Re\ijo Socialna pedagogika izdaja Združenje za socialno pedagogiko - slovenska nacionalna sekdja FICE. Revija izhaja četrtletno. Vse izdajateljske pravice so pridržane. Socialna pedagogika is a quarterly professional journal published by Association for social pedagogy - Slovenian national FICE section. Naslov uredništva je: Address of the editors; Združenje za socialno pedagogiko Uredništvo revije Socialna pedagogika Kardeljeva pl. 16 (pri Pedagoški fakulteti) 1000 Ljubljana tel: (061) 189 22 00; Fax: (061) 189 22 33 E-mail: bojan.dekleva@,guest.arnes.si Odgovorna in glasni urednik: С0-ЕШ10ГЗ: Bojan Dekleva (glavni urednik; Ljubljana) Alenka Robolt (odgovorna urednica; Ljubljana) Uredniški odbor scsta\ljaj(): Momher.s ol the edilorial board: Josipa Basic (Hrvaška, Croatia) David Lane (Velika Britanija, Great Britain) Margot Lieberkind (Danska, Denmark) Leo Ligthart (Nizozemska, The Netherlands) Martha Mattingly (ZDA, USA) Mojca Peček (Slovenija, Slovenia) Friedhelm Peters (Nemčija, Germany) Vinko Skalar (Slovenija, Slovenia) Mirjana Ule (Slovenija, Slovenia) L'i'eclnišlii svet sestavljajo: Members of advisory board: Lučka Babuder Mojca Bekš Brane Franzi Borut Kožuh Bojana Silahič Ivo Škoflek Jožica Tolar Darja Zorc-Maver Oblikoviinje in |)ге1()П!: l4)lograíija na naslo\ mei: Srečko Gorenc grafit anonimnega avtorja, fotografija in grafična obdelava: Boštjan Bajželj Lektorirala: Marinka Milenkovič Angleška ielvluT'a: Al Stone Tisk; Tiskarna Tone Tomšič, d.d. Letnik 111, 1999, št. 1 Vol.III,1999,i\o. 1 ISSN 1408-2942 Spletni naslov; http//vvww.uni-lj.si/~pefzzsp Naročnina na revijo za leto 1998 je 4.000 SIT za fizične osebe ter 5.000 SIT za prame osebe. Naročnina na revijo je za člane Združenja vključena v članarmo. Po mnenju Ministrstva za kulturo (št. 415-623/97) šteje revija Sociahia pedagogi- ka med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Izdajanje revije v letu 1998 finančno podph-ata Mmistrstvo za znanost in tehnologijo RS ter Ministrstvo /a šolstvo in šport RS. Članke v re-^lji abstrahira in indeksira Family Studies Database in Sociological Abstracts. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, številka 1 Razalo/C ontents Izvirni znanstveni članek Research/Empirical article Matej Sande Metafizika ekstazija 1 Matej Sande The metaphysics of ecstasy Strokovni članki Professional articles Christiane Kluge Načrtovanje individualne pomoči kot participativni postopek na področju pomoči mladim 35 Christiane Kluge Planning individual assistance as a participatory process in the field of care work with young people Jana Rapuš Pavel Hermenevtični pristop k sociahiopedagoški diagnostiki 47 Jana Rapuš Pavel Hermeneutic approach to the social pedagogic diagnosis Tomaž Fee Prvo srečanje in ocena stopnje disocialne motenosti pri otrocih in mladostnikih 67 Tomaž Fee The first contact and the diagnosis of the behavioural disturbances of children and young people Internet Internet Matej Sande Delo z Internetom: vklop in iskanje 81 Matej Sande Work with Internet: Loging in and searching for information Prikaz knjige Book review Gorazd Meško Mladi, ulica, prihodnost (zbornik predavanj) 87 Gorazd Meško Youth, Street, future (A reader of lectures) Pismo bralcev Letter to the editor Jana Martinšek Če nesreča poseže v življenje šolarja 91 Jana Martinšek If an accident happens in a schoolboy's life Navodila avtorjem 95 Instructions to authors ISSN 1408-2942 í S^Plfiíikü ekstazi)a. Ђће m¿^]^|^sfc 0' Matej Sande Matej Sande, dipl soc. ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16,1000 Ljubljana. Povzetek Ekstazi je razmeroma nova droga, ki se je v zadnjem deset- letju uspešno vključila v zabavno industrijo in novonasta- lo plesno kulturo. V članku je predstavljena kratka zgodo- vina ekstazija, njegove lastnosti in učinki na zavest upo- rabnikov. Empirični podatki so bili zbrani z intervjuji od uporabnikov v okviru raziskave o plesnih drogah in nudi- jo pogled v stvarnost slovenskih rejverjev in ostalih užival- cev te droge. Ključne besede: plesna kultura, rejv, ekstazi, MDMA Abstract Ecstasy is a relatively new drug which has been in the last decade successfully assimilated by the leisure industry and the new born dance culture. This article presents a brief history of ecstasy, characteristics of different related sub- stances and their effects on the user's mind. The empirical data was in larger part collected by interviews with users in the framework of a research project on dance drugs. The picture of subjective reality of Slovenian ravers and 2 Socialna peda gogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 1-33 Other users of this drug is presented in the last part of the article. Key words: dance culture, rave, ecstasy, MDMA 1. Intro Avtocesta (široka, prazna). Večerna vožnja ob koncu tisočletja. Hi- trost 190km/h, rahlo raste. Tum, tum. Zzzsk. Unii. Tum tum. Na cede- ju Plasticman, v ušesih glasba. Z vso hitrostjo drvimo iz sveta brez droge v svet frekvenc, zabave in močne svetlobe... In zabava, pa ekstaza? Smo že tam? Sem že tu? So res vsi zadeti? Široke zenice in njen nasmeh. Ljubezen in poljub v srce. Gibi rok, ki oblikujejo glasbo, laserji ki bodejo z oči. Tehnofriki, diskoafne, deklice in droga. Ko konec zabave loči zadete od gledalcev, se na plesišču obra- ča še nekaj plastičnih vojščakov, ambientalno privzdignjenih, prav nič spuščenih. Dee jay prizanaša, ker ve kako je, ko v glavi brni in kako, ko noge ne morejo obstati. Kmalu nastopi trenutek za evakuacijo, ozke zenice in drsenje nazaj - v teorijo ekstaze. 2. Narkotična suita Raj je v ekstaziju, da nam omogoča zgoraj opisane predstave? Je mar slab аИ celo perverzno dober? Nam povzroča halucinacije ali krha možgansko tkivo? Je vsak rejver slab ali obstajajo tudi taki do- bri po srcu, ki rejvajo zastonj (brez ekstazija). Nam škoduje, nas sla- bi ali preprosto obstaja v kristalni omami naše podzavesti? Energet- ska popotovanja, terapevtski eliksir in raziskovalni izziv povezan s to drogo nas žene v razrešitev še ene psihouganke - ekstatične eks- plozije uma. Zakaj? Zato, ker je zelo popularen. Tako popularen, da je že kar globalno zasidran v teorijah sodobne komunikacije in obhkovalsko - tržnega izražanja. Svojo vseprisotnost, izhajajočo iz povprečnega tech- no ßyerja^, kaže v sodobnih medijih, na televiziji, računalniški soft- ware programih in seveda na Mreži. Substanca s toliko medijskega ozadja je kot malik z veliko verniki, raste in se razvija. Ekstazi je tako 'Povprečen tehno "flyer" je sinteza psihadeličnih ozadij, izstopajočihfontov in racunaUmke grafike. Matej Sande: Metafizika ekstazija 3 skoraj gotovo tudi droga prihodnjega tisočletja. V nadaljevanju si bo- mo ogledali plesne molekule, učinke substanc, rejverje in ostale uži- valce ekstazija in problematizirali znanost v odnosu do droge. Članek je pisan z namenom približati stvarnost uporabe plesnih drog in je zato oblikovan kot zmes retorike uporabnikov (izrazi, sleng) in teore- tičnih vidikov plesne uporabe. 5.Emphaty in ecstasy "Ecstasy" (ХТС, X, ADAM, EVA, E, ekser, i) je predvsem popular- no ime, njegovo prvo, bolj ustrezno poimenovanje je bilo "emphaty". Zaradi bojazni, da bo besedo empatija razumelo premalo ljudi, je prevladalo poimenovanje ekstazi (ecstasy) kot oznaka za substanco. Danes govorimo o ekstaziju Jiot o drogi, ki v svoji definiciji vsebuje različne molekularne transformacije MDA^, ki jo je na trgu mogoče dobiti v obliki različnih tablet in vsebnosti in tako povzroča različne zadetosti, ter ki ga - ne nazadnje - lahko pojmujemo kot osrednji steber sodobne tehno s plesom povezane subkulture. Če pobrskamo po kratki zgodovini ekstazija, najdemo amine, ka- terih derivat je MDA, že v pradavnini kot sestavine rastlinskih olj muškatnega oreščka, vanilijinih zrn, kolmeža (acorus calamus), sa- safrasa (vrste lovorja) in drugih rastlin oziroma pra-zeli. Rolmež je staro zelišče, ki ga v starih knjigah o zeliščih (okoli 3700 pr.n.št.) poimenujejo podaljševalec življenja. MDA kot starševsko oziroma iz- vorno substanco za vse nadaljnje plesne molekule sintetiziraj o leta 1910 v Nemčiji. ADAM' je pomenil korak naprej v razvoju do danes najbolj raz- širjene empatogene'^ droge konca tisočletja. MDMA je danes najbolj zaželena vsebina tabletke ekstazija, je nekakšna izvirna, klasična E- izkušnja. Substanco so razvili leta 1914 v Nemčiji v podjetju Merck, nato pa nanjo pozabili vse do ameriških vojaških poskusov leta 1953. (Dekleva, 1998). Vojska je z MDMA podobno kot z MDA izvaja- la poskuse na živalih, ne pa tudi na ljudeh. Tako osnovna MDA in izpeljana MDMA molekula sta v času pre- ^^íetilen diokso amfetamim 0,4-metikndioksiamfetamin). 