'/-V/, '^V/s,	(j? J
"r SLOVENSKI a
LEBELflR
<3

i
§111	
	
♦♦♦♦♦ ♦	
♦ AA	
/A	
♦♦♦♦ ♦♦♦	
♦	
♦♦	
A	
	
♦♦♦♦	
♦♦♦	
♦♦	
	
▼▼ ♦	
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦	
numiuiiiib
51asilo„5louEnskEgaosrEdnjEga čEbElarskEga društua za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sEdEžsm u tjubljani ter „51o-UEnskEga ČEbElarskEga društua :::: za SpodnjE ŠtajErsko" ::::
Urejuje
Frančišek Rojina,
nadučitelj u Šmartnem pri Kranju.
bEto XVI. 1913. Šteu. 4. :
Izhaja 15. dan usakega meseca ter se pošilja članom zastonj. - Članarina znaša letno 3 K.
mili
Pri naročilih se ozirajte na oglase v tem listu.
Ustanovljeno 1852.
Krovec, stavbni, galant., okrasni klepar
Teodor Korn, iMana
(prej Henrik Korn). Telefon št. 229.	Brzojavi: Korn.
Zaloga angleškega in eternitnega skrila, pat. L. Hatschek. Ruberoitf.
Dvakrat zarezana in zapognjena opeka.
Opravlja vsa krovska dela, kritja s strešno lepenko in lepenko in lesnim cementom, stavbna, galanterijska in okrasna kleparska dela. Postavlja strelovode. Vpeljava vodovodov. Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda. 12—1
Glavni odbor »Slovenskega čebelarskega društva« v Ljubljani
ima v zalogi sledeče čebelarsko orodje in potrebščine:
Pitalnik veliki.........	K	— '70	Nož za odkrivanje medenih satov	K	I" —
„ mali..........		—'35	Vilice za „ „ „		
Špiritova svetilka........		-'40	fine.............		1-50
Topilnik za vosek, ki se rabi pri			Cedilo za med.........	„	2-50
pritrjevanju umetnega satja . .	ii	2'10	Stojalo za odkrivanje medu . . .	11	5-30
Cevka za pritrjevanje umetnega			Strgulja za Žnideršičeve panje . .	ii	—•70
satja.............	m	—'40	Čebelarske kape........	,1	1-50
Šilo za vrtanje luknjic v okvirje .	ii	—'20	„ „ boljše.....	„	2-80
Kolesce za utiranje žice ....		—'70	Lijak za čebele.........		1-80
„ „ (boljše) .		1-20	Univerzalno orodje, ponikljeno	ii	280
Zapah za žrelo, velik......	ii	-•20	Umetno satje, kg........	„	4-90
.....t manjši.....	ii	—•15	Žica za pritrjevanje umetn. satja,		
Dathejeva pipa.........	ii	2-80	kolaček a ..........	fl	-•20
Patroni za proizvajanje dima . .	ii	—•05	Kvačice za pritrjevanje mreže (na-		
Matičnice ...........		— •50	mesto žebljev) zavitek ....		-•50
„ drugačne .......		-'42	Matična rešetka, kvadr. meter a .		5-50
„ okrogle za med satove	it	-'30	Žična mreža za okenca, kv. meter a	„	2-70
Kovinske potrebščine za en Žnideršičev panj:
6 palic iz pocinkane železne žice	80 kvačic za razstoje......K —'35
a 8 v ............K —'48 4 zapone za okenca, patent Strgar	„ —"12
1	mreža iz pocink. žice za vrata	„ —'40 4 tečaji za izletalnico......„ —'20
2	mreži iz pocink. žice za okenci	„ —'44 2 tečaja za vrata........„ —'26
1	matična rešetka, prirezana . . „ —'85 2 vzmeti za okence .........—'06
2	nosilca za rešetko ......„ —'24	skupaj K 3>40
Vse te potrebščine se dobe pri gosp. Humeku v Ljubljani, Linhartova
ulica 12.
HENRIK DESEIFE, obersSC
pripoznana točna in najcenejša prva tvrdka na tem polju, ki obstoji od 1. 1859.
in je povsod najbolje vpeljana
izdeluje izmetalnice za vse velikosti okvirjev, parne topilnike za vosek raznih sestavov, vse čebelarsko orodje, umetno satje iz garantirano pristnega voska, panje raznih vrst, remeljce za okvirje in vso leseno blago za čebelarstvo.	12-1
Razpošilja panji s čebelami, roje in matice.
Bogato ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj. Lastna delavnica za kovinasta in lesena dela s strojnim obratom. 120krat odlikovana s prvim darilom.
Nabirajte povsod novih naročnikov oz. članov!
Zelo napačno pa je, ako bi rabili za razširjenje vališča le začetke; na ta način bi dobili preveč trotovine. Torej le cele medstene!
Marsikateri čebelar je opazil, da so bila njegova ljudstva, ko jih je prvič pregledoval, veliko bolj močna, kakor pozneje črez nekaj tednov. To pa se navadno opazi vsako pomlad, pred katero je bila jesenska paša slaba, ko se čebele niso v jeseni zalegle, in je prišlo le malo mladih čebel za prezimljenje. Stara žival pa spomladi opeša, in panji se šele opomorejo, ko pride mlada žival.
Maj.
Ker se je od več strani izrazila želja, da naj bi »Čebelar«, ki izhaja sredi mesca, prinašal navodila že za prihodnji mesec, zatorej podajam v tej številki tudi navodila za maj.
V	maju nadaljujmo špekulativno pitanje. Ravnati se nam je, kakor sem omenil za april. Skrbeti moramo za zadostno množino vode. V slabih dneh je dobro pokladati čebelam vodo že iz tega namena, da jih s tem zadržujemo, da ne izletavajo v neugodnih dnevih.
V	svrho, kakor sem že navedel, da dobimo zgodnje roje, je edino potrebno, kar mogoče tudi v tem mescu pospeševati razvoj zalege.
Skrbeti moramo tudi, da ljudstva kar mogoče izednačimo, slabičem pomagamo. Čebele dodajamo slabičem na ta način, da de-nemo na večer v močnejše panji z medom namazane posode, papir ali kake deščice. V nekaj minutah je že vse polno čebel po teh namazanih stvareh, po večini mladic, ker so prenašalke medu. Panj previdno odpremo in preložimo posode itd. s čebelami v panji, ki jih hočemo okrepiti. Ako se to večer za večerom ponavlja, bodemo kmalu opazili po-voljni uspeh. Slabiči radi sprejmejo pridejane čebele, in tudi za matico ni nevarnosti. Čebele ostanejo v panju, ker so, kakor sem omenil, po večini mladice, ki se bavijo s prenašanjem medu.
Pri panjih s premakljivim delom je izednačenje še bolj enostavno, in se ga moremo posluževati s prav dobrim uspehom. Močnemu, dobro zaleženemu panju se odvzame sat brez čebel, a je poln pokrite zalege. Postavi se ga v panj, ki ga hočemo okrepiti, in sicer naravnost v čebelno gnezdo tik zraven lastne zalege, nikakor pa ne kar zadaj. Slabič, katerega nameravamo na ta način okrepiti, mora biti vsaj toliko čebe-len, da dobro obseda in greje pridejano zalego, drugače bi tako ravnanje nič ne koristilo, ampak šele na obe strani škodovalo. Več kakor en sat enkrat ne smemo panju odvzeti kakor tudi ne drugemu dodati.
