabolk in brez denarja. Tožitelj je temu prigovoru nasproti zavzel stališče, da je toženec izrečno obljubil, da plača vsak voz posebej; ker pa prvih dveh vozov ni plačal, tožitelj ni imel denarja za svoje dobavitelje in je to vzrok, da ostalih jabolk ni dobavil. — Sicer pa plačilo za vsak voz posebej ustreza tudi naravi te kupčije, ker je dobava jabolk deljiva. Če je toženec brez graje posamezna dva voza jabolk prevzel, je moral tudi kupnino takoj sproti za vsak voz plačati. Toženec pa ni trdil, da je kak nedostatek pri izpolnitvi, pač pa jo voznika prosil, naj počaka na plačilo, ko pripelje drugi voz, češ do nima drobiža. Pravdno sodišče je priznalo tožencu njegovo tožitelju pobotoma prigo-varjano odškodninsko terjatev. Na podstavi dokazov po pričah ni smatralo za dokazano, da bi se bilo dogovorilo plačilo za vsak voz sproti in posebej, in je ostala za rešitev tega vprašanja na razpolago samo še pismena pogodba, koje pristnost in besedilo je pa nesporno med strankama. Pravdno sodišče je mnenja, da se more ta pismeni dogovor po besedah in smislu tolmačiti samo tako, da se je kupec toženec zavezal plačati celo dogovorjeno dobavo jabolk, po izvršenem celotnem prevzemu. Za to razlago govori tudi dejstvo, da je rok za celotno dobavo bil v:To kratek (od 26. septembra do 3. oktobra) tako da M prodajalec itak v 8 dneh prejel plači- lo. Pismena pogodba bi bila gotovo druge vsebine, če bi bil prodajal c izjavil, da jabolk še nima nakupljenih in da jih bode še le sproti nakupoval s toženčevim denarjem. Če je tožitelj prevzel dobavo poldrugega vagona jabolk in to za dobo 8 dni, je moral biti kupec prepričan, da so jahplka ze nakupljena, ker si ni mogel misliti, da bi tožitelj v tej kratki dobi še le začel iskati dobaviteljev. Tožitelj jo torej bil dolžan, da dobavi vso množino jabolk, iri se še le nato izvrši izplačilo kupnine, ker pa ni vsega dobavil, je odgovoren za škodo kupcu n»-—g, tožencu, ki se je točno držal predpisov čl. 355. in 356. trg. zak. Prizivno sodišče je prvo sodbo potrdilo, češ da ni odločilno to, da jo toženec dva voza jabolk prevzel. Revizijsko sodišče je pa zavrnilo toženčevo v pobot uveljavljeno odškodninsko zahtevo. Priznalo je revizijo za utemeljeno, kolikor graja kot pravnopomotno skladno naziranje prve in druge stopnje, da toženec navzlic temu, da je delno dobavo sprejel, vendar ni bil zavezan plačati jo ob prevzemu, in da potemtakem s svoje strani ni bil v zamudi. Obe spodnji stopnji sklepata iz stavka v pismeni pogodbi: >Jabolka se v S. prevzamejo in plačajo«, da se je kup«; zavezal, da plača vso dogovorjeno dobave jabolk skupaj po izvršenem celotnem prevzemu, ne pa vsak pripeljani in prevzeti voz posebej, kar je pa pravnopomotno. Po čl. 342., odst. 3. trg. zak. je plačati kupnino redno ob izročitvi. Navedena pogodbena določba ne obseza nasprotnega'dogovora. Toženec pač morebiti ni bil zavezan, da delno dobavo sprejme (§ 1415. obč. drž. zak.). Toda čim jo je sprejel, je po čl. 359. trg. zak. postal tudi zavezan, da jo plača. Da dobava ne bi bila deljiva, toženec ni niti trdil niti ni* tega posneti okolnostim. Edino taka razlaga napominjane pogodbene določbe ustreza običaju poštenega prometa. S plačilom ob prevzemu naj je izključen riziko obeh strank: riziko kupca, če bi plačal naprej, pa blaga ne dobil, in riziko prodajalca, da bi blago dobavil, plačila pa ne bi prejel. S pravno razlago spodnjih sodišč bi pa ta riziko za prodajalca ne bil odstranjen. On bi dobavljal na upanje, kupec bi sprejemal delne dobave in svobodno z njimi razpolagal, toženec bi pa po dovršeni celokupni dobavi dobil plačilo ali ga pa ne bi dobil. Taka kupčija bi ne bila kupčija iz rok v roke, kakršno ima v mislih 3. odstavek čl. 342. trg. zak. in kakršna je bila s pismeno pogodbo sklenjena med strankama. Potemtakem je bil toženec kot kupec zavezan, da delno dobavo takoj plača, čim jo je sprejel. Ker je navzlic opominu ni plačal, je prišel v zamudo. Po § 1052. obč. drž. zak. mora zahtevati izročitev samo oni, ki je sam izpolnil svojo obveznost ali jo je pripravljen izpolniti. Ko toženec spričo lastne zamude ni bil upravičen zahtevati izpolnitve od tožitelja, mu tudi ne gre odškodnina, čes da tožitelj pogodbe ni izpolnil. Njegov pobotoma prigovorjeni odškodninski zahtevek torej ni utemeljen. R. St. E. Bežek: »Chartered accountant". (Konec.) Oglejmo si, kako je v tem pogledu pri Tias. Nova pridobitev je v tem, da so se v -zadnjem času pričele ustanavljati gospodarske