'ADAM=MDM= metildioksimetilantfetamin 0,4-metildioksimetilawfetamín). Œmpatogeno - kar vzpodbuja empatijo, introjekcijo in metakognicijo. 4 Socialna pedagogika, 1 9 99 vol. 3, št. 1, str. 1-33 hajali skozi različne stopnje in načine uporabe, tako tiste klinično terapevtske kot tudi povsem hedonistično plesne. Najprej se bomo pomudili pri terapevtski uporabi ekstazija. Ključ- na oseba v terapevtski zgodbi je Aleksander Shulgin, ki je kot psiha- delični teoretik in praktik ponovno odkril MDMA v šestdesetih letih. Njegovo delo je obsegalo iskanje terapevtske droge in ekstazi je iz- med 179 drog, ki jih je podrobno preučeval, prišel najbližje njego- vim pričakovanjem. Shulgin ovo "ponovno odkritje" MDMA in s to substanco spreme- njene zavesti, odprte za komunikacijo, soljudi in energijo, ga je na- vdušilo in drogo je priporočil psihoterapevtom. Sam jo je preizkušal tako kvalitativno kot kvantitativno. Začel je s 100 mg MDMA (kar je danes že razmeroma kar visoka doza^, ki jo zaužije povprečno izku- šen rejver) in opisoval učinke. Preizkus je končal z dobrimi 200 mg r-izomera, kar je vsebina dveh zelo dobrih in čistih tabletk v današnji kulturi zadetosti. Kvalitativno je izkušnjo s 120 mg opisal takole (Shul- gin, 1992): "Počutim se popolnoma očiščen, ne obstaja nič drugega kot popolna evforija. Nikoli se nisem počutil bolje ali sploh verjel, da je kaj takega mogoče. Čistost, jasnost, čudovit občutek čiste notranje moči, ki se je nadaljeval ves preostanek dneva ... Ves naslednji dan sem se počutil kot "Državljan Vesolja", veliko bolj kot "Državljan Planeta", čas sem popolnoma izklopil in valoval od ene aktivnosti proti drugi... (in druga izkušnja prav tako z 120 mg) ... Počutim se popolnoma mirno. Vse svoje živ- ljenje sem čakal, da pridem sem, kjer sem zdaj in počutim se, kot da sem prišel domov. Izpolnjen sem." Shulgin je svoje "terapevtsko" odkritje leta 1977 posredoval psi- hoterapevtu Leu Zofu, ki je, prepričan v terapevtsko vrednost droge, ekstazi naprej priporočil in priskrbel okoli 4000 terapevtom. Vsi, ki so uporabljali ekstazi na svojih klientih, so drogo tudi sami poizku- sih, saj je v tistem času veljalo prepričanje, da terapevt ne more iz- vajati take terapije, če sam ni seznanjen z učinki snovi, ki služi kot medij v terapevtskem procesu. Vsi ti pionirji uporabe ekstazija so bih prepričani, da so odkrili novo orodje za delo z ljudmi. Eden iz- ' Vsebnost MDMA v tabletkah ecstasyja se je v letih 1991/1998 gibala med Ì0 in 1)0 mg Male] Sande: M e laj i zi ka ekstazija 5 med njih je celo zapisal, da je "MDMA penicilin za dušo in predpiso- vanju penicilina se ne moreš odpovedati, ko enkrat vidiš, kako po- maga" (Saunders, 1993). Zakaj se torej ekstazi ni prijel kot terapevtski eliksir in empato- geno zdravilo prihodnosti? Predvsem zaradi tega, ker trg, ki bi po- skrbel za dobro prodajo zdravila, ni bil dovolj močan. Prednosti z ekstazijem podkrepljene psihoterapije so bile predvsem v bolj odpr- ti komunikaciji, dovzetnosti na pohvale in kritike, pozitivni spremem- be v občutenju drugih, vpogledu v osebne probleme in vzorce vede- nja in mišljenja, zmanjšanju obramb in povečanju samozaupanja. Ekstazi je bil prvotno namenjen tistim, ki so imeli težave na zgoraj omenjenih področjih delovanja in čustvovanja. Ekstazi oziroma MDMA so priporočali tudi v psihoterapiji, ki je gradila na uvidu v položaj in notranjost klienta. MDMA je v takšni terapiji omogočal tudi okrepljeno samopercepcijo in duhovno ter osebno rast. Klinič- na uporaba je primerna tudi za ljudi, ki imajo težave s čustvovanjem in imajo močnejši karakterni oklep. Psihoterapija lahko nastopi šele potem, ko popustißash čudovitih občutkov in sreče, torej, ko se za- detost prevesi v bolj umirjeno fazo, kjer lahko posameznik ob pomo- či terapevta raziskuje svojo žalost, bolečino ali depresijo. Avtorja Grin- spoon in Bakalar (cit. po Saunders, 1997) opisujeta učinke MDMA - od povečane introspekcije do začasne osvoboditve stanj depresije in anksioznosti. Ekstazi pomaga tudi v smislu terapevtske delovne ali- anse, saj omogoča večje zaupanje v terapevta in posledično večjo varnost pri razkrivanju klientovih težav. Grinspoon in Bakalar opre- delita možnosti uporabe v eksistencialni humanistični terapiji in v tistih vejah, ki sledijo konceptom Rogersa in Freuda. Ekstazi ima tudi svoje omejitve. Terapevtska uporaba je bila ome- jena na psihično stabilne posameznike, ki so lahko sprejeli in pre- stali takšno terapijo. Takih klientov pa ni bilo dovolj za potencialni farmacevtski trg. Drug problem je bil povezan s tem, da je bila sub- stanca MDMA patentirana in čeprav je patent že potekel, droge v drugo ni mogoče patentirati in zaščititi, s tem pa so nastopili formal- nopravni problemi glede proizvodnje in distribucije zdravila (dro- ge). Končna proizvodnja bi terjala tudi dolgotrajne in drage poizku- se, ki bi omogočali varno terapevtsko uporabo. Ob pregledu zgodovine substance se lahko vprašamo, kaj vpliva na odnos do drog v zahodni družbi. Uživanje droge za užitek in zaba- 6 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, š 1. 1, str. 1-33 vo je družbena prepoved, prekršek in tabu, uživanje iste droge za lajšanje bolečin pa je sprejemljivo in zaželeno početje. Če vzamemo pod drobnogled primer ekstazija, lahko zaslutimo tanko mejo med sprejemljivo in nesprejemljivo uporabo substance. Depresivni po- sameznik bo vzel drogo zato, da se bo počutil bolje (normalno, zdra- vo), nedepresivni (normalni) posameznik pa bo vzel drogo zato, da bo srečen (vesel, sproščen). Gre bodisi za dviganje na domnevno normalno nezadeto stanje zavesti ali za preseganje tega (treznega) stanja v stanje high, torej zadetost. Oseba je v obeh primerih zadeta, le zorni kot je drugačen in meja dopustnosti, zmernosti in modrosti premaknjena. (Prav tam) Kako se počutimo ob napisanem, je stvar osebnega pogleda na droge in zadetost, vendar v danem primeru lahko zaznamo negotovo razlikovanje med drogo in zdravilom. Prav razvejana mreža terapevtske uporabe je bila poglavitni vzrok za pronicanje ekstazija v širšo uporabniško javnost. Psihoterapevti so se zavedaU napak preteklosti, ko so s psiholitično in psihadelič- no^ terapijo LSD prenesli v subkulturno javnost. Pri ekstaziju so bili bolj previdni, raziskave so bile pod nadzorom in MDMA je le posto- pno prehajal v tako imenovano cestno (pouhčno) uporabo. Na začet- ku je bila uporaba omejena na raziskovalce, terapevte, japije in druž- beno elito, ki je imela denar in prava poznanstva za nakup eks- tazija. Nastajajoči E underground (ki je vključeval tudi pripadnike terapevtov in razhčnih raziskovalcev droge), se je širil in je bil tako odločilen za raztopitev droge v organizmu družbe. Uporaba je bila poleg samoterapije in raziskovanja zavesti razširjena tudi na komu- nikacijo med ljubimci in prijatelji. MDMA je počasi postajal prava droga ljubezni. Zlata doba ekstazija je bila v letih med 1977 in 1985. Uporaba je bila v tem času omejena na terapevte, zanesenjake in študente. Leta 1985 je ameriška agencija DEA (Drug Enforcement Agency) uvrsti- la ekstazi v najstrožjo kategorijo prepovedanih drog - nevarne in zas- vajajoče snovi brez medicinske vrednosti. Usoda ekstazija in konec terapevtske uporabe sta bila tako zapečatena. Na to se je odzvala majhna skupina ljudi, ki je sprožila tožbo proti DEA zaradi izključit- 6 Psihadelična terapija v Ameriki in psiholitična terapija v Evropi sta v 60. letih predstavljali terapevtsko uporabo LSD-ja za zdravljenje alkoholizma, anksioznih in obsesivnih nevroz, psihosomatike in spolnih motenj. Psiholitična terapija gradi bolj na preteklosti in objektnih odnosih, psihadelična pa na metapogledu s stališča razsvetljenja, ki ga povzroči droga. M alej Sande: Metafizika ekstazija 7 ve substance MDMA iz polja legalne uporabe. Ta tožba je v Ameriki zanetila pravi medijski požar in brezplačno reklamo za novo drogo, ki jo je uporabljalo čedalje več ljudi. Uporaba v terapevtskih krogih tudi po prepovedi MDMA ni pre- nehala, omejila se je na