Mesto odvzetega sata damo panju drug prazen izdelan sat ali celo umetno medsteno, nikakor pa ne samo začetka; čebele bi napravile potem samo trotovino, in bi vsled tega nastala izdatna škoda.
Ako je vreme ugodno, smemo črez 14 dni odvzeti zopet en sat in ga slabemu dodati, ki se je tudi že med tem toliko okrepil, da bo lahko obsedal znova pridejani sat, in v nekaj tednih se panji na ta način precej izenačijo.
4a*
Drugo važno delo v tem mescu je, da se pripravi vse potrebno za rojenje, ]?bsebno panji, okvirje in umetno satovje.
Panji kranjiče porabljaj ja le normalne mere, to je 70 cm dolge, 30 cm široke in 16 cm visoke! Sramota je, da so po čebelnjakih take škatle kakor za čmrlje. Poglejmo naše sosede —! Iz raznih važnih vzrokov je podolžno delo v kranjičih najboljše.
Veliki in zgodnji roji delajo že sami tako. Majhni in pozni roji pa stavijo satje povprek z namenom, da čim preje zaprejo panj prepihu. Zatorej je neobhodno potrebno, ako hočemo, da dobimo pri vseh podolžno delo, da napravimo v panji začetke. Narežimo satovje podolgem na 3 — 4 cm široke trakove; čim daljši so, tem boljši. Razbelimo nekoliko — ne preveč — podolgasto ploščnato železo (šino), na katero pritisnemo trak in potem hitro v panj (samoobsebi je umevno, da je potrebno delati urno). V panj se nalepijo podolgem 35 mm vsaksebi. Taki začetki se dajo tudi prav dobro prilepiti z mizarskim klejem ali z raztopljenim voskom, ki mu je pridjati 1 3 kolofonije. Namaže se lahko s čopičem, ali pa se raztopi v taki posodi, da se zamore pomakati trakove vanjo.
Še bolj važno delo pa je pri panjih s premakljivim delom. Gledati je predvsem, da je panj pravilno in natančno narejen, posebno okvirji, ter da imajo ti pravilni razstoj, drugače je škoda, ki se pozneje ne da popraviti.
Velike umetne medstene moramo prepreči z žico, ker drugače bi se nam pri prevažanju ali pri točenju satje polomilo.
Posebno važno delo pa je tudi še ta mesec za one čebelarje, ki čebelarijov Alberti-Žnideršičevem panju, namreč prevešanje. Ko so enkrat vse ulice v vališču popolnoma gosto zasedene, je čas, da prevešanje izvrši. Ni dobro, da bi se čakalo tako dolgo, da bi imel panj že znake za rojenje. Najboljše je tedaj takoj, ko je panj dosti močan in da se še ne pripravlja za rojenje. Ko je ljudstvo ta višek doseglo, odstrani se deščice in slamnico nad vališčem, položi na mesto, kjer so deščice ležale, matično rešetko ter prestavlja nato vse sate iz vališča v medišče.
V vališču se pusti le oni sat, ki se na njem nahaja matica, in sicer se ga postavi v sredo, na desno in levo pa se dene po 4 praznih satov; ako pa teh ni, pa cele umetne medstene. Ako je imel panj že matič-njake, treba jih je podreti; dobro pa je tudi črez 8 dni pregledati še enkrat satje v medišču in ono, ki smo ga pustili z matico v vališču, ako se morda ne nahaja kje kak matičnjak; ako slučajno katerega najdemo, mu istega poderemo.
Končno še pripomnim, da ako nastane v času rojenja slabo vreme ali pa tudi v ugodnem vremenu, je dobro dati panju, ki nam je dal prvi roj, zvečer nekaj z vodo razredčenega medu ter tudi zvečer, ko se že nova matica oglaša v panju; tedaj smemo bolj z gotovostjo pričakovati drugca. Obilo rojev in medu želeč, zum — zum!
čebelarstvo na kranjskem, fr.štupar.
(Konec.)
III.
Marsikdo misli, da je čebelarstvo preneznatno, da bi zaslužilo zanimanje ali celo kako podporo. To mnenje je napačno. Če pogledamo v tuje dežele, v tuje države, vidimo, da si čebelarji in vlade prizadevajo, da bi domače čebelarstvo povzdignili, če mogoče tako, da bi bili neodvisni od inozemstva. Te pametne namere izkušajo doseči s svojimi slabšimi čebelami, kakor so naše. Če bi katerakoli dežela imela tako čebelo, kakor je kranjska, bi jo nedvomno tako poplemenitila po načelih moderne znanosti, da bi v njej pridobila neprekosljivo plemenko.
In mi? Dasi smo že odnekdaj bili izborni čebelarji in smo imeli izborno čebelo, ne le, da čebelarstvo vedno bolj zanemarjamo, tudi svojo čebelo zanemarjamo, da se vedno bolj krčijo meje čisti sivi kranjski pasmi. Nismo se brigali za to, da bi jo sploh ohranili čisto, marveč smo brezskrbno pustili, da se je ob mejah križala s tujimi pasmami, in da so križanke vedno bolj izpodrivale domačo čebelo.
Če nočemo, da nam čebelarstvo še bolj propade, če nočemo izgubiti tako cenjene kranjske čebele, se moramo zdramiti in iznova posvetiti nekoliko skrbi tudi naši izborni čebeli. Koliko bi kak drug narod rad žrtvoval, če bi bil na našem mestu! Zganimo se tudi mi in dosegli bomo, da bodo naše čebele še bolj iskali vnanji čebelarji. Da mora biti naša čebela res dobra, kaže dejstvo, da se celo v sedanjih, za čebelarstvo res neugodnih časih vsako leto proda iz dežele na tisoče panjev v tujino.
Pri pospeševanju čebelarstva se moramo v splošnem v prvi vrsti brigati za to, da se čebelarjenje prilagodi sedanjim razmeram časa. Potem moramo skrbeti za to, da se zopet splošno razširi naša čista čebelna pasma, in končno moramo na vsak način skrbeti, da se že po naravi dobra kranjska čebela s pametno vzrejo v zmislu sedanjih znanstvenih pridobitev tako zboljša, da bo nadkriljevala vse druge pasme.
Vse to se more doseči z razmeroma neznatnimi stroški. Sodelovati pa morajo tu čebelarji poedinci, zveza čebelarjev, t. j. čebelarsko društvo, potem dežela in pa država. Za zvršitev teh namer je potrebno delo, pouk in seveda tudi nekoliko denarja. Kako naj delajo poedinci, za to mora skrbeti pouk, a kako naj se vrši pospeševanje od vrha dol, za to naj skrbi dežela, ker je čebelarsko društvo samo preslabo za to.
Vsekako bi bilo treba ustanoviti zavod, ki bi prevzel dolžnost, da na podlagi vsakočasno danih sredstev vzgoji najizbornejšo čebelo, da izobrazuje praktične čebelarje in prireja posebne čebelarske tečaje za take čebelarje, ki ne utegnejo dalj časa od doma, in za take, ki hočejo svoje znanje spopolniti z najnovejšimi pridobitvami.