pisarne, katere se bavijo med drugim tudi z revizijami v podjetjih. Imamo pa sicer privatne revizorje, ki sc bavijo z revizijami v svojem prostem ča- su in upeljavajo knjigovodstva. Toda podjetniki že ue uvidevajo posebnih koristi in važnosti točnega knjigovodstva, združeno z redno revizijo, zato se ta po- ; klic ne more pri nas razvijati. Za delniške družbe in pudjetja, ki jav- j no polagajo svoje račune, predpisuje § 37. >Aktienregulativ< avstr. zait. stalno ; revizijo, ki pa se izvršava le od strani nadzorstvenega sveta, ravnateljstva ali stalno za to nameščenega višjega uradni- , k a. Smemo pa reči, da se te revizije vrše le v toliko, v kolikor je v skladu z interesi nadzorstvenega sveta. Zato ne nudijo dovoljne garancije delničarjem, zlasti ne manjšinam delničarjev, dalje upnikom, vlagateljem itd. Kod dokaz nesigurnosti takih revizij nam služijo v sedanjem času mnogoštevilni polomi delniških družb in nekaterih denarnih zavodov. Za zadrugo predpisuje zakon § 133. z dne 10. junija 1923 nekoliko strožjo revizijo v tem, da določi zadrugi sedišče j izvedenca, ki je neodvisen od zavoda. | Združenim zadrugam se dovoljuje dolo- ; čati med seboj izvedenca po odobritvi ; si dišča. Zato vidimo, da je pri zadrugah ! razmeroma malo nerednosti. V obče pa smatramo pri nas revizijo j r a nekaj nepotrebnega in neprijetnega. ! Potrebno smatramo to šele tedaj, če so j že nastale nerednosti ali sumničenja v ; vodečih osebah. Stalne in trajne rigo- ; rožne revizije v podjetjih ne samo v po- ! gledu knjigovodstva, nego, kar je celo j važnejše, v upravljanju samem, nimamo, j Ako pa se uvede vendar stroga revizija, j tedaj sc običajno sumniči o postanku ne- j rednosti. Ta pogrešeni občutek je dosti- | krat vzrok osebnih nadaljnih nespora-zumljenj. Revizijo se smatra torej na splošno za neprijeten dogodek, mesto da bi se smatralo revizijo za redno in vestno ugotovitev točnosti in reda v delovanju uslužbencev, nadzorstvenega sveta, ravnateljstva in obče vseh vodečih oseb ter samega sete pri privatnih pedjetjih. Tudi se reviziji pri nas ne pripisuje posebne važnosti. Vsled tega se izvršujejo ona običajno po knjigovodjih, ki utegnejo biti sicer dobri knjigovodji, ne pa tudi dobri revizorji ali pri delniških družbah, po sicer uglednih trgovcih in' delničarjih, katerim se podeljuje ta po- • sel kot nekako častno mesto, ki so pa zal kot revizorji pogosto samo amaterji v knjigovodstvu. Pogoste primere imamo,: da imajo revizorji zelo malo pojma o knjigovodstvu in smatrajo sami revizijo za neprijetno in nepotrebno delo. To se dogaja zlasti pri privatnih društvih, pri katerih se revizija prične in konča v nekaj minutah z sopodpisom izvoljenih revizorjev na bilanci, samo, da se zadosti običajnim po statutih društva določenim formalitetam. Tudi privatni revizorji, ki se bavijo ob svojem prostem času z revizijami, nimajo vselej zadostnega pojma o svojem poslu. ; Nedostaja pa jim predvsem potrebne energije, natančnosti, zlasti pa praktičnih ! izkustev v vsestranskih vrstah vodstva in v najrazličnejših panogah podjetij, , dalje močnega občutka odgovornosti in absolutne neodvisnosti. Zato te revizije ne morejo biti zanesljive; zlasti, kjer se izvršujejo hitro, je vrednost revizije močno dvomljiva. Mnogo se greši tudi v tem pogledu, da se revizorjem pusti pregledati samo suhe številke in njihovo uvrščenje, ne nu- di pa se jim dovoljnega upogleda v organizacijo in upravo podjetja. Tu vodi žoija podjetnika samega, da se revizor čim manje spuzna v internem položaju, smeri in načinu obratovanja. Premno-goltrat se baš tu v internem delu dogajajo nerednosti, katerih iz samih številk revizor ne more razbrati. Nerednosti se zgode lahko namenoma in nenamenouia, zato je treba dvojne previdnosti pri revizijah in se revizorja mi.ra podpirati v vseh željah in zahtevah, katere bi mu utegnile pripomoči do stroge in zanesljive izvedbe revizije. Privatna podjetja pa običajno ne zaupajo revizorjem, boječ se njihovega upogleda v podjetje. Ker privatni revizorji, uradniki kontrolorji, delničarji revizorji niso mate-rijelno odgovorni za točno opravljeni posel, niti za trud zadostno nagradeni, je utnevno, da tudi izvršenim revizijam ni , pripisovati absolutne sigurnosti. Revizorji v svojem delu tudi niso po- r polnoma svobodni. Kakor je že oine- ! njeno, se jim omejuje upogled v interne j zadeve, izogiba se jim podajati potreb- j na in resnična pojasnila. Podjetja se omejujejo pogosto samo na revizijo gotovih knjig n. pr. samo