entuzijaste in nedeljske terapevte, ki so v E- izkušnjo vpeljevali svoje partnerje, prijatelje in ljubimce. Ekstazi je imel na prehodu v nelegalno uporabo tudi zanimiv ritualni oziroma entheogeni pomen. Poleg omenjene empatogenosti spodbuja eksta- zi tudi entheogenost, ki pomeni iskanje in odkrivanje boga v samem sebi. Ker ekstazi omogoča drugačno introspekcijo in v nekaterih kom- ponentah zadetosti bolj jasno dojemanje samega sebe, je postal v letih prodora te droge orodje v rokah različnih religij. Svoje izkušnje opisujejo benediktinski menihi, zen budisti in rabini. V izkušnjah opisujejo, da je molitev najpogosteje le poskus molitve in komunika- cije z bogom, ki se le redko uresniči. Ekstazi omogoča neposredno povezavo z božanstvom zunaj in znotraj sebe. Čeprav religije veči- noma izključujejo uporabo droge in jo označujejo kot destrukcijo zavesti in napačno interpretacijo božjega, jo v posameznih primerih uporabljajo, ko posameznik zares išče boga ali v inicialnih fazah me- ditacij. Religiozne izkušnje poudarjajo nove pomene, kakovosti in dimenzije z ekstazijem spodbujene komunikacije. MDMA omogoča nove nivoje in pokrajine komunikacije, v katerih človek jasneje vidi svoji trenutni položaj in možnosti za prihodnost. Pogovori s soljudmi so bogati in polni čustev, vendar kakovostno drugačni od komunika- cije, v katere ozadju je THC (aktivna snov v marihuani oz. hašišu). Vpliv ekstazija se čuti kot občutek teže trenutka in situacije, na kate- ro zadeti subjekt gleda kot na nekaj izjemnega in čudovitega. Obču- tek za pomen in resnost življenja se poveča. Prostor komunikacije je notranji (čeprav komuniciramo z sočlovekom), brez zapletenih obramb ega, sprenevedanja in skrivanja za mentalnimi fasadami. Uporabniki ekstazija (in ne samo menihi) občutijo poglobljeno ko- munikacijo kot sestavino izkušnje. (Prav tam.) Zadnje poglavje zgodovine ekstazija se piše v tem trenutku. Pri nas in po svetu pleše na tisoče majhnih plesnih plemen (tribes), ki MDMA izkoriščajo za plesne rituale. Prehod iz enega (duhovnega oz. terapevtskega) v drug (plesno hedonističen) način ritualne upo- rabe se je dogajal na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta. Če- prav je na zunaj divja plesna (rejv) zabava vse kaj drugega kot reli- Socialna pedagogika, í 999 vol. 3, Si. 1, sir. 1-33 giozna izkušnja, jo nekateri rejverji pogosto doživijo kot ritual in duhovno doživetje. Izkušeni rejverji uporabljajo MDMA kot ključ za dostop do entheogenih stanj zavesti, ki jih spodbujajo ritem in frek- vence v ozadju glasbe. Preskok na plesno uporabo droge lahko torej iščemo v ritualnem pomenu zadetosti, ki se je uspela uspešno vklo- piti v tehnologijo in mišljenje sedanjosti. Ob koncu 80. let prinesejo tabletke ekstazija v Evropo pristaši in- dijskega guruja Bhagwan Rajneesha, ko so se selili iz svojega ashra- ma v Oregonu. Skorajda istočasno so prinesli ekstazi na otok Ibizo ameriški "di džeji" in skoraj v trenutku je bila rojena nova plesna droga. Na zabavah so se mešale droge in zvrsti glasbe, ki so iz prvot- ne Native American in World glasbe črpale energijo in vzorce (sam- ple) za nastajajočo plesno glasbo. Iz osnove tehna in acid glasbe so nato izšle vse moderne oblike elektronskega poustvarjanja, ki sega- jo od racionalnega minimala do hard core ekstremov gabba in goa podzvrsti. Britanski turisti so prinesli plošče in tabletke na svoje do- mače zabave, kjer je ekstazi začel izpodrinjati tedanjo plesno drogo številka ena - LSD (acid). V nekaj letih se je ekstazi bliskovito širil po plesiščih Anglije in celinske Evrope, v letu 1993 je po ulicah Ber- lina na Love parade plesalo 30.000 pretežno zadetih plesalcev. Love parade 1998 jih je zbral že skoraj milijon. Seveda takšnega prodora plesne uporabe niso spregledali držav- ni organi. Policija je na začetku 90. let v Veliki Britaniji preganjala in zapirala vse večje rejve, saj se je tam obrnilo veliko denarja za ozvo- čenje, naprave, laserje in drogo. Poleg neobdavčenega denarja je bil problem predvsem nastajanje neke nove plesne subkulture, ki je ta- ko kot vsaka nova oblika zabave ogrožala vrednote in trdnost pre- vladujočega kulturnega sistema. Za pravni pregon zabav so se orga- nizirale posebne enote policije, ki so po celi Angliji na avtocestah preganjale predvajalce glasbe v diskotekah (di džeje) in prepreče- vale zbiranje mladih, po drugi strani pa so delovale bolj globalno - zapirali so piratske radijske postaje in organizatorje zabav. Rejv je preživel napad avtoritete in tudi oblikovanje nove plesne swZíkulure. Na sceno je prinesel novo drogo, ki je izpodrinila stare, nekoliko bolj agresivne plesne droge. Plesne droge preteklosti (speed in LSD), ki so jih uporabljali pred dvema desetletjema v vročici sobotne noči, je nadomestil E. Ta prehod je bil precej neboleč, v stvarnost mladin- skih Subkultur pa je uvedel temeljno spremembo. Nova droge je spre- M alej Sande: M e I a/i z i k a ekstazija 9 menila način interakcije med pripadniki subkultur. Običajno napa- dalnost in defenzivnost je zamenjal občutek ljubezni, pripadnosti in empatije. Znotraj novonastale rej v scene ni bilo frakcij, ki bi med seboj fizično obračunavale, kot je bilo to v preteklosti v navadi med Skini in Modi. Zaradi ekstazija se je v letih formiranja nove mladin- ske kulture zmanjšala agresivnost med pripadniki navijaških^ sku- pin. Alkohol je med rejverji postal obrobna (stara, agresivna) droga. Kultura ekstazija se je do danes tudi precej spremenila. Na začet- ku je bila ena sama velika srečna družina. Danes se tehno in rej v scena delita na več skupin in ljubiteljev (častilcev) prav določene zvrsti glasbe. Zabave imajo več vzporednih plesišč, kjer plešejo na različne vzorce glasbe. Napredovala je tehnologija vzorčenja, hitrost glasbe in image plesalcev, ki se deli od tistih plastičnih do povsem običajno oblečenih plesalcev. 5. Kakšna je lahko plesna molekula? You and me on ecstasy Apolo 4 forty, Electro glide in Blue Za psihotropne substance pogosto rečemo, da posegajo v delova- nje telesa in duha. To lahko počnejo na takšne in drugačne načine. In nato napišemo knjigo (brošuro) ki pravi, če boš jedel to in to, se bo zgodilo to in ono. In na koncu boš umrl. Toda droge ne prenesejo preproste retorike. Mogoče zato, ker so same po sebi zelo zapletene. In ker so zapletene, vplivajo na naš intelekt, željo, čustva in spomin na zapletene načine. Nikakor ne povsem preprosto, enoznačno in na način nujne zveze vzrok (droga) -posledica (točno določena zade- tost). V ozadju uporabe je potrošništvo in mehanizmi ''vidiš, zaželiš in kupiš". Potrošniška kultura je še vedno razmeroma enoznačna in prav nič zapletena. Najprej je tu sprejemanje informacij (reklame, sporočila) in nato predelovanje zunanjih idej brez dodajanja lastne- ga prispevka. Razum je pasiven in se podreja eksternim idejam (zra- 7 Sociolog Mark Oilman je opazil zanimivo spremembo na navijaški sceni (pretepi, pivo in nogomet) v Manchestru, ko so nogometni huligani prišli v stik z ekstazijem. Odvrgli so mačo \1dez in zadeti plesali v istem klubu kot njihovi nasprotniki. Od tega trenutka se je nasilje na nogometnih tekmah zmanjšalo in ni nikoli več doseglo nekdanje ravni, tudi ko so navijači E zamenjali z speedom. Seveda so bili vmes verjetno tudi drugi dejavniki, tako da vsega tega ne moremo pripisati samo ekstaziju. 10 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, š 1. 