Ta zavod bi moral biti samostojen, neodvisen, ne naslonjen na kak drug zavod; kajti prestroga ali napačna centralizacija je škodljiva, ker
omejuje, zatira ali celo uničuje samostojne delovne sile. Seveda bi moral biti voditelj zavoda ne le dober strokovnjak, ampak tudi prežet navdušenja za dosego stavljenih ciljev.
Mislim, da bi takega voditelja ne bilo težko dobiti, saj imamo med učiteljstvom več praktičnih čebelarjev, ki so tudi svojo teoretično izobrazbo posvedočili s tem, da so položili izpite iz te stroke. Mislim, da bi marsikdo teh gospodov rad prevzel vodstvo čebelarskega zavoda in bi vse svoje sile posvetil prospehu čebelarstva.
In stroški? Ne bili bi preveč veliki. Tu nam ni treba takoj misliti na zidanje dragega šolskega poslopja — ne: tu bi bilo le treba stanovanja za voditelja in za — čebele. Ustanovitev, prva nabava, to bi pač zahtevalo nekoliko več sredstev, vzdrževanje bi pa bilo cenejše. Nedvomno bi za ustanovitev kakor tudi za vzdrževanje prispevala primeren znesek tudi država, in primeren delež bi dala dežela. In ko bi se zavod razvil, bi moral s svojimi doneski pokrivati vsaj del stroškov.
Na ta način bi čebelarski zavod sčasoma ne stal več, ali vsaj ne mnogo več, kakor se sedaj s precej neznatnim uspehom potroši za pospeševanje čebelarstva. Podpore, ki se dajejo posameznikom, so za splošno čebelarstvo brez pomena.
Čebelarski zavod bi pa tudi na ta način deloval na splošno povzdigo čebelarstva v deželi, da bi čebelarjem oddajal plemenite matice, ki bi jih gojil v obilni meri. In ko bi čebelarstvo sploh doseglo primerno visoko stopnjo popolnosti, bi čebelarski zavod lehko organiziral čebelno trgovino v deželi, da bi brez škode oddajali iz dežele plemenite matice, pa tudi v tem zmislu, da bi posamezni trgujoči čebelarji ne delali po nepotrebnem drug drugemu škode.
čebelflrimo s čistimi krhnji-
crmi!	AVG. BUKOVIC.
Vsak narod varuje svoje narodno blago in če se zaveda samega sebe, je ves zaljubljen v vse, kar je njegovega.
Pri nas so razmere drugačne, kajti zavrgli smo skoraj vse, kar so imeli naši dedje v časti. Narodna noša je izginila, pozabili so se stari, lepi običaji, in naši domovi so dobili tako tuje lice, da jih gledaš z žalostjo v srcu.
Tudi v čebelarstvu se je mnogo izpremenilo. Novi uljnjaki so se postavili, lepi na pogled, toda niti sence kranjskega uljnjaka ne opaziš na njih. Novi panji prihajajo v naše kraje: komu pride na misel, da bi dal skončnico poslikati, kakor je bilo, kar pomnimo, običajno ? Da, tudi tistih kmetskih čebelarjev, ki se niso učili čebelarstva iz knjig, pa so vendarle imeli vso čebelarsko vedo v mezincu, je vedno manj.
Tok časa je tak, da je skoro vse narodno blago za nas izgubljeno, in ne poznamo sile, ki bi ustavila uničevalno delo časa. So pa stvari,
ki jih moramo za vsako ceno ohraniti, ker so preveč dragocene in koristne za nas. Sem spada tudi naše čebelno pleme.
Ze od početka čebelarimo s sivo pasmo, ki je vsa naša postala celo po zunanjosti in po svojih lastnostih. Ponižna, pa srborita, če je treba, trdna, marljiva in čudovito rodovitna! Ni je čebele na svetu, ki bi bila naši približno enaka, zato ji pa poje slavo ves čebelarski svet. Tekom zadnjih 50 let se je pa močno križala z laško krvjo, in to je tisto, kar mi že dalj časa ne da miru.
Poglejmo po notranjskih, goriških in ljubljanskih uljnjakih, opa-zujmo panji na Dolenjskem, v ljubljanski okolici in v bližini Kranja, povsod najdemo križanke iz kranjske, boljše rečeno slovenske čebele in pa laške. Te križanke spoznaš na mah po rumenih pasovih na zadku, medtem ko ima čista kranjska čebela nežno siv zadek.
Kako pa so zašle laške čebele v naše kraje? Glede Goriške se nič ni čuditi, ker meji na Laško in je izpostavljena v vsem laškemu vplivu. Ravno to velja za tiste kraje na Kranjskem, ki mejijo na Goriško in Primorje. V ljubljansko okolico, Ljubljano, Kranj in drugod so pa zanesli laško kri razni grajski mogotci, ki so si domišljali, da mora biti laška čebela, zato ker je laška, mnogo boljša od tiste, ki jo ima slovenski kmet. Posledica je bila, da so se križanke pojavile, zaplodile in razširile povsod. Le gorskim vasem in skritim dolinicam je prizanesla laška kuga.
Ze takrat, ko so se pojavile prve križanke, bi bili morali stopiti na noge, kajti kot zenico svojega očesa bi morali varovati našo čebelo tujih peg. Zalibog se nihče ni zmenil za ta pojav. Ko sem pred leti pričel tožiti svojim čebelarskim znancem, da je sramotno za nas, če trpimo, da naša čebelna pasma propada, in da moramo čebelariti le z našo čebelo-sivko najčistejše krvi, so se mi smejali in mi napravljali prav po nepotrebnem grenke trenotke. Obzorje teh ljudi pač ni bilo široko!
Danes pa, ko se je v tej zadevi naziranje marsikoga korenito izpremenilo, je to vprašanje dozorelo za javnost. Veseli me, da se kaže dobra volja in smisel za to stvar, ki je za nas vsekakor mnogo bolj važna, nego nebroj drugih malenkosti, ki se zaradi njih večkrat prav po nepotrebnem razvnemamo.
Vsi vi, ki vam je slovensko čebelarstvo pri srcu, poučite kmet-skega čebelarja o tem madežu, ki se je pojavil na kranjski pasmi, pokažite mu, kakšna je križanka, in pojasnite mu, zakaj je v sramoto naši čisti pasmi. Silite ga na to, da v svojem uljnjaku ne bo trpel križank in da bo vzimil le matice, ki so čiste krvi. Podružnicam je dana s tem vprašanjem najlepša naloga, ki si jo čebelar more misliti. Od vasi do vasi, od čebelarja do čebelarja naj gre glas, da moramo čebelariti le s čistimi kranjicami.
Ni lahka ta naloga, a cilj je neskončno lep in vreden, da greš do njega po najbolj trnjevem potu. Delo nam bo olajšal čebelarski zakon
za Kranjsko, če bo obveljala tista točka, ki določa, da se sme čebela-riti le z našo sivko.
Kadar pa iztrebimo tujko, ki jo je zanesel vrag v naše kraje, poj-demo lahko korak naprej s tem, da bomo začeli izberati iz čistih sivk najžlahtnejše, najrodovitnejše in najdelavnejše plemenjake, oziroma matice. Takrat bo naša čebela pokazala, kaj zmore, in čudil se boš ti, slovenski čebelar, kakšen biser si imel v rokah, pa ga nisi znal ceniti in čuvati. Da, da, strmeli bomo!