blagajne, salda konti itd. Taka revizija je enostranska in brez vsake' vrednosti, ako se niso ne- j rednosti že preje konstatirale in se ne . gre le za ugotovitev višine zgrešenih po- j stavk. J Že s tem, da bi se splošno uvajalo re- i vizijo, izognilo bi se marsikaterim ne- ; rednostim, ki bi se utegnile zgoditi, ako j bi se od časa do časa ne izvedla revizi- i ja. Gotovo pa se da le s točno in stalno j revizijo odvrniti defravdacije ali druge nerednosti, ako izvajajo redno revizijo strokovnjaki. Napačno je, da se podjetja ! podvržejo dostikrat reviziji šele takrat, ko že celo mesto šušlja o že izvršenih • nerednosti, kar zelo slabo vpliva na po- , šamezna podjetja in dostikrat tudi na 1 splošno zaupanje. Naši privatni revizorji imajo na sploš- 1 no, premalo rutine in to je naravno, ker niso poklicni, marveč le priložnostni revizorji. Tudi poklic ni zakonsko zaščiten in se torej ni mogel razvijati do Kaželjene mere. Imamo Se od sodiSč priznane strokovnjake revizorje, ki pa se običajno udejstvujejo samo pri spornih slučajih pri sodišču. • * * Potreba po ustanovitvi slične institucije se pri nas torej jasno kaže. Taka institucija, kopirana točno po angleškem sistemu, bi seveda v našem Re-danjem gospodarskem pojmovanju in razvoju ne imela uspeha. Mnogim delniškim družbam bi postalo to celo neprijetno. Tudi se ne bi dalo tako institucijo spraviti v brezhibno delovanje na prvi mah. Pomanjkanje dovoljne množine ljudi z zadostno teoretično in odgovarjajočo mnogoletno prakso bi se da- lo sicer izprva nadomestiti t, dobrimi knjigovodji in učitelji knjigovodstva, kakor poskušajo urediti to v Nemčiji. Takoj pa bi se moralo pristopiti k vzgoji naraščaja, kateremu bi se moralo dati priliko za visoko teoretično izobrazbo in nuditi dovoljno prakso. V nem-čiji naj ima accountant po dosedanjem še neizvedenem načrtu visoko trgovsko šolo. Poseben zakon bi moral po angleškem zgledu skrbeti za zadostni ugled n in osigurati stališče v njjliovem poklicu in ravnotako določiti odgovornost za eventualno škodo, ki bi se dogodila vsled nerednosti pri izvrševanju njihovih dolžnosti. institucija >Chartered Accountants«, prenesena v primerni sestavi na jugoslovanska tla, bi v doglednem času odpravila mnogo vprašanj, kakor »zaščite vlagača«, zaščite delničarjev proti svojevoljnemu delovanju nadzorstvenega sveta, zaščite manjšine delničarjev proti večini. Neaktivni družabniki bi našli zaslombo v accountantib. Poštenost uslužbencev bi se izdatno zvišala. Predvsem bi se pa dvignila solidnost našega trgovskega in industrijskega sveta. Pridobi- li bi v obče mnogo na izboljšanju našega gospodarskega položaja na znotraj, inozemstvo bi pa videlo v tem velik korak k napredku našega gospodarstva. Ne ostalo bi brez koristi za splošno zaupanje občinstva in interesentov ter za naš kredit v inozemstvu, ako krenemo v novo smer z ustvaritvijo tega za nas popolnoma novega a važnega poklica. ® KUPUJMO IN PODPIKAJMO ^ l«vr«tno Kolinsko cikorijo at do mufi icrielnk m Trgovina. Visoka šola za trgovino v Parizu. Po prizadevanju Trgovske zbornice v Parizu se je osnoval pri visoki šoli za trgovino v Parizu poseben enoletni tečaj za ino-zemce, ki obvladajo popolnoma francoski jezik. Ta tečaj je obiskovalo v pro-šloni letu 38 inozemcev, od katerih je bilo ? Kusov, 5 Rumunov, 3 Luksemburžani, 3 Poljaki, 3 Madžari, 2 Bolgara, 2 Čeho-rlovaka in po eden iz Egipta, iz Norve-ške, Sijama, Litve, Španije, Švedskega, Armenije, Anglije, Japonskega, Brazilije in Grčije, a niti eden iz kraljevine SHS. Ker bo Trgovska zbornica v Parizu podpirala ta tečaj tudi materielno, da se tako omogoči poset tudi siremašnejšim di-jakom-mozemcem, se prosi interesente, da so naj blagovolijo obrniti s prošnjami na: Ecole des hautes študes commercia-les, Pariš, Rue de Toqueville 43. Uzance za trgovino 8 kožami in krznom. — Tajništvo produktivne in efektne borze v Novem Sadu je izdelalo borzne uzance, ki se nanašajo na ceno kož in krzna. Čim odobri te uzance upravni odbor borze v Novem Sadu, se pošljejo v izjavo borzam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ko dospejo te izjave, bo upravni odbor uzance vnovič obravnaval in se zavzel za njihovo odobritev. Naša svobodna cona v Solunu. — Te dni je prevzela posebna komisija naše kraljevine v upravo našo svobodno cono v Solunu. Izvoz čebel na Češkoslovaško je pre-^ povedan. — Češkoslovaško poljedelsko ministrstvo je prepovedalo uvoz čebel Iz naše kraljevine na Češkoslovaško, češ, da se pri nas pojavljajo gotove bolezni čebel. Trgovska bilanca Amerike. Trgovska bilanca Združenih držav Ameriških je v 1. 