1, str. 1-33 ven pa si zaželi npr. avto, računalo ali drogo). Takšna filozofija je lahko ozadje "Just say No" programov za preprečevanje zasvojeno- sti. Odpovejte se prepovedanim stanjem zavesti. (Lenson, 1995). Marihuana, psilocibin in ekstazi so spremenili potrošniško lo- giko in ji dodali nove razsežnosti. Uporabniki se za droge ne odlo- čajo samo po načelih ponudbe in povpraševanja, ampak bolj kom- plicirano, na podlagi preteklih izkušenj in pričakovanj neke dolo- čene prihodnosti. Predvsem psihadelične droge so odvisne od tega, kdo smo (kako razvita, zdrava in trdna je naša duševnost) in kak- šne so naše izkušnje iz preteklosti. To kar pišem, monitor na kate- rega gledam, techno CD, ki pritajena grmi iz ozadja in življenje, ki si ga gradim, so stvari nekih osebnih odločitev in preferenc, ki jih ne ustvarja samo sedanjost ampak hkrati tudi obe skrajnosti dimenziji časa. To, kar sem počel pred dvema letoma in to, kar bom počel čez dve leti. Podobne stvari so v ozadju uporabe psihadeličnih in empatoge- nih drog. Zavest, ne katero se veže droga, ni ena in univerzalna. Substanca, ki se veže na molekule zavesti, naleti tam na preteklost uporabe ali neuporabe. To preteklost, ki vsebuje tako slabe kot do- bre izkušnje z drogo, imenujemo set. Set je tudi stanje zavesti in naravnanost misli v trenutku, ko smo zaužili drogo. Druga stvar, ki je pomembna za razumevanje zadetosti, je setting. Setting je okolje (fizično in socialno), ki je lahko vzpodbudno ali pa deluje utesnjujo- če, negotovo in nesproščeno. Največ težav pri uživanju drog je zara- di neskladja med pričakovanji (prešibka ali premočna) in trenutnim položajem (sovražno okolje, zunanja ogroženost). Set je pričakovanje večera in pričakovanje zadetosti. Pričakova- nja so pomembna, saj jih lahko droga doseže, preseže ali sploh ne doseže. Set je stanje zavesti pred vsako uporabo. Lahko je reči, da nekdo raje kadi marihuano s kolegi kot s kriminalisti, ampak to je že setting, ki ga je pogojila anticipacija uporabnika. Na naravna- nost se navežejo izkušnje z enako ali drugo drogo. Ko nastopi tre- nutek zadetosti, lahko pride od spredaj, frontalno (učinek je po- znan in pričakovan) ali od zadaj, z zadnje strani glave (učinek je tuj in se ga prestrašimo). Pojavnost zadetosti je v funkciji pričako- vanja. Odvisna je od tega, ali se drogo podcenjuje ali precenjuje. Ekstazi lahko uporabnika pusti v lažnem pričakovanju nečesa, kar se sploh ni zgodilo, in udari šele tri ure po zaužitju. Podobno je z Ma tej Sande: M e taf iz i ka ekstazija íí LSD-jem in v manjši meri tudi z marihuano. In temu se reče bad trip. V taki situaciji je težko pomagati. Med izkušenimi uporabniki se uporablja metoda prepričevanja (pomirjevanja), ki ji še najbolj ustreza izraz talk down. Uporabniku, ki je preveč zadet, se poizku- ša dopovedati, da se okrog njega godijo stvari, ki so povsem običaj- ne in ki ne ogrožajo njegove integritete. Tako se lahko odstrani nekaj simptomov, elementi nelagodja in nejasnega strahu pa osta- jajo skoraj nespremenjeni. To je posledica seta in le malo okolja, v katerem se je uporabnik znašel. Če bi bil vzrok samo v okolju in drogi, potem bi ga s pregovarjanjem lepo spustili na varen nivo uporabe. Korenine slabega tripa ležijo v času pred zaužitjem, ko je uporabnik zavestno ali zunajzavestno predvidel, kakšne bodo po- sledice in kakšen bo vrhunec uporabe. Pričakovanja so v nekem smislu stalna in podobna zgodnjim spominom, ki nekatere ljudi preganjajo vse življenje, in uporabnika na slabem tripu zadanejo v nanosekundi. Vsak trip ima svojo predzgodovino, ki je ravno tako pomembna in deterministična kot otroštvo v psihoanalitični inter- pretaciji (Ibid.) Ekstazi deluje na zavest povsem drugače kot druge droge. Če- prav je glavna in zaželena vsebina tabletke ekstazija MDMA se- stavljena iz dveh drog^, kot kemijska vez med molekulo amfetami- na in meskalina, je učinek drugačna zadetost, kot bi jo pričakovali glede na naravo obeh sestavin. Pričakovali bi lahko, da bo del me- skalina povzročal srednje močne ali močne halucinacije, spreme- njen amfetamin v drogi pa bo dajal energijo podobno tisti ob upo- rabi speeda, kokaina ali sorodnih poživil. Zadetost z ekstazijem (za- enkrat bomo ekstazi mislili kot original MDMA) je morda res bližje amfetaminu kot meskalinu, saj ustvarja ogromne količine energi- je, volje in potencialov, vendar se od nje tudi razlikuje prav po svoji empatogenosti, ki je morda tista majhna sled meskalina. Halucina- cij pa ob uporabi MDMA ne bo, razen če gre za predoziranje, oziro- ma močno preseženo mejo dobrega okusa -120 mg. V klasični lite- raturi uporabljajo pojem psihadeličen predvsem za označevanje vidnih halucinacij, ki jih sproži neka snov (navadno meskalin, psi- locibin, LSD ...), uporabniki sami pa prividov ne pojmujejo kot esen- co izkušnje. (Eisner, 1989) Psihadeličnost je stanje duha, ki je zna- čilno in prepoznavno. Ekstazi ne povzroča klasične psihadelične izkušnje in se od nje celo zelo oddalji. Zadetost, oziroma njen naj- 12 s o C i a I n a peda g o g i k a , 1 9 9 9 vol. 3 , Si. 1 , sir. 1-33 višji del, fleš, bi lahko pogojno primerjali z heroinskim flešem'^, saj gresta vrhunca v isto smer - proti vsemogočnosti in polnosti ter eno- sti. Vseeno je kvalitativna in kvantitativna izkušnja fleša pri teh dveh vrhuncih zavesti različna, saj opiati valujejo na drugih mentalnih frekvencah. Podobnost so zagotovo prvi opazili uporabniki, ki upo- rabljajo ßes in fleširanje predvsem v navezavi na H (heroin) in E. MDMA okrepi ego, vendar ne na klasičen amfetaminsko močno hladen način, ampak zmanjša obrambe in nežno odstrani ovire v razumevanju in komunikaciji. (Ibid.) Funkcije ega ekstazi ojača tu- di v smislu spremenjenega pojmovanja odkritosti, saj lahko vsakdo pove, kar res misli, brez omejevanja ega in strahu pred zavrnitvijo ali notranjo poškodbo. Amfetamin, ki se obnaša povsem neamfeta- minsko, drugače in vendar zelo odprto in prijetno. Naslednja stvar, ki jo povzroča zadetost z MDMA-jem in njegovi- mi tesnejšimi kemijskimi sorodniki, je empatogenost. Empatogenost združuje stanja skoraj kozmične zavesti in verbalne in neverbalne komunikacije na nekih novih nivojih ter samodojemanje in obliko- vanje razmeroma novega sebstva. Posledica amfetaminsko ali koka- insko spodbujene komunikacije je hitrost in količina pogovora, ki je nagnjena bolj k samoabsorbciji, pomeni pa se izgubljajo v klepetu. Pogovor je bolj sredstvo samo-gratifikacije kot komunikacije. (Ibid.) Komunikacija, ki jo spodbudijo variacije MDxx^°, je bolj polna, zazr- la v sedanjost in konstruktivno reševanje problemov, misli sledijo do nekega cilja in se ne razblinijo tako kot pri amfetaminski zade- tosti. Poseben poudarek je na empatiji, na tem, da vidimo z očmi drugega in čutimo s srcem drugega. Ekstazi ima veliko povezav s simbolom srca, ki se pojavlja na tabletkah, rejv plakatih... To srce pomeni ljubezen in na nek način empatijo, saj ekstazi dejansko pri- bliža uporabnika resnici znotraj sebe in razumevanju resnice v po- membnih drugih. Zaradi vsega tega so za fenetilamine, kot so MDA in kasnejše analogone, predlagali uporabo termina empatogenost na- mesto psihadeličnost, ker ta izraz bolje opisuje samo bistvo zadeto- ^Molekula MDMA ni mešanica dveh drog, ampak samostojen semisintetični proizvod. МВШ ne vsebuje amfetamina, čeprav ga mogi imenujejo psihadelični amfetamin, temveč je le podobna molekula, ki v možganih na podoben način deluje na nevrotransmiterje... (Saunders, 1997). 'Heroinski fleš je tukaj kot metafora sveže prvinske izkušnje s heroinom in ne fleša, ki odpravi bolečine junkija. ^nadaljevanju bomo za celotno skupino MDMA, MDEA in MBDB uporabljali oznako MDxx. Matej Sande: M e lafizi k a e ks lazi j a 13 sti, ki ga povzročajo takšne droge. Seveda empatije ne proizvaja sub- stanca, ampak ta le ustvari podlago za njen razvoj, ki je nato odvisen od vsakega posameznika. MDxx začasno spremeni kemijsko struk- turo možganov, kjer sproži nevrološko stikalo in omogoča dostop do novih stanj zavesti. (Ibid.) Mešanica metafizike in fiziologije domnev- no omogoča nastanek empatije. Vez med možgani, mislimi in sub- stanco sproži empatogene vsebine in jih (zgolj figurativno) razlije po telesu in duši. Bolj temeljno filozofsko vprašanje od razlike med telesom in zadetostjo je obstojnost izkušnje zadetosti in njenega vpli- va na relativno realnost. Vprašanje se dotika samih izkušenj empati- je, ljubezni in spolnosti znotraj zadetosti in tega, ali so stanja spod- bujena s substanco, ah obstajajo sama po sebi latentna in čakajo na impulz droge. MDxx tvori matriko alternativnega stanja zavesti, ki omogoča padec nepotrebnih obramb default sveta in stanja. Bivši rejverji včasih kritično presojajo pretekle izkušnje z magijo zadeto- sti, ki sicer nikoli ne umre, ampak počasi, a vztrajno zbledi. Zato izkušnja z ekstazijem ni neka popolnoma druga realnost, je zgolj realnost brez obramb, polna ljubezni, dotikanja in komunikacije. Je realna v časovno prostorskih globinah zadetosti. Vprašanje realnosti lahko skrčimo na vprašanje, ali je takšno stanje tudi funkcionalno? (Prav tam.) Ram bi pripeljala vsakodnevna uporaba ekstazija kot mo- rebitne droge prihodnosti? Realnost ekstazija je tako bolj (terapevt- sko, raversko, partnersko) uporabna za odkrivanje lastnih obramb