Srečen jaz, če dočakam tiste dni!
trotnik.
FRAN VADNAL.
Četudi poskrbe čebele same, da je v panju vse v redu, vendar jim poizkušamo pomoči, da si prihranimo njih čilost za nabiranje strdi. Mnogo truda imajo čebele s tem, da preženejo iz panju lene trote, ki
TROTNIK
se vedno vračajo, ter se ono ruvanje iznova začne, dokler revežem ne odjenjajo moči in obleže pred čebelnjakom. Ko se prepričamo, da je matica oplojena, ali kadar sploh nečemo novega roja, polovimo trote s posebno pripravo, ki jo nastavimo pred žrelo. Imenuje se trotnik. Napravljen je iz matične rešetke tako, da čebele lahko izletajo, a obilnejši
troti ne, ki tudi nazaj v panj ne najdejo. V trotnik vodi pločevinast hodnik, ki ima zgoraj odprtine, skoz katere lahko čebele vletavajo. Ko se nabere že dovolj trotov, se dno sname in trote strese v krop, nato pa pokoplje. Ker sicer trotnik nekoliko ovira izletavanje in vletavanje ostalih čebel, je najbolje nastaviti ga opoldne, ko začno izletati trotje. Po mojem mnenju bi se tak trotnik lahko porabil za prestrezanje rojev. Ker bi matica ne našla iz trotnika, bi se cel roj nabral v in okrog njega. Nato pa bi se ves roj odnesel v drug panj. Da trotnik trdneje stoji, se ga priveže s tanko žico ali vrvico, kot kaže slika.
pritrjevanje medsten pri
kranjičih.	JOS. RAKOVŠČEK.
Skrajno nepravilno ravna oni čebelar, ki proda ves svoj vosek, samo da dobi zanj nekaj denarja. Razumen čebelar polaga veliko vrednost na delavčno satje in umetne medstene. Da se medstene s pridom uporabljajo pri panjih s premakljivim delom, to je vsakomur znano. Kako porabiti medstene pri kranjičih, utegne marsikaterega naprednega čebelarja zanimati, zato hočem to ob kratkem očrtati, kakor sem to sam izkusil. Gre se namreč za to, kako pritrditi medstene v kranjiču, ki nima okvirjev. Notranjščina originalnega kranjskega panju meri na ši-rokost kakih 26 cm; čebele stavijo 7 satov drug pri drugem, če delajo podolgoma ali takozvano mrzlo stavbo. Ker ima prostora tedaj le 7 po-dolžnih satov, zato moramo tudi mi razdeliti prostor, t. j. notranjo stran vrhne deske na 7 delov in sicer tako, da odmerimo najprej na obeh straneh po 2 cm od stranic in potem še ostali prostor razdelimo na šest enakih delov, da znašajo razdalje nekaj nad 3'5 cm. Pri panjih enake mere prenašamo s pomočjo začrtanega papirja ali črtala te razdalje od enega na drug panj.
Ko smo pripravili panj, zrežemo medstene v poljubno široke trake. Potem skuhamo prav na gosto mizarski lep (lim), ki naj bo vedno zadostno gorak. Z v lim pomočenim čopičem namažemo en rob medstene in jo takoj pritisnemo na začrtano mesto pred nami ležečega kranjiča. Če je lim dober in zadostno gost, obrnemo panj po par minutah, in medstene stoje trdno, da se nam ni bati, da se odtrgajo, tudi če bi vsadili takoj rojca vanj. Da bo pa delo še bolj zanesljivo, zalijmo medstene z raztopljenim voskom,1 pri čemer nam dobro služi cevka za pritrjevanje medsten. — Seveda poreče kdo, to je prezamudno ali celo presitno delo, saj nimam še za druge opravke dovolj časa. Kdor ne utrpi delavnika, pa naj vse to opravi v nedeljo popoldne. Delo je prav
1 Ce se raztopi med vosek še primeroma za eno tretjino kolofonije, je taka maža tako trdna, da se medstena pretrga rajši na celem, kot odloči od deske ali satnika.
(Op. uredn.)
zabavno a tudi potrebno in koristno. Kako korist ali kak smoter zasledujemo s tem?
1.	Z vlaganjem medsten ali satovja prihranimo čebelam veliko dela in časa, da laglje izrabijo čas za nabiranje medu.
2.	Damo smer (direktivo) njihovemu nadaljnjemu delu in lepi raz-poredbi satovja.
3.	Določimo rojcu prostor njegovega useda v panju. Najbolj priporočljivo je, da pritrdimo medstene spredaj nad žrelom, da delajo čebele proti koncu. Če odpremo končnico, vidimo, kako se delo razvija; pa tudi pitamo ga laglje, če potreba nanese.
naše opazovalnice. POROČEVALEC AVG. BUKOVIC. Mesečni pregled za marec 1913.
Kraj		Panj je		na	teži		0)	m	1 >o CJ (i> C >		Temperatura			0	Dnevi					
	pridobil dkg			izgubil dkg			£ u CL,	J! C3 t*	ca -z? « S		.2.	.2.	rt « C	-C	s	E o	s solncem			E o
in višina nad morjem		Mesečna tretiina						O	® «5	ph	>3T		•—>o	'S	>N O	•ot				u
											S*	C	T3 t/j a u M S	a		5				0)
	1	2	3	1	2	3	dkg			Q	C	"5" s		*N	N	(O Cfl	0	V,	« u	^ N
Ljubljana 306-2 m																				
Kranj 358-5 m			-								+20	—10	+ 11	17	3	—	8	9	14	19
Podgorje pri Kamniku	—	—	220	50	25	—	145	-	70	29	+24	—10	+ 8	20	5	1	6	9	16	22
380 m																				
Krtina pri Dobu	-	—	50	80	30	—	60	-	50	31	+24	-10	+ 6-8	25	8	2	9	7	15	19
II. Bistrica 400 m	—	—	—	40	20	70	—	130	—	-	+19	- 7	+ 7-5	17	5	—	5	10	16	16
Brojnica pri Nabrežini 8-3 m	—	—	-	30	50	60	—	140	—	—	+22	0	+11-8	31	6	—	10	2	19	13
Struge pri Dobrepoljah	—		_	40	80	30	—	150	—	—	+20	-13	+ 5-5	21	2	2	15	8	8	23
420 m																				
Strlac pri Šmarjeti	—	—	30	100	45	—	—	115	90	31	+24	- 9	+ 9	26	5	1	4	13	14	20
195 m																				
Metlika 166 m	—		150	105	70	—	—	25	—	—	+23	- 8	+ 9'2	26	3	3	1	.22	8	30
Sv. Duh na Ostrem vrhu	—	—	—	42	35	40	—.	117	—	—	+ 16	-10	+ 6-3	25	2	3	2	18	11	?
536 m																				
Kranj. Marec je bil poln lepih dni; zalega se je zelo množila, in če bo drugi del pomladi ugoden, ne izostanejo uspehi. Sedaj bero čebele vrbo, da je veselje, vendar sc pogubi mnogo čebel, prav kakor prejšnja leta.	Konjedič.