1924 aktivna za en milijon dinarjev. V mesecu decembru 1924 je izvoz zlata prvikrat presegel uvoz za 129 milijonov LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst tipov. Deveti tip: SPOSODITE SI, KOLIKOR MORETE RABITI! (Nadaljevanje.) Grem na primer v tovarno in najdem 5am tri delavce, ki kopljejo premog. Vsak dobi 50 šilingov na teden, to je 20 funtov šterlingov na mesec. Če bi najel tovarnar denar mesto dela, potem bi si mogel za teh 390 funtov fterlingav izposoditi 650 funtov šterlingov po 6 odstotkov, j Mogel bi za 2500 funtov šterlingov podstaviti .stroje, ki bi opravili delo delavcev. Prihranil bi torej 4000 funtov šterlingov kapitala, če bi najel denar mesto dela. Vsak delavec, ki prejema tedensko 50 šilingov, predstavlja kapital od 2160 funtov šterlingov. Vsak vajenec, ki prejema tedensko 12 šilingov, predstavlja kapital od 500 funtov šterlingov. Najemanje dela prinaša le malo dobička. Na splošno boste našli, da delo komaj zasluži svojo lastno plačo. Dobiček dajo stroji. Potom strojev, potom dobrega prodajanja, dobre uprave, osebnega vodstva in pametne reklame se doseže dobiček. Dobičkanosnost vsake trgovine je posledica zveze med denarjem in možgani. Delo si je izsililo večjo plačo, pa čeprav se ni zvišala njegova učinkovitost V tem je vzrok velike brezposelnosti. Delo more prinesti danes dobiček samo tedaj, če se postavi delavca k stroju, ki je bil z denarjem kupljen. Tedaj se bo šele izplačal tudi Btroj. Denar v podjetništvu pomeni stroje in orodja, masno produkcijo in reklamo. Denar prinese v trgovino vse dobi-ček prinašajoče faktorje, vse —- z iz- jemo možgan. Zato naj vsakdo, ki čuti, da ima možgane v trgovskem zmislu, stori še naslednji korak, to je, naj stre-,mi, da dobi denar. Seveda je najbolje, če more dobiti denar brez posojila. Toda če je to nemogoče, potem si ga naj izposodi. Od koga? Nikakor ne od profesionel-nega posojevalca. Kar se da s tem denarjem zaslužiti, to zasluži posojevalec, ker morate plačevati deset odstotkov mesečno. Trgovina s posojanjem denarja je samo past, v kateri se iztisne žrtvi tudi zadnji krajcer. Ne, vi morate gledati, da dobite denar kolikor mogoče poceni Ne plačajte nikdar sedem odstotkov, če morete dobiti za šest odstotkov zadosti denarja. Razlika je 100 funtov šterlingov v enem letu. Če je količkaj mogoče, glejte, da dor bite denar od banke. Posel banke je, da posoja denar. Zato vam bo stavila banka ugodnejše, pogoje in v težkem letu bo popustljivejša proti vam, kakor pa sorodniki ali prijatelji. Splošno se misli, da so banke trde in brezsrčne. V resnici pa nikakor niso. Zadnje, kar bi hotela kaka banka storiti, je, da bi uničila dolžnika. Če ne morete dobiti od nobene banke denarja, potem naj vam bo to siguren znak, da si sploh ne bi smeli izposoditi nobenega denarja. Bankir je izkušen špecijalist v posoje-vanju denarja. On ve, kdaj lahko dovoli posojilo in kdaj ga mora odbiti. Gotovo! Vsakdo bi si moral najprej sam pridobiti nekaj denarja, predno se loti od drugih zahtevati denar. Če ste pa dokazali, da ste denar do-bičkanosno uporabili, potem je bolje denar si izposoditi, kakor pa ga vse življenje zaslužiti le v malem razmerju. Če. hočete yeč denarja zaslužiti tn hitreje priti do njega, potem se ravnaj: te.;po tem devetem tipu: Izposodite si, kolikor morete rabiti! (Delje prih.) •dolarjev. Celo leto 1924 so Združene države uvozile za 319 milijonov, izvozile pa za 61 milijonov dolarjev zlata. Trgovina z vinom v Dalmaciji. V prodaji dalmatinskega vina je nastala velika stagnacija, ker ni nikakega izvoza. Producenti so v veliki stiski in morajo prodajati vino po 3 Din liter. Zdi se, da ostane letos v Dalmaciji okrog 100.000 hi nerazprodanega vina. Največ vina je še v okolici Šibenika, kjer so cene tudi mnogo zmernejše, nego v drugih krajih. Prodaja strugotin od železa in stare pločevine se bo vršila dne 15. aprila t 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške "zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so "»o nastopne firme: Stojan & Comp., Celje, Kralja Petra c. 33, Ljudevit Manc, tovarna lakov d. d., Domžale, Pacchiaffo, Knez in drug, Gaberje pri Celju, »Jezersko«, lesna industrijska in trgovska družba z o. z., Kokra, L. K. Steiner & Ko., družba z o. z., Ljubljana, »Triumf«, dr. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ulica, Triumph-Auto, družba z o. z., Ljubljana, Bačun in drugovi, lesna trgovina v Ljubnem, Avala, tovarna kemikalij, družba z o. z., Maribor, Tržaška cesta 98, in Kranjc & Ber-mež, trgovina z deželnimi pridelki, Vrhnika. Izbrisale so se nastopne firme: A. Westen, Gaberje pri Celju, »Sad«, družba z o. z., Ljubljana, »Svetla« d. d., Ljubljana, in A. Toroš, carinski posrednik, Maribor. isress £3 aasessassaamrnasefa »BU00HA« I ....... ' I iRftPE C LBUDM-I Industrija. Čukariška državna sladkorna tovarna preide v. privatne roke. — Ministrstvo trgovine in industrije je predlagalo vla-o vplačal cel akcijski kapital v iznosu 25 milijonov čeških kron. Ker se ni za sodelovanje prijavil češkoslovaški kapital, bo cel društveni aparat izključno -francoski. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. — Kaša Narodna banka je imela po stanju dne 8. marca t, 1. za 5746 3 milijonov dinarjev novčanic v obtoku. Obtok se je tekom prvih osmih dni j meseca marca k 1. znižal zn 13 5 milijonov dinarjev. Promet. Za direktno zvezo z vsemi sosednimi državami. Do danes ni še otvorjen direktni železniški promet z Rumunijo, Grčijo, Bolgarsko in Turčijo, kar mnogo -škoduje interesom naše zunanje trgovine, ker ni mogoča direktna odprema Blaga brez frankature odnosno na po-v*etje itd. Zato je naša Trgovska in obrtniška zbornica prosila ministrstvo f(p-nbračaja, da deluje na to, da se še z ostalimi sosednimi državami, s katerimi do-»edaj nimamo direktnega železniškega Prometa, sklenejo čimpreje sporazumi ■j® aktivira direkten promet Industrija m trgovina v Sloveniji je izredno internirana na čimprejšnji otvoritvi direktnega prometa z imenovanimi državami, Bi bi znatno prispela k povečanju izvoza v razne kraje, kjer so imeli naši interesenti že pred vojno svoje dolgoletne .*talne In velike odjemalce ter dobavitelje. ' Za-krajšo železniško zvezo Beograda z Jadranskim morjem. — Te dni se je vršila v Beogradu konferenca gospodarskih krogov iz beograjskega okrožja in železniških strokovnjakov, na kateri se je i razmotrivala zgradba ozkotirne železnice Beograd—Lazarevac, ki bi izdatno skrajšala sedanjo železniško zvezo Beograd z Jadranskim morjem. Vpliv železniške zveze Vardište — Užice na cene v Sarajevu. Izza otvoritve j železniške proge Vardište—Užice, s ka-; tero je dobila Bosna železniško zvezo s j Srbijo, se opaža v Sarajevu padanje cen za gotove predmete, predvsem za sir, maslo, suho meso, jajca itd. Olajšan promet med Češkoslovaško in Nemčijo. Med Nemčijo in Češkoslovaško se je sklenila pogodba glede olajšanja obmejnega prometa med področjem nemške države in področjem, katero je po versaillski pogodbi pripadlo Češkoslovaški. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, ALKZU8KS BRIKETE dobavlja JLIHIJA", Ljubljano KRALJA PETRA TRG 8. Telef. 220 J9' Plačilo tudi na obrokot '•C Razno. Častno diplomo o imenovanju za častnega predsednika Slovenskega trgovskega društva »MeAur« za Slovenijo v Ljubljani sta imenom društva izročila gospodu Alojziju Lille-gu, veletržču v Ljubljani, preteklo sredo na njegovem domu društveni predsednik gosp. dr. Fran Windi-scher in društveni tajnik g. Val. Urbančič. V priznanje dolgoletnega pre-zaslužnega delovanja za slovensko trgovsko matico, je kakor smo poročali, društvo »Merkur« na predzadnjem občnem zboru izvolilo gosp. Alojzija Lillega za svojega dosmrtnega častnega predsednika. Znižanje prispevne tarife za zavarovanje zoper nezgode. Zadnji Uradni list (št 28 z dne 18. marca) prinaša naredbo ministra socialne politike, s katero se znižuje prispevna tarifa, ki služi po § 29. zakona o zavarovanju delavcev za osnovo odmerjanju prispevkov za zavarovanje zoper nezgode in ki je bila z naredbo ministra za socialno politiko z dne 20. novembra 1922 določena s 6 Din, zniža za dobo od 1. januarja 1925 do dne 31. decembra 1925 na 5 Din za vsakih 100 Din zavarovane dnevne mezde in za nevarnostni odstotek 100 Din. Prispevek za nezgode se določa torej v letu 1925 za vsakih 100 Din zavarovane dnevne mezde s tolikokrat po 5 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, s katerim je obrat uvrščen. To znižanje ostane v veljavi tudi po 31. decembru 1925, če izkaže računski zaključek osrednjega urada za zavarovanje delavcev za leto 1924 presežek poslovanja tudi na podstavi 5% prispevne tarife. Znižba ostane v veljavi, dokler ne izkažejo računski zaključki manjka v poslovanju za grano zavarovanja zeper nezgode. Trgovinska pogajanja z Madžarsko. V petek je prispela v Beograd iz