in zadržkov in poglabljanje medsebojnih odnosov kot za redno upo- rabo, ker magija substance tako počasi zbledi. Tabletka ekstazija lahko zaradi različnih vsebin povzroči tudi raz- hčna stanja zadetosti. Poleg klasičnih substanc MDA in MDEA lah- ko vsebuje še nekatere druge amfetaminske analogone ali pa kaj povsem drugega. Dodatki so lahko povsem nenevarni (kofein, amfe- tamin) ali pa zelo nevarni (ketamin, altropin) povzročitelji neempa- togene in precej nevarne zadetosti. (Glej tabelo 1) Razlika med učinki MDMA in MDEA je zelo majhna, tako da veliko uporabnikov in prodajalcev droge pravzaprav ne zazna kakovostne razlike zadetosti. V tabletki kohčinsko prevladuje ena substanca, in če je te veliko (okoli 100-120 mg), navadno ne vsebuje veliko dodat- kov, ki bi kaj dodajah k zadetosti. Tabletke, kjer je vsebnost osnovne substance majhna (okoh 40 mg), vsebujejo še nekaj kofeina ah pa kombinacijo dveh osnovnih substanc MDMA in MDEA. Zelo redka je Í4 Socialna pedagogika, 1999 vol. 3, št. 1, str. 1-33 kombinacija z amfetaminom, saj mešanje MDxx in amfetamin sulfa- tov (whizz, speed) ni priporočljivo. Amfetamin nastopa v tabletkah samostojno ali pa v povezavi z kofeinom (20 mg amfetamina in sled kofeina). Tabela 1: Učinki substanc, ki jih lahko zasledimo kot prevladujoče v tabletkah ekstazija poleg ostalih dodatkov. Različna imena in substance MDxx so nastala med drugim tudi zaradi oblikovanja (dizajniranja) droge, ki ima namen poleg odkrivanja nove droge tudi iskanje luknje v zakonu. Dodajanje novih kemijskih struktur na obstoječo snov za nekaj časa izloči iz polja nelegalnega novo nastalo drogo. Največkrat nova oblika droge povzroči tudi drugačno zadetost... Tudi ob kombinaciji ekstazija z drugimi drogami gradi osnovno komponento zadetosti (energija, komunikacija...) MDMA, druge sub- stance, ki jih uporabljajo za podaljševanje ali zmanjševanje učinkov (marihuana, amfetamini), pa dodajajo ali odvzemajo energijo. Tak- šna prevlada ekstazija govori v prid dejstvu, da je to zelo močna dro- ga. Močna zato, ker povzroča fleš, in ker so njeni učinki dolgotrajni, podobno kot pri LSD-ju. Ekstazi je močna droga tudi v smislu same uporabe, saj nepripravljenega uporabnika kaj hitro preveč zadane in tako povzroči neprijetno izkušnjo. Tudi ekstazi je, tako kot LSD in drugi psihadeliki, podvržen vplivom seta in setinga, vendar obe va- riabh nista tako zelo pomembni. Set in setting sta bolj pomembna Matej Sande: M e t af i zi k a ekstazija 15 pri uvajanju uporabnika v svet ekstazija, kasneje pa spremenljivki ne igrata več takšne vloge. Ekstazi se včasih uporabja celo kot kre- ator seta za uporabo visokih psihadelikov, npr. LSD-ja. MDMA in MDA v ekstaziju sprožita paradoksalne učinke zadeto- sti v primerjavi s klasičnimi amfetamini. Amfetaminska izkušnja na- redi duha in telo nemirna, sprošča energijo, medtem ko ekstazi po- vzroča notranji mir, sprostitev in enost, podobno stanju meditacije, ob vsem tem pa lahko vključuje tudi močno energiziranje. Razlike med učinki so razlike med analogoni. Učinki se od pravega MDMA bolj ali manj oddaljujejo ter dodajajo nove sestavine in nianse zade- tosti. Omenjali smo že MDEA (Evo), ki je izrazito podoben MDMA in MDA, ki povzroča nekoliko drugačno izkušnjo. Razlike v niansah stanj zavesti in učinkih so nazorneje predstavljene v tabeli 1. Slika i: Tabletke ekstazija imajo v premeru od 6 do 10 mm, so različnih barv in oblik, razpoznavne so tudi po logotipih, ki so vtisnjeni na tabletko. Podobno kot pri LSD-ju imajo nekateri simboli svoj pomen, vendar jih je ekonomija droge v današnjem času skoraj izničila. Playboy, ki je bil nekoč prodajna uspešnica z 120 mg MDMA, danes reproducirajo povsem brez bazične substance, npr. samo z 27 mg amfetamina in nekaj kofeina. Tri do šest mesecev po izvirniku nastopijo posnemovalci, ki kopirajo logo, ne pa vsebine. Ker ekstazija ni težko proizvajati (recepti so prosto dostopni na internetu), tabletke vsebujejo nečistoče, ki pa so zgolj posledica nezadostne in nepravilne sinteze. Zato včasih govorimo o nečistem MDMA. Izgled tabletke je zelo pomemben, saj že na prvi pogled slaba izdelava, vezava in odtis pričata o dvomljivem poreklu droge. Boljše tabletke imajo bolj pravilne robove, se ne drobijo itd. Čisti MDMA je v obliki belih kristalov. Če so kristali zelo majhni, je v obliki belega prahu, ki se ga stiska v tabletke. Substanca je zelo obstojna, topi se v vodi in alkoholu in je grenkega okusa. Nepopoln proizvod sinteze je rjave barve. Tabletke navadno tehtajo med 200 in 600 mg, tako da je aktivne substance okoli 100 mg, ostalo je vezivo. Učinki MDMA in MDEA so zelo podobni. MDA izstopa z možnim pojavom šibkih halucinacij, MBDB pa je analogon, ki ga je v sredini 80. let oblikoval Dave Nichols, da bi se izognil klasifikaciji MDMA-ja med psihadelične droge. Struktura MBDB je skoraj identična for- muli za MDMA, razlika je le v tem, da ima slednji na alfa poziciji metil, MBDB pa etil. Vendar je ta majhen kemijski popravek v dizaj- nu molekule po besedah Nicholsa dovolj, da pogojno odvzame psi- hadehčni učinek MDMA. (Ecstasy.org, 1999) MBDB je podoben MDxx, y^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-3 3 "Spet včasih, vse izkušnje so močno subjektivne in zato relativne v odnosu do zadetosti drugih, lahko uprabimo izraz povprečnega uporabnika, ki naj bi ga zadelo v pol ure. vendar ne povzroča takšnega stanja evforije in dobrega počutja. Kot droga je ta analogon tudi šibkejši, saj npr. za učinek, podoben 125 mg MDMA, potrebujemo 175 mg substance. Tabletke MBDB so v ekono- miji ekstazija dokaj redke, pojavljajo se v nekaterih tabletkah ven- dar, v zelo majhni kvantiteti (55 mg v tabletki TNT). Delovanje ter stanje zavesti in organizma lahko razdelimo na šti- ri ločene stopnje, ki pa se med seboj povezujejo oziroma se nadalju- jejo in tako tvorijo zaključeno izkušnjo. Eisner jih je opisal v tera- pevtskem smislu, mi pa ga bomo prenesh na stopnjo današnje ple- sno popularne uporabe. Stopnje bomo poimenovali: Energiziranje (Corning on), Plato, Spuščanje (Comingdown) in Ugodje (Afterglow). (Eisner, 1989) 4. Dviganje in spuščanje Energiziranje Prva stopnja se začne z zaužitjem tabletke (redkeje s snifanjem ali z injiciranjem) in traja prve pol ure. Povedali smo že, da je čas v zadetosti relativen. Tabletka LSD-ja ah ekstazija naj bi zadela v 30 do 45 minutah, vendar se čas od zaužitja do fleširanja lahko razte- gne tudi na 2 uri, odvisno od kohčine zaužite substance na samem začetku izkušnje. Razlika med ekstazijem in drugimi psihadeliki je včasih^^ v tem, da prehod do vrhunca izkušnje ni tako postopen in blag, ampak dokaj hiter in proti koncu energiziranja zelo zgoščen. V angloameriškem slengu je vrhunec izkušnje tudi hit, rush,ßash ali come-on, in če ponovno izhajamo iz semantike uporabnikov, nam vrhunec pomeni totalno razdejanje, butanje, vrh moči substance. Flash traja od 15-30 minut, njegova moč pa je odvisna od miligra- mov zaužite substance, prava stvar se začne le nad 120 mg. Izkušeni uporabniki izračunajo, kdaj jih bo zajel rush in nekateri ga radi pri- čakajo ob subjektivno pomembnih settingih (na plesišču, zunaj, zno- traj, s partnerjem, opolnoči...). Rush je tudi prva nevarnost, s katero se sreča nekdo, ki vstopa v svet E-izkušnje. Vrhunec izkušnje obču- tijo nekateri uporabniki kot neprijeten, z učinki, ki precej spomi- njajo na LSD (pritisk na možgane, stene lobanje, mravljinci, motnje _M a Le j Sande: M elafi z i ka e Its lazi j a_ y J motorike...). Rush se kaže včasih kot panika, potenje, zenice so, po- dobno kot pri tripu, razširjene povsem do roba, pojav nistagmusa, stiskanja čeljusti in oblizovanja, srčni utrip je pospešen, uporabnik občuti suha usta in grlo. Razlika med terapijo in plesiščem oziroma rekreativno zasebno uporabo je v vlogi terapevta, ki pa ga lahko na- domesti prijatelj, partner ali nekdo, ki je že imel izkušnje z ekstazi- jem in pozna njegovo delovanje. Rush je veliko bolj varen pod var- stvom guida, ki vodi in nadzoruje E-izkušnjo. V tej točki zadetosti pride do pripovedovanja o svojih občutkih drugim ljudem ali part- nerju, skupaj s tem pa se manjšajo tudi obrambe. Novo stanje ega se ustvari tudi z govorjenjem, izražanjem čustev in skritih idej. Upo- rabnik včasih kaže popolno navdušenje nad tem novim stanjem za- vesti in o tem tudi pripoveduje drugim. V tem uvodnem