Podgorje. Prvi dve tretjini meseca sta bili mrzli in vetrovni. V zadnji tretjini je nastalo krasno vreme, in čebele so imele paše v obilici, zlasti na vrbi, ki je tako me-dila, da so panji nabrali od 40 do 70 dkg. — Zalege je dovolj in se vidno množi. — Po sosednjih uljnjakih je bilo začetkom meseca nekaj mrličev, pa tudi matice same so cepale.	Sallath.
Krtina. Mesec je bil lep, proti koncu topel kakor maj. Rastline, ki cveto spomladi, so že vse v cvetju; čebele nosijo obnožino, da so prašnice videti vse rumene. Mačkovna (vrba) je dala nekaj medu. Iz panjev puhti gorkota — znamenje obile zalege ! Čebele na večer buče in prisedajo.	Schneidek.
II. Bistrica. Temperatura je bila v prvi tretjini ponoči skoraj vedno pod ničlo. Pihal je sever in severovzhodnik. V drugi mesečni polovici je nastalo milejše južno vreme. Tudi nekoliko dežja je bilo. Poraba živeža je bila malo črez normalo. Čebele so brale mačkovec, lesko in trobentice. Mrtvic ni preveč, brezmatičnih panjev in tro-tovcev le malo. Griže ni! Sladkor se je strdil le v par panjih po zunanjih uljnjakih.
Žnideršič.
Brojnica. V splošnem je bil marec zelo ugoden, dasi so bile v začetku noči mrzle. Panji se razvijajo čvrsto.	Sila.
Struge. Prva polovica meseca je bila precej mrzla; ponoči vedno pod ničlo, proti koncu pa nekaj prav gorkih dni. Glavna trebitev čebel je bila 6. dne ; te prilike so bile čebele zelo potrebne, kajti nekateri panji so postali grižavi in par panjev se je moralo vsled tega uničiti. Da bi bil marec za izlet neugoden, bi mi bila griža uničila precej panjev. — Grižo je provzročil gozdni med, ki so na njem vaše čebele prezimovale. — Opomba poročevalčeva.
Strlac. Ta mesec je bil za razvoj čebel precej ugoden, dasi so bile v začetku noči mrzle. Pozneje je bilo krasno, gorko vreme. Vsled dobre paše (obnožine) se je zalega množila. Zadnje dni je pričela cvesti črešnja, češplja in hruška. 3i. je panj na-nesel 90 dkg. Vse kaže ugodno, samo da nam april vsega ne skvari.	Gregorič.
Metlika. Skoraj vsak dan so čebele letele in brale obnožino. V zadnji tretjini je že cvetela marelica, cibora, breskev, ringlo in celo črešnja. Ker je bilo toplo, je cvetje dobro medilo. Veselje je bilo gledati, kako težke so se vračale čebele s paše, in teht-
kg prebitka.	Barle.
občni zbor
»Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško
in Primorsko« v Ljubljani v »Mestnem domu« dne 2. aprila 1913.
Točno ob 10. uri dopoldne otvori predsednik g. Mate Hafner občni zbor, konštatira sklepčnost ter v iskrenih besedah pozdravi mnogoštevilne udeležence. Med drugimi naznanili naznani, da se je med letom odpovedal odborništvu g. Josip Verbič, c. kr. profesor v Ljubljani, pregledovalec računov g. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju in da g. Žnideršič, dosedanji podpredsednik, ne sprejme več odborništva.
Poročilo tajnika in blagajnika H. Zirkelbacha se vzame brez debate na znanje.
Gospod I. N. Babnik izjavi, da je račune pregledal in v redu našel ter predlaga, da se blagajniku izreče absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet.
Pri volitvi je bil izvoljen soglasno sledeči odbor:
Predsednikom: Hafner Mate, c. kr. notar v Ljubljani, — Podpredsednikom: Humek Martin, dež. sadjarski učitelj v Ljubljani. — Odbornikom: Bukovic Avgust, deželni revident v Ljubljani; Slapšak Julij, nadučitelj v Radovljici; Strgar Janko, čebelarski trgovec v Bitnjah; Babnik Janko, uradnik v tobačni tovarni v Ljubljani; Rojina Frančišek, nadučitelj in urednik »Slov. Čebelarja« v Šmartnem pri Kranju; Zirkelbach Hinko, hišni posestnik v Ljubljani. — Namestnikom: Gregorčič Frančišek v Strlacu na Dolenjskem; Vidmar Matej v Škofji Loki. — Pregledovalca računov : Černič Ivan, hišni pos. v Ljubljani in Hladnik Jak., dež. živinor. inštruktor v Ljubljani.
Ker nihče ne stavi nobenega predloga in nasveta, zaključi g. predsednik občni zbor.	Hinko Zirkelbach,, t. č. tajnik.
od osrednjega čebelarskega društva.
XX. odborova seja dne 26. marca. Došli dopisi se vzamejo na znanje. — Mesečna opravila v »Slov. Čebelarju« se priobčujejo odslej za en mesec naprej. — Dovoli se predavanje pri podružnici v Gorjah pri Bledu. — Razgovor o društvenih steklenicah na podlagi došlih vzorcev.
1. odborova seja 10. aprila 1913. Odbor soglasno izvoli za tajnika, blagajnika in upravnika Hinko Zirkelbacha.
Pri X. zborovanju delegirancev državne zveze čebelarskih društev na Dunaju dne 4. maja 1913. se naproša g. Bassler, da zastopa naše društvo. — Gosp. Bukovic se naproša, da pregleda načrt dela »Codex alimentarius Austriacus«, ki bo obsegal poglavje med, surogati za med in medica ter stavi primerne izpreminjevalne predloge. — Vzame se na znanje dopis ravnateljstva kranjske kmetijske šole na Grmu, s katerim se naznanja, da je visoki deželni odbor na vlogo osrednjega društva odredil, da bode šola priredila v 1. 1913. v novomeškem okolišu nekoliko čebelarskih predavanj, na katerih bode predaval g. Anton Lapajne. Ravnateljstvo se naproša, da samo izbere kraje in da se predava specielno o čebelarstvu v Žnideršičevem panju. — Neka prošnja za državno podporo se priporoča. — Raznotero.
iz spodnještajerskega društva.
Poučni shodi:
1.	Dne 9. februarja je imela »Čebelarska podružnica za gornjeradgonski okraj« občni zbor s poučnim predavanjem pri S v. J u-riju ob Ščavnici ob 3. popoldne v gostilni g. Lasbaherja.
2.	Dne 23. februarja je imela občni zbor in poučno predavanje »Čebelarska podružnica v Dornovi« ob 3. popoldne pri načelniku g. A. Zagoršku.
Nadalje se bodo poučni shodi vršili:
3.	Dne 1. maja pri Sv. Bsnediktu v SI. g. ob 3. popoldne. Kraj se bo naznanil v dnevnih časnikih.
4.	Dne 4. maja v Dornovi na Ptujskem polju ob 3. popoldne. Sestanek pri načelniku g. Zagoršku.
5.	Dne 12. maja »Čebelarska podružnica Ptuj - okolica« ob 3. popoldne pri g. Petru Stepišniku v Gorišencih.
6.	Dne 18. maja pri Sv. Petru na Medvedovem selu ob 3. popoldne pri čebelnjaku č. g. župnika.
7.	25. maja »Čebelarska podružnica Novacerkev pri Vojniku« ob 3. popoldne pri čebelnjaku g. Al. Arliča v Soteski.