Budimpešte madžarska delegacija, da končno zaključi trgovinska pogajanja z našo državo. Podpisati je treba še dve konvenciji in sicer eno o ukinitvi sekvestrov in drugo o predvojnih dolgovih. Po podpisu teh dveh konvencij je smatrati pogajanja z Madžarsko za končana. Nemške dobave na račun reparacij. — Do 14. decembra 1924 je naša država prejela od Nemčije na račun reparacij za 373,163.932 zlatih mark blaga, pri čemur pa dobave živine še niso vračunje-ne, ker statistika o teh dobavah še ni dovršena. Na posamezne vrste blaga se te dobave razdele nastopno: industrijski materijal (29,068.224), barake in pohištvo (21,619.653), rudarske potrebščine (8,700.137), železniški materijal (167 milijonov 388.731), poljedelsko orodje (8,016.546), vojaški materijal (694.220), surovine (998.333), električni materijal (30,484.040), jeklo in železo (25,980.067), parni stroji (6,621276), . tekstilni stroji (3,038.834), tramvajski in kanalizacijski materijal (7,769.010), znastveni pripomočki (11.903.262), ladje (9,380.684), barve (21.943), lekarniški izdelki (34 milijonov 887.058) in razni izdelki (6 milijonov 581.920). Podmorska brzojavna zveza Anzio— Malaga—Newjrork. Prošli ponedeljek je bila ob navzočnosti italijanskega prometnega ministra in notranjega ministra otvorjena nova podmorska brzojavna zveza Anzio—Malaga—Newyork. Francoski proračun državnih izdatkov. Poslanska zbornica je odobrila dva finančna zakona: prvi se tiče državnih izdatkov, drugi pa državnih dohodkov. Finančna komisija senata je sklenila, da združi ta dva zakona v enoten zakon. Pioračun za državne stroške, ki ga je odobrila zbornica, znaša 34 milijard 140 milijonov. Senatna komisija je znižala ta pr račun na 32 milijard 482 milijone, v za kritje novih stroškov, izvirajočih ir, poviškov, ki jih je vlada dovolila državnim uslužbencem in upokojencem. znali jamči koveit Ljubljanska borza. Petek, 20. marca 1925. Blago: Trami monte, fco Postojna 2 vag. den. 370, bL 370, zaklj. 370, hrasto-: vi hlodi od 30 cm prem. napr., od 2 m ! dolž. napr., fco nakladna postaja bi. 650, bukova drva, napolsuha, cepanice, fco Podbrdo 2 vag. den. 25, bL 25, zaklj. 25, bukovo oglje la, fco Podbrdo 1 vag. den. 118, bL 118, zaklj. 118, pšenica prekmur-< ska 74/75, fco Dolnja Lendava bi. 470, : otrobi pšenični, drobni, juta vreče fco Ljubljana bL 210, otrobi pšenični, drobni, % pap. % juta vreče, fco Ljubljana bL 205, otrobi pšenični, debeli, juta vreče, fco Ljubljana den. 250, bi. 257.50, koruza nova, prompt., fco sremska postaja bi. 182.50, koruza nova, prompt., par. Ljubljana bi. 225, koruza nova, okrogla, promptna, fco medjimurska postaja bL 230, koruza nova, aprib maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260, koruzni zdrob, juta vreče, fco Ljubljana bi. 400, ajda siva, fco štajerska postaja bL 287.50, bučne peške, rešetane, fco štajerska postaja bi. 500, bučne peške, rešetane, fco, Rijeka neocar. bi. 525, krompir rdečkast, fco štajerska,postaj bl.t 140, krompir beli,, fco štajerska postaja bi. 135, krompir rumeni, fco štajerska postaja bi. 110, čebula, fco štajerska postaja bL 360. . Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 64.50, bi. 66, 4% Kranjsko deželno posojilo iz .teta 1883 bi. 22 %, 414% Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 bi. 22%, 4% % Kranjsko deželno posojilo iz teta 1917 bi. 22%, Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 210, zaklj. 210, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 238, Mer-kantilna banka, Kočevje den. 110, bL 130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 840, bi. 845, Slavonska banka d. d., Zagreb den. 74, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi. 200, Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 420, bi. 430, Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 112, »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 275, bi. 285. Tržna poročila. Tržne cene za meso v Ljubljani (dne 14. marca). Govedina: V mesnicah po mestu 20—23, na trgu: 1 kg I. 18—22, ll. 16—18, vampov 10—12, pljuč 8, jeter 18—23; teletina: 1 kg I. 25—28, II. 20 do 25, jeter 30, pljuč 24; prešičevega mesa: 1 kg I. 27.50, II. 20—25, pljuč 12.50, do 15, jeter 25, ledic 27.50, slanine trebušne 20—22, slanine ribe in sala 26.50, slanine mešane 25, slanine na debelo 25, masti 30—32, prekajenega mesa I. 40, II. 37.50; drobnica: 1 kg. koštrunovega mesa 18, jagnjetine 25, kozličevine 27. Klobase: 1 kg krakovskih 50, debrecin-skih 50, hrenovk 40, posebnih 40, tlačenk 32, polprekajenih kranjskih 32, suhih kranjskih 40, prekajene slanine 35 Din. Perutnina: 1 kokoš 40—50,• petelin 40 do 45, nepitana gos 70—100, domač zajec manjši 10—15, večji 15—20, 1 liter mjeka 3—3.50, 1 kg surovega masla 45, čajnega masla 60—65, kuhanega 45, bohinjskega sira 60, sirčka 10, eno jajce 0.75—1 Din. Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani (14. marca). 1 kg kave Portoriko 76—84, Santos 48—52, Rio 42—46, pražene kave 1. 98—100, II. 76—80, III. 58—64, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 16, riža I. 10—14, II. 8—10, 1 liter namiznega olja 25, jedilnega 22, 1 kg soli 4.25, 1 kg riževega škroba 18, pšeničnega 14, koruznega 12, testenin I. 18, II. 12 Din. . • Cene mlevskim izdelkom na trgu v Ljubljani (14. marca). 1 kg moke št 0 8, za kuho 7.50, bele krušne moke 7, črne krušne 6, kaše 6, ješprenja 7, otrobov 3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 8, ajdove moke I. 9, II. 8 Din. Mariborski trg dne 14. marca. Vsled mraza (— 3 C) je bil trg ob 8. uri zjutraj slabo obiskan, čeravno je bil obilno preskrbljen; ob 10. uri predpoldnem je pa kupčija postala zelo živahna. Slani-narji so pripeljali 70 voz mesa na trg ter so prodajali svinjino po 20 do 35, slanino po 25 do 30 in drob po 20 Din 1 kg, domači mesarji pa, ki še vedno tekmujejo s slaninarji, so prodajali govedino po 13 do 17.50, teletino 15 do 20, svinjino po 20 in drob po 10 do K7 Din 1 kg, klobase po 25 do 35, prekajeno meso po 35 do 45 Din 1 kg; v mestni mesnici so ostale cene preteklega tedna in sicer za govedino 15 do 16, teletino 20 in svinji: no 22 Diirza 1 kg. — Perutnina. Bilo je je okoli 400, ob 10. uri pa okoli 600 komadov. Cene so bile kokošim 25 do 60, racam in gosem 50 do 100, puranom pa 100 do 150 Din za komad. — Domači zajčki (okoli 40 komadov) so se prodajali po 10 do 60 Din za komad. — Dva kozlička sta bila po 100 Din naprodaj.— Krompir, zelenjava, sadje in druga ii-vila. To pot je bilo malo krompirja na trgu, prodajal se je pa po 10.50 do 11 Din mernik (7% kg), zeljnate glave in solata po 2.50 do 6 Din komad, čebula po 3 do 6 Din, češenj 4 do 12 Din venec, kislo zelje 3.50 do 4, kisla repa 2 Din kg, jabolka 2.50 do .6 Din, hruške po 6 ,do 20 Din kg. Jabolk in hrušk- je bilo zelo malo na trgu, ker se izvozničarji med tednom žejo potrudijpr, da pokupijo, kolikor je mogoče, in izvažajo v Avstrijo, Češkoslovaško, pa tudi v Srbijo. Pomaranče so stale 1 do 2.50, limone po 0.75 do 1.50, jajca pa po 1 do 1.25 Din komad; bučno olje 15 do 30, mleko 3 do 3.50 Din liter, datelji so se prodajali po 15 do 35 Din kg, fige pa po 6 do 10 Din vpnen — Lončena in lesena roba se je prodajala po 0.50, do 160 Din komad, brezove metle po 2 do 6 Din komad, koruzna slama po 25. do 30 Din vreča, 3 leseni ročni vozički so bili po 125 do 500 Din komad na prodaj. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 19: marci 19&5 ’se*je j;eljalo 164 svinj in 1 kozo; cene so bile atedeče: mladi prašiči, 5—6 tednov stari, Komad 100—125. 7—9 tednov stari komad 150—200, 3-—4 mesece stari komad :>00—375, 5—7 mesecev stari komad r>00—625, 8—10 mesecev stari komad 750—875, 1 leto stari komad 1250—2000, 1 kg žive teže 12—15, 1 kg mrtve teže 16.25—17.50 Din. Prodalo se je 32 komadov. Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 11. t m. 2 voza sena, 3 voze otave in 2 voza slame, v soboto 14. t. m. pa 10 voz sena, 8 voz otave in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu in otavi 75—90, slami pa 50—62.50 dinarjev za 100 kg. Ljubljanski živinski sejem (18. t. m.) Pogon 285 konj, 2 žrebeti, 66 volov, 31 krav, 2 teleti in 144 prašičev. Cene konjem so nazadovale in se je dobil par po 4000—12.000 Din po kakovosti. Žrebeta, do 10 mes. stara, so se trgovala po 1000 Din komad. Cene za 1 kg žive teže: voli I. 11.25, II. 10, III. 9, krave za klobase 5—6, teleta 12.50—14.50 Din. Prašički, 6—8 tednov stari, so bili po 200 do 250 Din komad. Kupčija slaba, a je bil tudi dogon majhen. Za izvoz se ni nakupovalo. Največ so kupčevali kmetje med seboj; nekaj so nakupili ljubljanski mesarji. Cene so v splošnem neznatno popustile. Izdatni padec cen na, prašičjem trgu. — Gospodarskih krogov se je polotila skrb laiadi padca cen perutnine in prašičev v sosednih državah, kamor se je blago v prvi vrsti izvažalo, ker izvozniki ne morejo več plačevati sedanjih cen. Padec cen je povzročila v prvi vrsti okrepitev dinarja, nekoliko pa tudi povišane produkcije