delu zadeto- sti je čutiti napetost, energijo in moč droge, ki je pripeljala do vr- hunca. Energije je lahko včasih tudi preveč, zato so pomembni spre- hodi, gibanje in ples. Uporabnik se na tem mestu srečuje z nemi- rom, prestopa se, pogovarja, besni... zadetost pa se počasi preveša v nežnejši, bolj sproščen del. Plato Plato pomeni navidezno umiritev zadetosti od pol do tri ure po uvodnem rushu. Stanje se stabilizira, uporabnik se prepusti mirne- mu in hladnemu zavedanju. Zavedanju ljudi, prostora, časa in glas- be okoli sebe. Plato je naslednja stopnja zadetosti, drugačna od ener- giziranja, vseeno pa vsebuje komponente uvodne izkušnje, kot so empatija in kontakt in jih še stopnjuje. Eksplozija zavesti se v tej fazi umiri v čisto meditacijo, razmišljanje brez nepotrebnih misli. Uživalca prevzame občutek ekstaze, ki že rahlo popušča in se umir- ja, vse je popolno tako, kot je, in vsi ljudje so prijetni taki, kot so. (Ibid.) Plato je popolno stanje zavesti brez posebnih učinkov na telo. Noge in roke ubogajo, povezovanje gibov je mehkejše, pre- mišljeno in skladno, kar se dobro vidi na plesišču. Glasba ima v rejv kulturi na tej stopnji zavesti veliko vlogo. To je čas čutnega plesanja in gibanja, nevidne povezave z soplesalci in di džejem. Predvajalec glasbe ima velik vpliv na potek zadetosti v tej fazi. Paz- ljivo izbiranje glasbe, več frekvenc, mehkih prehodov z nekoliko manj poudarjeno bas linijo. Di džej ima ključ do srca plesalcev. Z uravnavanjem frekvencerjev in hitrosti enega izmed gramofonov Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 1-3 3 '^ВРМје okrajšava za beats per minute. En beat je ena zaključena enota basa ali frekvence, ki tvori ozadje < glasbene forme. Računalniška glasba kot tudi bitje srca rejverja pogosto presežeta številko 120. \ '^Afier hour je ime za čas in lokacijo, kjer se po rejvu v kakšnem lokalu aU kar na sami zabavi proti jutru ^ nabirajo plesalci, kjer v umirjenem ritmu trance in ambient glasbe popušča učinek ekstazija. Afier hour je \ logični zaključek plesnega večera, ki se je razvil zgolj in zaradi droge. ^ dosežejo ВРМ^^ srca plešočega rejverja. Pojavnost tega novega, pre- cej stalnega stanja zavesti je tranzicija rusha, ki je osvobojena no- tranjega hrupa. Prehod iz enega v drugo stanje zadetosti je eden iz- med najzanimivejših trenutkov izkušnje. Terapevtska vrednost konkretnega stanja zavesti je usmerjanje v prihodnost, ki se zdi bolj jasna in dostopna. Empatija se prenese na konkretne socialne odnose, ki jih uporabnik drugače doživi. Tudi neterapevtska uporaba ima lahko podobne učinke, zazrte v priho- dnost, soljudi in samega sebe v svetu brez droge. Spuščanje Ta stopnja je prehajanje iz empatogene zadetosti v bolj amfeta- minske zadetost tri do šest ur po rushu. Spet gre za kakovostno spre- minjanje duševnega stanja. Tukaj ne gre za prehajanje iz high v high, ampak bolj za high v low. V tem času lahko pri nekaterih uporabni- kih nastopi razočaranje ah kakšne druga negativna čustva. Verjetno gre za povsem psihični proces, ki je rezultat nasprotja med ugodjem ekstazija, in spuščanja v drugačno, pojemajoče energiziranje, bolj podobno stimulansom. Spet drugim, tistim, ki droge jemljejo rekre- ativno in kot čisti užitek, bo ta prehod zanimiv in koristen. Bolj kot v terapiji, je počasno spuščanje pomembno in cenjeno na celo noč ali več dni trajajočih rejv zabavah. Rahel, amfetaminskemu podoben učinek, ki pa lahko traja nekaj ur, je ob glasbi idealen stimulans in dela ekstazi za najboljšo in najvišjo plesno drogo. Razum je še vedno povsem jasen, povezan z glasbo in soplesalci, glasba je lahko divja in se proti koncu zabave prevesi v after hour'^, kjer dobi prednost bolj umirjena trance in ambient glasba. After hour je lahko tudi po- tovanje v neznano, začetek novega dne itd. Posebna lastnost spušča- nja je v tem, da je povsem neboleče in popolnoma kontinuirano pro- ti default stanju. Spuščanje pa še ni konec učinkov ekstazija, ampak le logični zaključek platoja in prehajanje v afterglow. Po preplesani noči ostanejo bolečine v spodnjem predelu hrbta in ledvicah, kar pa _M alej Sande: Metafizika ekstazija_ ^ Ç je povsem normalen pojav in je posledica substance v povezavi z gibanjem (plesom), pretiranim pitjem vode in posledično izgubo soli in mineralov, ali pa z dehidracijo ledvic zaradi premalo tekoči- ne. Bolečine v križu in ledvicah pa niso neposredna posledica eksta- zija in jih je mogoče preprečiti z zmernim pitjem vode oziroma izo- toničnih pijač. Krivulja zadetosi ob spuščanju prehaja v naslednji dan in se nadaljuje kot afterglow po dobrem spancu. Ugodje Učinki ekstazija se nadaljujejo tudi po spanju, ko od drugih drog ostaja le še slabo počutje in izčrpanost. Tudi po ekstaziju se pojavi izčrpanost, vendar je v tej izčrpanosti tudi ugodje in sproščenost. To pozitivno čustveno stanje je posledica izkušnje pretekle noči, empa- tije, ljubezni in občutka popolnosti. Od vseh teh komponent lahko v afterglowu ostane kar precej in občutki ostanejo taki še več dni ali celo tednov. Tudi energija je še vedno v ozadju, polni pa se iz rezer- voarja izkušnje. V načrtovanju izkušnje je tako najbolje, če ostane dan po zaužitju prost vseh obveznosti in omejitev. Nekateri ostanejo raje doma, drugi pa se potopijo v svet interakcije in odkrivajo, kako jim je izkušnja spremenila poglede na ljudi in jih morda oplemeniti- la. Stranski učinki in nezaželene reakcije, ki lahko sledijo afterglo- wu, so napetost v mišicah, nespečnost in zmanjšan apetit. Ekstazi zelo redko povzroča stanje zastrupitve, podobno psihozi (paranoji), ki traja nekaj dni po zaužitju. Čeprav ekstazi ni halucinogen, so možne halucinacije in stanja toksičnega delirija pri osebah, ki so zaužile več kot 200 mg čiste substance. Ali lahko ekstazi podobno kot LSD povzroči psihozo? Podobno kot pri LSD-ju je odgovor v patoplastič- nemu učinku droge, ki naj bi pri osebah, ki imajo predispozicije za razvoj shizofrenije in manično depresivne psihoze, pospešil ali spod- budil razvoj bolezni. (Saunders, 1997) Nezaželeni in dalj časa trajajoči učinki ekstazija so lahko tudi an- ksioznost in napadi panike ter depersonalizacija in derealizacija. De- personalizacija se nanaša na neprijetne občutke, da nekdo ni resni- čen in je nesposoben za občutenja in emocije. Derealizacija pa je nasproten občutek, da je okolje neresnično ah da ne obstaja. Anksi- oznost, panika, depersonalizacija in derealizacija so nezaželeni učin- ki, za katere pa ni nujno, da jih povzroča ekstazi in so lahko simpto- 2Q Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-33 "Pri izboru substanc, kjer lahko govorimo o nenevarnih in predvidljivih učinkih, moramo biti pazljivi, saj omenjeno velja samo za čiste MDxx oziroma Мххх substance. V letih 1997/98 so v tabletkah, ki so jih na trgu prodajali kot ekstazi, našli tudi drogo atropin. Tabletke z logotipi "žaba ", "Mario" ali "alien" so vsebovale več kot dvojno terapevtsko dozo atropina, katere predoziranje je lahko nevarno. Znaki zastrupitve so omotičnost, davljenje, suho grlo in hreščav glas... (Ecstasy.org, 1998) mi, ki se kažejo ob celi vrsti bolezenskih pojavov in motenj (depresi- ja, shizofrenija, epilepsija, anksioznost...) (Ibid.). Depresija je povezana z uporabo substance, zlasti pri prehodu iz platoja v spuščanje in naprej proti default stanju. Tovrstna depresija je minljiva, nekaj dalj časa trajajoča je lahko le v primeru kronične uporabe ekstazija. Depresija je povezana z menjavo stanj iz evforije v nórmalo, ah bolj teoretično, z znižano stopnjo serotonina v možga- nih, ki traja približno teden dni oziroma toliko, kot traja stanje za- časne depresije. Naslednji iz vrste nezaželenih učinkov so flash bachi, ki jih po- znajo predvsem uporabniki LSD-ja. Flash bachi lahko sledijo pred- vsem travmatičnim izkušnjam z ekstazijem, ki so posledice neustre- znega seta ali settinga. Tovrstne kasnejše izkušnje z drogo povezu- jejo tudi s posttravmatskim stresnim sindromom (PTSS), saj gre za strahove in motnje, ki so se razvile v stanju zadetosti. Flashback je tako podoživetje travme, ki se je zgodila nekje med izkušnjo, bodisi kot ponovitev v realnosti ah bolj prefinjeno - v sanjah. Opisana stanja so zelo redka in nikakor ne predstavljajo povpreč- ne realnosti uživalca ekstazija. Stranski učinki takšnih razsežnosti ima- jo korenine bolj v predzgodovini človeka kot pa v posamezni drogi. Tisti običajni in preverjeni stranski učinki so povečan mišični tonus, nespečnost in pomanjkanje apetita, vsi ostah pa so bolj epizode posa- meznikov, ki so v svet droge vstopih premalo fizično ali psihično pri- pravljeni. "Ideologija" ekstazija (oz. MDxx)^"^ je ideologija droge z naj- manj negativnimi in z najbolj predvidljivimi učinki. (Dekleva, 1998) Ekstazi ne povzroča fizične odvisnosti, lahko pa privede, tako kot vsa- ka droga, do psihične odvisnosti, ki pa je navadno kratkotrajna. Eks- tazi ima lastnost, ki smo jo že opisah (magic never dies, it merely fades away), sčasoma so učinki mamila slabši in podobno kot pri marihu- ani - ne dosežejo več prvotnega učinka. Toleranca se razvije dokaj hitro in že nekaj naslednjih izkušenj bo utrpelo na empatogenosti in entaktogenosti, ki pravzaprav ustvarita tisto pravo izkušnjo ekstazija. _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ^y Raziskovanje nevrotoksičnosti in okvar ledvic ter srca pri kronič- ni uporabi ekstazija je danes še precej odprto in ne omenja trdnih dokazov za ali proti. Ne kaže pa pričakovati, da bi neugodni hipote- tični rezultati prekinili širjenje E-ja v moderni plesni kulturi droge. 