Shodi se bodo objavljali v »SI. Čebelarju« za en mesec naprej, zato naj se blagovolijo cenj. podružnična vodstva in drugi, ki se zanimajo za napredek čebelarstva, pravočasno oglasiti, namreč za junij do konca aprila, za julij do konca maja itd.
Cenjeni sklicatelji se opozarjajo, da shode povoljno objavijo in razglasijo, ker slabe udeležbe je kriva le pomanjkljiva razglasitev, ki je največkrat posledica pozabljivosti ali brezbrižnosti. Podpisani objavlja shode edino le v »SI. Čebelarju«, vse drugo naj blagovolijo storiti sklicatelji. — Torej na veselo svidenje v drugem desetletju! — Ivan Jurančič, čebel. pot. učitelj; pošta : Sv. Andraž v SI. goricah.
Leto XVI. SLOVENSKI ČEBELAR Stran 77					
					
Eaes	^VV^rtj V^M r-	r n hI (*) s ®		M^STl IZ PODRUŽNIC i	
KRANJSKE PODRUŽNICE.
Vabilo na občni zbor čebelarske podružnice v Metliki, ki bode 1. dne mesca maja 1913. ob 9. uri dopoldne v sobi 1. razreda tukajšnje ljudske šole. Spored: 1. Otvoritev zbora po predsedniku. 2. Poročilo o podružnični ustanovitvi in pravila. 3. Volitev odbora. 4. Načrt podružničnega delovanja. 5. Predlogi in nasveti. — V Metliki dne 14. aprila 1913.
K. Bari e, t. č. predsednik.
Čebelarska podružnica na Robu pri Vel. Laščah priredi v nedeljo, dne 4. maja poučno predavanje o čebelarstvu. Predavanje se vrši po sv. maši, t. j. ob 11. uri v šolskih prostorih. Želeti je, da se člani v obilnem številu udeleže predavanja. Udeležiti se smejo tudi nečlani-čebelarji kakor tudi ne-čebelarji tega predavanja. Ogledali si bomo tudi Žnideršičev panj. — Odbor.
Podružnica v Gorjah priredi dne 18. maja ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani čebelarski shod, na katerem bo predaval urednik »Slov. Čebelarja« o Žnideršičevem panju.	Jak. Polda, tajnik.
Čebelarska podružnica v Ribnici je imela svoj občni zbor dne 30. marca 1.1. Izvolil se je sledeči odbor: Matej Lovšin, Ribnica, načelnik; Viktor Grčar, tajnik; Josip Omčik, blagajnik; Janez Meglen, Struge, odbornik.
Vrhniška podružnica ima dne 27. aprila v Katoliškem domu izredni občni zbor. Predmet: novo napravljeni voz. Čebelarji, udeležite se ga vsi! Odbor.
Čebelarska podružnica na Robu, Imeli smo svoj redni občni zbor v nedelo, dne 23. februarja. Dasi je bil hud mraz, zbralo se nas je vendar nekaj nad tretjino članov. Predsednik otvori občni zbor, omenja delovanje podružnice v pretečenem letu s pripombo, da pšica, naperjena podružnicam s strani njih ustanovitelja (v 1. letošnji številki »Slov. Čebelarja«), ne more v živo zadeti naše podružnice, ker mi še »nekaj« gibljemo. Pozdravi oddaljene člane in na novo pristopivšege člana A. Vesela. — Tajnik poda svoje poročilo o preteklem letu. Odbor je imel eno sejo. Podružnica je imela tudi poučno predavanje, tokrat pri Sv. Gregorju. Predavanje je bilo združeno s srečolovom. Dobitke je zbirala naša članica g. Fr. Kresal, vodil pa je srečolov g. A. Ogrinc. Omenja tudi, da je med mlajšimi podružnicami naša prva, ki je sama priredila predavanje zunaj središča in to v prid svojim članom. Odbor se je tudi obrnil do osrednjega društva s prošnjo, naj bi ostali vsi člani enkrat za vselej priklopljeni, to so oddaljeni. Osrednje društvo je prošnji ugodilo. Ker je podružnica tudi član čebelarske zadruge, je odbor prosil pojasnila glede likvidacije. Zadruga je sporočila, da dobe člani vplačane obroke deležev vrnjene. — Tajnikovo poročilo se odobri. — Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je bilo v preteklem letu 34 članov. Dohodkov je bilo 70 K 32 v, stroškov pa 38 K 85 v. Preostanek koncem leta 1912, znaša 31 K 47 v in 3 K 80 v za eksportni panj, katerega ima dobiti članica g. Kresal. Omenja tudi, da je gospa Kresal podarila podružnici zadnje štiri letnike »Slov. Čebelarja« (od 1. 1909. dalje — kar obstoja podružnica). Nekaj številk je daroval tudi član
A. Zakrajšek iz Škamevca. Kakor vsako leto kdo, je tudi preteklo leto daroval član g. J. Škulj iz Srnjaka 1 K. — Blagajnikovo poročilo se odobri. Na predlog g. A. Ogrinca iz Lužarjev se izvoli ves stari odbor. Pregledovalcem računov sta izvoljena člana J. Škulj iz Srnjaka in J. Hiti iz Vel. Osolnika. Zastopnik podružnice je član Jožef Peček iz Ambrožev. — Sklenili smo, da priredi podružnica to leto dvoje poučnih predavanj: prvo bodi v avgustu pri čebelnjaku g. Rozmana v Podstrmcu. — Odboru se naroča, da da darovanega »Slov. Čebelarja« po letnikih vezati. Nato zaključi predsednik občni zbor, želeč čebelarjem obilnega blagoslova v tekočem letu.	L. Peteri in, tajnik.
ŠTAJERSKE PODRUŽNICE.
Podružnicam in posameznim udom Spodnještajerskega čebelarskega društva. Pri vplačevanju prispevkov za Spodnještajersko čebelarsko društvo se prosi, naj blagovolijo podružnice na vložne listke ali nakaznice, in sicer na prve spredi pod imenom podružnice navesti število udov in leto, za katero se vplača, n. pr.: Podružnica Žetale 20 udov 1913. To je za natančno vodstvo blagajne neobhodno potrebno. Udom pa, kateri iz kakršnegakoli vzroka niso pri nobeni podružnici in pošiljajo udnino naravnost društvu, se naznanja, da velja udnina tudi za nje 3 krone in da se vsaka manjša vsota odkloni. S spoštovanjem:	Josip Kosi, t. č. blagajnik.
