LISTEK. TcivaTiš Sega je končal v 5. štev. »UčiteSjskejra Tovaniša« svwe 'kiriftjčtio poro-čilo o poivesti Zofilie Kveder - Denjctrovičeve »Njcno živigenje« s .sledieoo (.¦¦pazrko: »Če se ipa 'P'o,sta:vimo iia staiišče pisateljice »Na.ene«a življ^riii«--. po-.ejn iki vrziPTiio vse vz,gojesiavje me-d staro šaro iiri čaikajim kedaj dovrši ¦ixxl.ed|ovaiMiost &vw.K) nalogo.« Ta opazka >e naibcvljša opora jiDojini izvatiamaeiin v člaTiku »Oeitieza nasi deccmber&lce izijave«. Kriik je to i~ skobme človeške duše, ki se upk'>a z vsvivi silaimi ¦narravoznainskemiu svetovn-armi maairanju. ki Sikuša čiove&kii doiii vjvrcči v zakroirie sunove tvairine. Iii koliko tovairišev je nved naaii, ki se brcz piidržkja pridiuižLiitejo t-oiniu naukii, ki nekritično spre-jcniajo vše kcnsekvencc te talnii - kiiliure, v trdne/m prepričanju, da so si Kvcdrli baljši dal, ter <vp;i74i|i'eif<> z ipfiiniioniim nasinielia;ii \ sakega človeka, ki si je drzml olnraroti iastao sodbo o teti suprannoderni smieiri. Ta sirriOT si je ]xr«dvsie(ni postavila siTKjtteir, izbirisati vsako sled 6cnrešk-e duše, ubiti vero v vsakejja saaTiiostoiciega izvemmateriielhiega nosiiltdja caiith fuaiikcij, ki jiv, olioveštvo žc cd pacrtti/veika pi-ep-isiiiie človeški duši. Nič čudiieffa, če se imoira pcsilniževati v razilagi teh funkcij vsiii m^o^očiii nadoin-esitlkcrv. V uiiTetnvosti ie rvrevze! naturaiizcim to vlogia. Na ziiinaj se kaže v prez-irairjii iwiietniLških cbilik. Na iniesto i>ceti^nega veza,ne«a izraža^t ie -stopil nieiimetniiškii, protzaiičini sios:, kii se skuša prilagcdM vsern barualiinostitn življerTja. Ker pa jt v bistvu inriicit.mosti. da skuša na,zotrn.o iM*edoče:va!fci oiie idej«, k'i vodit-o in obvladniejo svet vn živiljende, zato se tudi naturailjzein ni hotel in moge-1 izosrntiti v svcjili imnicttvoirHi teii bistveiii nflilcgii ujnetncs-Ci, 02 se je sploh hmeJ u-snelgavati kot umetniška smeir. Toda odkod naa vzarme ideše, če taji vsak saniostojeii idejni svet? Tu mu je prislo narav;G(Z(nfc.nstvo aia parnoč, iai sdcei" cm zastoipnjiki naraivoznanstvn, k[ trde, da }e iiaravoznaiistvo alfa in omi^M človeškega z.iianstva sptoh. Ta stmja si nadeva inne pozitiviistov. Na mesto duše jc i>cstavH fKszitrvizcim goiii tvaTiini imianentnfi naravne zakcne. Daša sama je funkciiia možg-ainov, s-le-pa moča drži človeka s sv-ofro železaa pesijjo. Za prosto vo-lio- člW'eikwo ni prostara v tenn sistemiu. S tiranstvoni uscde in odpravo proste volje p>ad€ tud*i odgioviomost človeka za njesroiva deijanja. Dobre in slabe la&tncsti njeKovega zaiačaja so povsem neodviisTie od •njeigovih to*zudevnih stremIfl-cnn; podedovanie so po njeffavlih prednikiJi. V&ako vzjrojevaniie je odveč: naravni zakooni ne jMiste vplivati na&e. Vso psihotagijo j-e nadctmesciti z fmokmUo. Edino, kan* nitore doseči vzgojiteilii je, da proučri tetnidaito člaveško naravio, ter uravjia vse &vaje clelo v z^-.jJj pasivjii sraeri. Otrok naii se čuva pred TX>škodbamii siabe diružbt, pred bodisi kateriiktalitni ini-iciranjem. Aktivrresa vzg»jevantfa nj.če nočeriio vseh z^oraj navedenih \zgo-.ievaJniih pTOfHaktičnih sredstev prište-vati k aktivnemu delu vzgoaitelja. S povzdisro fizijoloKiie na častao mesto psiholo¦gi^e je duša defiffltivino vržena nied star'<> šaro. Z dušo izgnme tudi posmrtno življenje, izgine Bok in tako je Aospd irmietni»]:i lrtateaializ&m srečn.0 do vrhunca sw}Ui teženj. Odp.ravJje(n ,je Bag, ž lrjim naijvtišfa nfavna avtori^ta, kraJjestvo wie*j, »lasti kraljestvo resnice, pravice in lepat«. Vse te ideje so izgiibile s tem svoiio absodujtr;ost, vse je reilaitivmo. Prasnmiacizeim, U najnovejši poskus reševanja teh i>roibkmov, se je povspeil dio pairadtoicsne trd.it¦/¦;*, kii &o io- v bistvu že s-tari sofisti zastopajl, da sta le čimrek in njes:ov intenes -edtoo metrilo za vse niorailne in intelekrtuahie vrednotte. Kam ita^i se teda;i obnierno s svajim staircmodTCiirn vzffojesiofvnim iiparafcouii. da ne postonmK) predimet pD-m,!k>valnesa nasineha od strani vsakega ddinabiiieifHi dniffo&dčka? Kdo nais tmare še smvatrati za resme tjudi. ki bi sploh moali \>rA\ v poStev v vprašam-jih imoderne nandn« loiiture? »Hieno žhijenjc-; je iw?jboližJ >-dokaz« naše^a mazaTŠtva; vsakJo -fa nam laliko pomdi p-od nos kjt zadrji do brohoten oipoinniin. In liiudje božji! Naš narod je se zdrav je iniad in p-ota latentnih poieticutlnosti! Ln veruje v moč troedmega idejneKa kra liestva! In ta vera mu krsoi rniiice in voiljio, mu pomiaga prenašati pir5.ekuci.1c in zapostavlianja. V ted ven na absjlufno nravnost se sMicuje na vets*. nravico m pošte-nje vesaiinega i.!ova>tv_a' riumbug in trikrat humbu>r - tovaiiši! Vsak materiaJistični abecedar vam pciiasini to narodoo duicvno kcmjjnkturo s fizikalninii aparati in k;rmj>km;; re:ortaimi in — causa finitui Cernu razburjuaie, jemu kuiturne orAV.ihaci.ie.**' Vse je ]<} rezulUt biolo&ciih i-n fiZi.oluškili zakoi;ov, prdedovamh o-d praLavrr-ii in ki s-o si v svoji zaRC/netiii hudomuSmsti ;zvGlili ra\no sedaJiji 6as, da poka/tjo. kaj zna.,o. 1 lranstvo usode^ moderni kizmei! Ali bi se ga ne our:jel! ? Kcnm^dno bi Prtč bilo. Je pa spet ta nesrei.ia »podedovana-. trma, ki naTn ne dovoli. da bi <~ Pri-znaii. A! HreSčak.