5. Nevrotoksičnost MDMA Odgovor na vprašanje, ali ekstazi povzroča možganske okvare, je zapleten, saj obsega milijone porabljenih dolarjev za raziskave, leta laboratorijskih testov in nobenega oprijemljivega rezultata. Del pro- blema je pojasnjen s tem, da raziskav na živalih ne moremo eno- stavno in povsem posplošiti na človeško vrsto, drugi del pa v tem, kaj opredeljujeo z izrazom nevrotoksičnost in možganska okvara. Ali gre za dolgotrajno okvaro spomina, uničevanje možganskih cehe ah mor- da za bolj prefinjene procese, ki jih ne moremo izmeriti - zmanjše- vanje sposobnosti in storilnosti možganov. Prvi indie nevrotoksičnosti je zmanjševanje nevrotransmiterja se- rotonina, kar pa ni nujno povezano s kvarnimi učinki na možgan- ske strukture. Drugi, bolj prepričljiv indie je uničevanje aksonov, ki so zadolženi za povezave in prenos informacij med možganskimi celicami. Stanje po poškodbi naj ne bi bilo enako stanju pred zaužit- jem ekstazija. Druga stran strokovnjakov dokazuje nasprotno. Ekstazi naj bi res zmanjševal nivo serotonina v aksonih, vendar naj bi to potekalo brez škode za možganske cehce. E bi analogno potegnil serotonin iz akso- na, podobno kot bi potegnili vodo iz pipe - pri tem ostane pipa nepo- škodovana. (Aerts, 1999) Ugotovljena akutna toksičnost MDMA se je pokazala šele z rejv in tehno kulturo 90. let, saj ima substanca to lastnost, da vpliva na tem- peraturo človeškega organizma. Telesna temperatura se ob večur- nem plesanju pod vplivom substance lahko zviša na čez 40 stopinj, kar povzroči hipertermijo in v skrajnem primeru vročinsko kap. Po- višanje telesne temperature je povezano z razmeroma visokimi do- zami substance na kilogram telesne teže plesalca in z okohščinami, ki privedejo do tega. Vročina, vlažnost in zatohlost manjših plesišč, ponavljajoči se glasbeni vzorci, ki rejverje držijo na plesišči po ne- kaj ur, in pretesna obleka, ki ne omogoča dobrega zračenja, so po- gosti krivci za povišanje telesne temperature. Hipertermija, kije po- 22 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, sir. 1-33 15 Tveganje pri uporabi ekstazija sodi v najniqo kategorijo, saj je smrtnost ugotovljena pri 7 primerih na milijon uporabnikov. Realna stopnja smrtnosti od ene tabletke je še manjša, saj lahko milijon uporabnikov pomnožimo še z približno 20 -100 uporabami letno in tako dobimo smrtnost na 20-100 milijonov porabljenih ilegalnih odmerkov MDMA 7/100.000.000. sledica nepravilne uporabe substance, ima lahko za posledico mot- nje v koagulaciji krvi (nastopi antikoagulacija - kri se ne more več normalno strjevati), ki lahko v najslabšem primeru povzroči krvavi- tev, ki je ne moremo zaustaviti (krvavitev iz dlesni in odrgnin). Vse to lahko povzroči precej hitro smrt plesalca (Death of the Prodigy- dancer). Trdnih dokazov za to teorijo še ni, saj večino smrtnih pri- merov^^ še vedno pripisujejo kombiniranju ekstazija s speedom in drugimi drogami. So dokazi za in dokazi proti. Obstajajo tudi dokazi v službi politi- ke in v službi države. Denar, ki je bil namenjen raziskavam, naj bi prispeval k odkrivanju nevrotoksičnosti in škodljivosti substance. "Znanost je postala orožje v propagandni vojni" (Zimmer, 1997). To je bilo jasno že v obdobju kriminalizacije in stigmatizacije marihu- ane v 70. letih, ko so dokazali nevrotoksičnost na živalih, vendar prav nobenih posledic na ljudeh (marihuana naj bi povzročala biološko in psihološko škodo). Rezultati raziskav so se tedaj skhcevali zgolj na nevrotoksičnost na živalskem tkivu, kar pa je bila zgolj ena stran resnice. Šele kasnejše komisije (NIDA, Shafer) so pokazale drugo stran in razblinile dotedanje verovanje v okvaro kromosomov, mo- žganske okvare, povzročanje norosti in spodbujanje nasilnosti kot možne posledice uporabe te droge. Znanost ima na področju drog (in tudi drugje) več resnic in ena je tudi ta, da včasih teste, narejene na živalih, ne moremo uporabiti za človeško vrsto, pa če še tako ho- čemo prikazati statistično pomembnost nečesa. 6. Uporaba Povprečen uživalec ekstazija je lahko prav vsak izmed nas bral- cev, plesalcev teoretikov in nasprotnikov ter prohibicionistov droge. Zakaj ? Ekstazi j e enostavna droga. Enostavna predvsem v smislu do- ziranja in uporabe, saj je najpogostejši način praktično enak uživa- nju zdravil in družinskih pomirjeval, kar je v našem kulturnem pro- storu dobro poznana praksa. Za samo zadetost ni potrebno osvaja- nje novih tehnik uporabe (kajenje, zvijanje, injiciranje), za katere bi _M alej Sande: MelaJ'izika e ks lazi j a_ se bilo treba potruditi, jih posnemati in se naučiti. Ekstazi je torej preprost, največkrat tudi pravilno doziran (60 - 120 mg) in privlačen na pogled. To seveda še ne pomeni, de je lahko vsak izmed nas po- tencialni uporabnik ekstazija, saj ga je brez ustreznih zvez v sivi eko- nomiji droge razmeroma težko dobiti. Dejansko pa izhajajo uporab- niki iz vseh družbenih slojev in iz vseh starostnih obdobij. MDMA se je v organizmu družbe raztopil na najboljši možen način. Nobene druge prepovedane droge ne uživa tako širok krog ljudi, ki razen uživanja ekstazija nimajo nobene druge skupne točke. (Saunders, 1993) Uporabnike in uporabo lahko razdelimo na več skupin, glede na namen in pogostost zadetosti. Razdelitev na skupine oziroma intere- sna področja uživalcev je nastala deloma kot rezultat raziskave o plesnih drogah v letih 1996-1998, deloma pa kot posledica baze po- datkov Nicolasa Saundersa, ki se je osredotočal predvsem na ostale ("neplesne") načine uporabe ekstazija. Trenutna slika uporabe v slo- venskem prostoru kaže v prvi vrsti na plesno uporabo substance. Plesna uporaba Pri takšnem načinu uporabe gre za zadetost na plesišču ali ob njem. Poglavitne sestavine zadetosti so glasba, energija in harmoni- ja z ostalimi plesalci in predvajalcem glasbe. Glasba se izbira glede na počutje, plesne dispozicije in zaužito drogo. Gre za uporabo ob koncu tedna (weekend habit), ki navadno vključuje obisk ene izmed slovenskih diskotek. Vikend paket sledi prej opisanemu poteku za- detosti, ki se lahko raztegne čez več dni. Konec tedna je tako zelo pomemben, saj se lahko ves naslednji dan počiva pred nastopom obveznosti v ponedeljek. Intervju^^ z uporabnikom: Prva izkušnja Tehno glasba mi je zelo všeč. Vedno uživam na rejv partijih. Odkar pa sem na eni od zabav poskusila E, se je užitek povečal. Ko sem pojedla E in je začel delovati, je bila glasba kakšno uro zame preveč agresivna. Nisem mogla ostati v polnem prostoru z glasno glasbo, navito do neba. Ko se je po kaki uri polegel flesh in sem se počutila lepo in odprto, ko sem se začela zavedati moči v sebi, sem 16 Intervjuji so bili izvedeni v okviru raziskovalne naloge o Ekstaziju in plesnih drogah, katere naročnik je bila Mestna občina Ljubljana, izvajalec pa Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. . Socialna pedagogika, 19 9 9 vol. 3, Si. 1 , str. 1-33 odšla na plesišče in ostala tam nadaljnjih pet ur. Bilo je noro. V sebi nisem čutila običajnih zadržkov. Bila sem odprta, čutila sem ritem glasbe, ki je bil uglašen z mojim telesom in dušo. Ostalim sem se samo nasmihala. Vedela sem, da jim je lepo in da