Čebelarska podružnica za konjiški okraj je imela dne 25. marca po večernicah v čadramski šoli svoj občni zbor. Obisk je bil dober. Razen skoraj polnoštevilno došlih udov in precej nečlanov iz čadramske fare imeli smo udeležence iz štirih sosednjih župnij, namreč iz kebeljske, tinjske, venčeselske in špitališke. Iz slednje je prišel poročat o lanski čebelarski razstavi v Celju gosp. nadučitelj Janko Časi, ki je dobil na omenjeni razstavi tri odlikovanja : kolajno, denarno darilo in diplomo. Povedal nam je marsikaj zanimivega in čebelarje vzpodbujajočega. Hvala mu ! — Zatem je podal blagajnik svoje poročilo in ono o dosedanjem delovanju podružnice. Iz zadnjega je posneti, da imajo udje podružnice iz čadramske fare (10) skupaj 112 ugodno prezim-ljenih panjev — to število se ob rojenju najmanj podvoji — s premakljivim satjem; ob ustanovitvi podružnice 1. 1906. pa je čebelaril poročevalec sam s premakljivim satjem kot začetnik z dvema panjema. Vsekako lep napredek ! — Da bi se tudi v južnem delu okraja — ki je za čebelorejo še ugodnejši — začelo napredno čebelarstvo hitreje razvijati, premestil ilftiPDo sedež podružnice v Špitalič. Zato se je izvolil novim predsednikom gosp. nadučitelj J. Časi iz Špitaliča, ki je prevzel prostovoljno tudi tajništvo. Ostali odbor je sledeči: predsednikov namestnik Sitar Frančišek, blagajnik A. Brumen, odbornika Bre-gant Henrik in Ačko Janez. — Z željo, da bi se uresničile nade, zaradi katerih se je povzročila premestitev podružničnega sedeža, se je zaključil občni zbor, nakar se je vršila pri šolskem čebelnjaku spomladna revizija enega čebelnega ljudstva. Pri tem opravilu se je sklenilo naročiti en Žnideršičev panj za poizkušnjo, ki bo postavljen v čebelnjaku gosp. Jos. Srebreta v Oplot-nici. Polovico prispeva podružnica, polovico pa upravitelj Srebre.
Podpohorski čebelar.
Čebelarska podružnica za Ptuj in okolico v Novi vasi pri Ptuju priredi v ponedeljek dne 12. maja ob 3. uri pop. poučno predavanje g. F, Jurančiča pri čebelarju Petru Stepišniku v Gorišnicah. Ker bo to ravno čas rojenja, se bo lahko vsak udeleženec priučil ravnanju z roji sploh in narejanju rojev. Vabijo se v lastno korist ne samo vsi udi čebelarskega društva, ampak vsi čebelarji te okolice.	Odbor.
Čebelarska podružnica za Savinsko dolino priredi v nedeljo dne 20. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v šoli v Grižah svoj redni občni zbor s sledečim spo-
redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo tajni-kovo. 4. Eventualno predavanje. 5. Slučajnosti, .—- Udje, pa tudi neudje, ki še želite pristopiti, pridite v prav obilnem številu, osobito ker se bode obravnavala neka preporna društvena zadeva.	Tajnik.
Čebelarska podružnica za okraj Kozje ima svoj občni zbor v nedeljo dne 13. aprila ob 1I.,3. uri popoldne v šoli v Podčetrtku. Istemu sledi poučno razkazovanje v šolskem čebelnjaku. Sprejemali se bodo tudi novi udje. Čebelarski pozdrav!	Franc Lovrec.
Čebelarska podružnica za gornjegrajski okraj zboruje v nedeljo dne 20. aprila t. 1, ob 3. uri popoldne v Ksaveriju pri Tišl&rju po sledečem dnevnem redu : 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo o delovanju podružnice v 1. 1912. 3. Račun za 1. 1912. 4. Predavanje o pitanju čebel in ogledovanje najpripravnejših pitalnikov. 5. Pobiranje članarine za 1. 1913. in vpisovanje novih udov. 6. Razni nasveti. — Čebelarji! Naše ljubljenke - čebelice so se že zdramile iz zimskega spanja ter mislijo na veselo rojitev. Zrojite tudi vi v mnogem številu dne 20. aprila v Ksaverij ter pomagajte razširjati krog veselega in družabnega čebelarjevega življenja.
Josip Terčak, t. č. predsednik.
Čebelarska podružnica Zgornje dravsko polje bode imela redni občni zbor dne 27. aprila 1913 v gostilni Jožefa Bandurja v Orehovi vasi ob l/22. uri popoldne. 1. Pozdrav. 2. Volitev načelnika, tajnika in odpornikov. 3. Učno predavanje. 4. Sprejem novih članov in sprejemanje še zaostale članarine od tistih, ki so že 2 K vplačali 111 imajo še 1 K doplačati, ker moramo denar odposlati za čebelarski list v Ljubljano. Kdor pa do dne 27. aprila članarine popolnoma ne doplača in se pri občnem zboru ne oglasi, se mu mora brez obzira čebelarski list ustaviti. Prosim še enkrat za to vpoštevanje.
S čebelarskim pozdravom Janez Pinter, t. č. načelnik.
PRIMORSKE PODRUŽNICE.
Grahovska čebelarska podružnica priredi dne 12. maja t. 1. ob 3. popoldne v Kanalu teoretično in praktično predavanje. Predaval bo g. Frančišek Kašca, nadučitelj v Tolminu. Predavanje se vrši v čebelnjaku g. Josipa Valesa. K obilni udeležbi vabi podrifžniaii	odbor.
Podružnični odboiPgrahovske podružnice pri Sv. Luciji je sklenil pri zadnji odborovi seji sestaviti inventar podružničnega čebelarskega orodja in izpo-sojevalni red. Vsak čebelar, ki želi uporabljati podružnično orodje, se mora vsaj štiri tedne poprej zglasiti pri hranilcih istega. Za baško dolino je hranilec g. Ivan Šorli, za Sv. Lucijo in okolico g. Jos. Rakovšček in za Tolmin in okolico g. Frančišek Kašca. Po uporabi je orodje takoj vrniti hranilcem istega. To se daje na znanje p. n. članom.	Odbor.
NAZNANILO.
Ker mi je dobava čebelarskih klešč mojega sistema vsled pomanjkanja za to sposobnega in voljnega obrtnika povzročala veliko neprilik, sem izročil izdelovanje in prodajo g. P. Majdiču v Celju. Da so te moje klešče pri mnogih čebelarjih priljubljene, priča dejstvo, da nisem mogel več ustrezati številnim naročilom, ter da je moje, v Celju razstavljene klešče že koj prvi dan nekdo »po najnižji ceni kupil« (»fal kupa«)'. — Kdor želi torej take klešče, naj jih naroči pri g. P. Majdiču v Celju.	Jurančič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ga. in g. K v C.: Ker pesem zavoljo dolgega poročila o občnem zboru ni mogla priti v marčevi številki v »Č.«, se bo priobčila v drugem marcu; članek »Zrak poziriii« pa pride v novembru na vrsto, ker bo takrat aktualen. Prosimo še kaj. Pozdravljena! — Kakor neradi, odložiti smo morali še več drugih stvari, ali določenega obsega »Č.« ne smemo prekoračiti. Pride pa polagoma, kar ne bo zastarelo, vse na vrsto.
MALA NAZNANILA.
Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu.
5 Droryjevih, 4 nemške in 15 kranjskih panjev čebel proda Ivan Šlibar, Mišače, pošta Podnart.	2—2
Umetno satje iz garantirano pristnega doma pridelanega voska prodaja kg po 4 K 60 h Mihael Kunovar, čebelar v Dravljah, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	2—2
Imam naprodaj 50 panjev kranjičev. Cena po dogovoru. Valentin Tušar, Planina št. 9, p. Cerkno, Primorsko.	2—2
Kupujem čebelne voščine po K 1'— do IČ 1-10 za kg, kakor tudi vsako množino voska po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in količine naj se pošiljajo na Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek.