tega blaga v državah, ki so uvažale našo perutnino in naše prašiče. Padec cen bo brez dvoma vplival tudi na produkcijo v naši državi, ker se producenti nočejo zadovoljevati z manjšim j zaslužkom. Ako se ta domneva uresniči, bo utrpelo naše gospodarstvo ogromno škodo. Za našo gospodarsko bilanco bi bilo veliko koristnejše, da bi se koruza porabljala za mastenje prašičev in izvažalo več prašičev nego koruze. Zagrebški tedenski sejem (18. t. m.) Dovoz prilično slab. Dovozi obilni. Cene živini oslabele, posebno močno teletom in svinjam. Za 1 kg žive teže notirajo: biki 9—10, junice domače I. 11.50—12, II. 8—11, junci domači I. 13—14, II. 11 do 12.50, krave domače I. 11—12, II. 9—10, III. 3.50—5, voli domači I. 12 do 12.50, II. 11—11.50, III. 8.50 do 9.50, teleta 11 do 14, svinje nepitane 13 do 14, pitane sremske 17 do 17.50, domače 15 do 17.50, prasci do 1 leta 12 do 13, starejši 12 do 13.75 Din. Cene konj nespremenjene. Krma: detelja in lucerna 138 do 150, seno I. 100 do 125, II. 75 do 100, otava 100 do 150 Din za 100 kg. Dunajski živinski sejem (19. t. m.) — Goveda: Dogon 452 komadov. Za 1 kg žive teze notirajo: voli do 1.50 (izjemno 2.20), biki do 1.50, krave 1.40, slaba živina 0.95 šilinga. — Svinje: Dogon 1444 komadov. Za 1 kg teže notirajo: debele svinje 2.30, mesne 2.20 šilinga. Dobava, prodaja. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 21. marca t. 1. dobavo 170 komadov temnomodrih plaščev s kapucami. Natančnejši podatki se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 6. aprila t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave sanitetskih torb. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 21. mar«a t. L dobavo 133 parov nizkih pilling-čev-ljev. Vzorci itd. na vpogled pri ekonom, skem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema takoj ponudbe glede dobave 200 kg fimeža ter glede dobave 2000 kg kvadratnega železa, do 10. aprila t. I. pa glede dobave žarnic. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave mehkega in hrastovega lesa. Natančnejše informacije pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 6. aprila se bo vršila pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki ofertalna licitacija glede dobave drv; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega lesa. — Dne 8. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave griffln-koles. — Dne 17. aprila t. 1. pri intendaturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 660.000 kg pšenične krušn* moke tipa 80%. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. as o. ki posluje v novopreuurefenih prostoriti v Ljubljani, Mestni trg št. 6. Hranilne vloge in vloge na J*' tekoči račun "»c obrestuje najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daie le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi ^ TRGOVSKE KREDITE ter sprejema » inkaso fakture in cesije terjatev. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! Dr. ing. Miroslav Kasal Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik Ljubljana - Mirje št. 11 - telefon St. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna ra betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev. Projektiranje. S Moderni mlin za mlenje solž in ostalih diSav i Dinic,Tot i Komp., Novi Sad "i Najbolj« llvalnl jo tdtno !• Josip Peteline-? snaruka Grltaner in Adler ta rodbioo. efert ta Industrijo L j ubija n a 'Z focl * MJMi« kmsUtM. a»r»ntli« Delavnica »« popravil« *» tciiu N« mM« TVRDKA Tel. 225 Tel. 225 S gNudi za' takojšnjo dobavo v vsaki množini, v kosih, kakor tudlj na kamnu najfinejše zmleto kuhinjsko sol LJUBLJANA Veletrgovina žita in mlevsklh izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Teiefonltev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE I ESENCI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii za rum, konjak, likerje in žganje Ekstrakti in arome za nealkoholne pijače vseh vrst Koncentrirani sadni eteri zaaromai'z‘ran^e'can’ dilov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul 13 !! Zahtevajte cenike !! TISKARNA MERKUR* t^.-lnd. d. (L LJUBLJANA Telefon at. 5M simon oheoohCičeva ulica 5t. is Tiska Časopis«, knjige, posetnice, broiure, letake, cenike, pravila Itd. 11<1. Lastna knjigoveznica ftajtein širite „l>ovski list" J Josip Peteline, Ljubljana (blin fninoHii iroMilica) Ob V O dl M« itllkoI i malo I L polreblUn« u IItS)«, kroJaC*, »edlnrje, ir.jrfm, Uaga, plciuUn«, i«i»M robc*r ACellce, mi-met, lonlstno blago.