7-2
Garantirano pristen ajdov med, zanesljiv pitanec, prodaja 5 kg v pločevinasti posodi za 8 kron. Blaž Urbančič, čebelar na Ščavnici, pošta Sv. Ana na Krembergu pri Cmureku, Štajersko.	2 2
Kupim več sto panjev čebel v kranjskih panjih, 100 panjev čebel v nemški normalni meri, polokvirjev 22 2 X 18'5 mm, kakor tudi večjo množinp čistokrvnih kranjskih matic. Prosim ponudbe na čebelarstvo Jan. Strgar, Bitnje pri Bohinjski Bistrici, Gorenjsko.	2-2 Proda se deža pristnega, točenega ajdovega medu, okoli 50 kg po 1 K 40 v. Posoda se posebej zaračuni, ako se ne vrne. Andrej Černešek, posestnik in čebelar, Majšperg, p. Ptujska gora, Štaj. 2-2 Naprodaj imam okrog 100 kg garantiranega čistega medu, zmešanega poletnega in
ajdovega. Cena za 1 kg 1 K 50 v. Janez Kovačič, čebelar na Vrhu, pošta Št. Jernej, Dolenjsko.	2 2 Iščem hlapca za čebelarstvo, sadno drevesnico in za druga mala domača dela. Plača po dogovoru. Vstop takoj. I. Luk-man, Šoštanj. 2—1 Prodam stiskalnico avstrijske mere za 14 K, dalje 15 kg grenkega kostanjevega medu po 4 K kg — 4 golobe in panje dunajske ležeče mere. Alojzij Pire, Ravni 1, p. Krško. 2 t Krmljenje spomladi s sladkorjem je čebelam pravi strup. Zato kupujte le zanesljiv ajdov med. 5 kg pristnega ajdovega pitanca K 7'50. — Umetno satovj« K 4'40. Rabljeni panji raznih sistemov se zaradi omejitve čebelarstva. ceno prodajo. — Čebelarske knjige: Anton Janša: ,,Popolni nauk o čebelarstvu", eleg. vezano K 2'40, brpš. K 2'—; ..Razprave o ro-
jenju čebeli, eleg^vez. K 1'60, broš. K 1'20. Nekaj izvode stvo", vezAt
egfivez.
itčerr
prne: ,,Umno čebelar-N. Babnik, Dravlje, p. Št. Vid pr?«y<^ani.	3-1
Umetno satje iz garantirano pristnega, doma pridelanega voska prodaja kg po 4 K 60 vin. Blaž Urbanič, čebelar na Ščavnici, pošta Sv. Ana na Krembergu pri Cmureku, Štajersko.	2—1
Jan. Strgar, Bitnje pri Bohinjski Bistrici, Gorenjsko, kupi več dobrih eksportnih panjev s čebelami; prosim ponudb s ceno.	2—1
Udnina (3 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskega čebelarja" Fr. Rojinu, nad-
□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ učitelju v Šmartnem pri Kranju, □□□^□□□□□□□c□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. conuaann Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo".
□□□□ooddTiska ,,Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. □□□□□□□□□□□^□□□□□□□oaaonoDDa
Registrovana varstvena znamka.
HERKULOVO ali WEED!-SATOVJE!
Edino opravičena tovarna v Avstro-Ogrski za izdelavo satovja na Weed-strojih. Vsled precejšnjega pritiska na vosek v stroju postane umetno satovje močno kot usnje, prozorno kot steklo, lahko kotpero, nerazdrobljivo in nerazstegljivo. Ako bi mogle čebele govoriti, bi rekle: dajte nam Wagnerjevo Weed-satovje, ker je ravno tako čisto, čedno in prijetno dišeče kot satovje, ki ga naredimo same. Herkulovo satovje je neglede na vse prednosti najcenejše na svetu, ker obsega 1 kg več plošč kot na druge načine narejeno. Čebelarji, ki pošljejo svoj čisti vosek tovarni franko, dobe proti doplačilu 1 K za kilo enako težo Herkulovega satovja. Herkulovo satovje za vsako poljubno mero, zavoj franko, stane kilo iz rumenega voska K 5*—, iz obeljenega voska K 6'—.
Ceniki s podobami Weed-strojev na zahtevo zastonj in franko.	2—2
A.). Waptr m Dunaju KIH, ttendorl, tovarna za Mino salov je in Menic voska.
Zrvideršičeve panji,
izdelane po Žnideršičevera originalu, opremljene z 18 okviri racionalnemere, matičnorešetkoin drugimipritiklinami, dalje remeljce v vseh dimenzijah, blazine in druge potrebščine
izdcluie Alojzij Trink
mizarstvo s stroji * Ljubljana. Linhartova ulica 8
1 }
Cena kompl. panju 16 K, pri večjem naročilu primeren popust. ---
Izdelovalnica čebelarskega orodja „Kranjsko tržno čebelarstvo"
Peter Iflajdič
preje baron Rothschiitz, Smrek, pošta Višnja gora (Dolenjsko)
Prodajalna v trgovini
„MERKUR"
kjer se dobi tudi vsakovrstno železninarsko blago, posebno za sezono: traverze, cement, poljedelski stroji, umetna gnojila itd.	6—3
priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panji vseh sistemov, vso pripravo za izdelovanje fllb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po prim. nizkih cenah, na debelo in drobno.
Deter Majdic, Celje
■ Graškafcesta št. 12
Vsled nesklepčnosti zadnjega občnega zbora razpisuje se drugi
.Občni zbor .
na dan 28. aprila 1913 ob 2. uri popoldne v pisarni tovarne testenin v Ilirski Bistrici. /
Na tem občnem zboru_ sklepalo, se bode pri vsakem številu prisotnih članov.
vni red: 1. Odobritev, likvidacijskega računa. 2. Sklepanje o porabi preostalega čistega premoženja. 3. Čitanje revizijskega računa in ukrepi vsled istega. 4. Sklepanje o prošnji za izferis zadruge. 5, Določitev osebe, ki bo hranila knjige.
Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji.
i-i	jb'	Anton Žnideršič, likvidator.
se zanima za Čebelarstvo in hoče kupiti najpotrebnejše stvari, naj zahteva ilustrovan in z mesečnimi navodili o~ premljen cenik, katerega pošlje zastonj
Povsod odlikovano!
FR. SIMMICH
Postrežba točna in zaloga čebelarskega orodja v JRUERMIGU, _pocen1'_ avstrijski Šleziji (osterr. Schlesien)
Posebno se priporoča: umetno satje iz čistega voska, razstojišča za okvirje, priprave za roje, matične kletke, kadilnike, čebelarske kape, pitalnike, klešče za okvirje, trčalnice, sita za čiščenje medu, vilice za odkrivanje medu, matične rešetke,"zapahe za izletnice itd.
T"
Prvi in največji A/1 Ambrožiča
gorenjski II L« v^Qistrani == čebelnjak :
pošilja:
Umetno satovje
iz čistega, jamčeno pristnega voska Mcg 5 K, 3V2 kg poštnine prosto.
Jamčeno čisti, pravi med
za pitanje čebel itd. 5 kg v ploščevinastih škatljah 8 K.
Ambrožičev panj
s 17 okvirji nemške normalne mere ali dunajske društvene mere in z okvirjem za okno, posebno pripraven in solidno izdelan — 6 K.
Lovilniki za roje,
posebno praktični 6 K.