nam je vsem lepo na nam svoj način. Nisem se veliko pogovarjala, pač pa sem uživala. S pogledom sem iskala mojega fanta in najine oči so razumele, kaj govoriva, bila sva tako povezana in čutila sva tako močno ljubezen, pa ni bilo treba govoriti o tem, čisto nič. Kratki dotiki rok so pomenili vse. S prijatelji smo se pred odhodom na plesišče ogromno pogovarjali in izražali najgloblje misli, um je deloval tako usklajeno in prepričana sem, da sem bila takrat spo- sobna odgovoriti na zelo težka logična in filozofska vprašanja. Spomnila sem se vsega, kar sem kdaj vedela ali prebrala, tudi lju- di okoli sem sebe sem razumela že intuitivno, kot da bi bili poveza- ni še kako drugače. Trajna sprememba pa je ostala v dojemanju glasbe. Ritme tehna od takrat dalje čutim veliko močneje, kar sili me, da plešem, spravlja me v dobro voljo, v prijaznost. Tehno glas- ba je tako zelo pozitivna in čutna. Zame je najboljša metoda za dvig razpoloženja. Kljub vsej pozitivnosti izkušnje pa čutim do E- ja veliko strahospoštovanje, saj je bil njegov učinek ob flešu tako močan, da so me noge komaj držale, pa tudi učinek substance, ki pojača občutljivost, čutenje in čutnost je tako neverjeten, da se ga nehote bojim. Kar želim povedati je to, da se E-ja ne sme podcenje- vati. Prva plesna izkušnja je povezana z ekstazo in energijo, ki vsake- ga posameznega plesalca potegne v svet zadetosti in glasbe. Za ple- sno izkušnjo pa ni dovolj le glasba in ekstazi, ampak tudi setting - lokacija in prostor plesnega dogodka. Scena je bila na začetku for- mirana okoli klubov in diskotek, ki so si hotele z občasnimi ravi in gostujočimi di džeji pridobiti status v porajajoči se plesni kulturi. Danes je med preživelimi samo še glavna rej verska diskoteka na obali in občasni zasebni in open air rejvi. To še ne pomeni, da plesna scena umira, ampak, da se je skoncentrirala na točno določenih lo- kacijah, na katerih se srečujejo rejverji. Za vstop v globalno plemen- sko kulturo je potrebna prva plesna izkušnja, ki pa mora temeljiti na MDxx. Vstop je pomemben in je največkrat povezan v partnersko ali prijateljsko izkušnjo. Če se uporabnik drogi prepusti in znotraj za- _M alej Sande: M e L ufi z i li a e It s I azi j a_ ^J" detosti najde smisel za nadaljnjo uporabo, potem se izkušnje lahko ponavljajo vsak teden ah mesec, dokler učinek ekstazija ne začne popuščati... Intervju z uporabnikom: Intro plesne izkušnje Prvič sem X poskusil s prijateljem, ne na rejvu, bil je podarjen. To je bilo pred 2 leti. Nato pa sem ga vzel pred 1 letom na rejvu. Pol leta sem bil na rejvu 1-2 x na teden, zdaj pa lx na mesec. Bolje je E vzeti na rejvu, kajti E in rejv sta neločljiva. Na rejvu soliraš sam z E-jem, hkrati pa si del plemena, občutiš pozitivno energijo, kljub temu, da je malo komuniciranja. E lahko zame- njaš s kokainom, speedom, vendar je E v razmerju s tem, kar ti daje, cenejši. Doživljaš ekstazo, s kokainom in spidom pa ne, ker te le poživita. E drži 4-6 ur, pojavlja pa se čedalje slabši (2 uri). Toleranca se ti viša, vsakič lahko poješ več (na prvih rejvih). Na plesno kulturo ne smemo gledati samo z vidika ekstazija, saj je plesna scena vpeta na eni strani med rejverje in na drugi strani plesno industrijo. E-kultura, ki je tudi plesna kultura, vsebuje mikro labels, majhne založbe, ki z razmeroma ceneno tehnologijo proizva- jajo tehno CD-je bolj ali manj znanih di džejev. Takšna mikro indu- strija je ovira za globalno glasbeno industrijo, ki je zaradi svoje veli- kosti zelo toga v pridobivanju novih di džej zvezdnikov. Prav ta raz- pršenost majhnih založb omogoča reprodukcijo vedno novih in no- vih stilov glasbe, ki se prodajajo v manjših nakladah, ki pa vseeno prinašajo velik dobiček. Če za di džeje in lastnike založb ne moremo reči, da so poslovneži, lahko to rečemo za naveze, ki obvladujejo klube in plesni marketing. Na noč se lahko tako pri nas zasluži tudi več kot 60.000 nemških mark, kar predstavlja drugi, precej drag ko- nec plesne kulture in nočne ekonomije. Kultura ekstazija ima velik vpliv na matično kulturo, saj je postala transgeneracijska kultura starejših in tistih malo mlajših. Plesna kultura vstopa na globalno tržišče z knjigami Irvina Welsha (Trainspotting, Ecstasy) in Julian Madigan (The agony of ecstasy), ki so postale sage kemične genera- cije. Na površje prihajajo drum and bass in surove tehno skupine (The Prodigy in Chemical Brothers), ki svojo energijo še vedno čr- pajo iz E-undergrounda. 2^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1, .s f r. i - 3 3 Svojo glasbo opisujejo kot glasbo konca tisočletja, surovo in ne- popustljivo, nabito s socialno problematiko in problematiko droge. Plesna kultura se je tako organizirala na stiku mainstreama in un- dergrounda, iz katerih je izšla. Plesna glasba tudi zvito sledi opisa- nemu poteku izkušnje, z mirnim začetkom, nabito energijo (rush), stalnim ritmom (plato) in ambientalno in trance glasbo v izteku za- detosti. Če odmislimo zaslužke zabavne industrije in organizatorjev rej- vov, nam ostane E-thos med posamezniki, uporabniki kulturnih pro- izvodov in dejanskimi plesalci prihodnosti. E-thos so ideje, ki so sku- pne plesalcem, di džejem in uporabnikom ekstazija. Ekstazi je torej del paketa glasba-vzdušje-plesišče, v plesalcih pa pusti bližino, po- vezanost, skupinsko izkušnjo in sproščenost. Sproščenost v oblače- nju in izražanju - komuniciranju. Intervju z uporabnikom:: Primer plesne izkušnje in doživetja ko- munikacije Človek je neagresiven, sprejemljiv za vse ostale, značilno je ple- sanje do jutra, po drugi strani pa ni nobenega globljega odnosa med ljudmi. Občutek svobode na rejvu je zelo velik, ker dobro veš, da so vsi taki kot ti - zadrogirani, in to je večinska tolažba. Ni tistega slabega občutka. Zato, ker so drugi zadeti, tudi jaz nisem posebnež, nisem slabši od njih. Rejv sam po sebi je zelo globoko doživetje samega žura. Kako se sproščeno zabavati ne samo na svoj račun, ampak tudi na račun glasbe. Glasba, droga, skupna zadetost... to je vse, z ljudmi, ki jih ne poznaš, se nimaš kaj pogo- varjati. Zanimiv je odnos med ljudmi. Dokler človeka ne poznaš, skupaj zaplešeš ene par gest, komunikacija z fizičnimi gestami je ekstaza, ampak z vsako besedo, ki jo izrečeš, ta ekstaza izgine. Bolj se pogovarjaš, manj je tega feelinga. Ko tako dobimo vpogled v plesno izkušnjo, lahko začutimo eks- tazi kot drogo, ki krepi določene prikrite občutke, poveča percepcijo, energijo in dvigne do občutka blaženosti. To je tudi bistvo te plesne droge, ki ji je zagotovilo tako veliko priljubljenost v sodobnih ple- snih plemenih. Opisali smo različne prve izkušnje, ki so pomembne _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ^ J '^"Chill out" je soba kije praviloma v vsaki dobri diskoteki in ima s klimatskimi napravami ohlajeno ozračje, ki omogoča rejverjem varnejše spuščanje in počitek. V takšnih sobah se vrti bolj mirna - ambientalna in trance glasbe. za nadaljnji razvoj in kontinuiteto zadetosti po določenih intervalih. Praktične nevarnosti so ob pravilni plesni uporabi zelo majhne. Do- volj velika količina vode, soli in ustrezno urejen klub ali diskoteka s chill out^^ sobo, so prvi pogoj varne uporabe ekstazija. Po vseh tre- nutno dostopnih javnih raziskavah o kakovosti substance je ekstazi lahko dober ali slab samo v retoriki zadetosti, medtem ko so nevar- nosti, ki bi nastale zaradi vsebovanih nečistoč, razmeroma redke in majhne. Dober in slab party v tem smislu pomeni samo razliko, ali je v tabletki MDxx ali pa amfetamin in kofein, in seveda med dobro ali slabo glasbo. Omenjali smo že terapevtsko vrednost ekstazija, ki danes v plesni modifikaciji omogoča ne glede na starost sproščeno zabavo in harmonijo z lastno zavestjo in skupinsko zavestjo nore zabave. Pri nas in na tujem se pojavlja tudi nova oblika rejvanja brez upo- rabe substanc. Namesto MDMA se uporabljajo glasba in ambient, ki pripelje do natural high oziroma naravne zadetosti. Ta naravna za- detost ni povzročena z zehščnim ekstazijem, ki vsebuje naravne se- stavine in učinkovine ephedre, ki ima včasih blag evforično ener- getski učinek. Za naravno rejvanje se odločajo tudi ljudje, ki so eks- tazi preizkusili in se jim je trajno spremenil odnos do elektronske glasbe in frekvenc, saj jih še vedno lahko čutijo nekoliko bolj globo- ko in doživeto. Ekstazi ima torej svojo nezadeto alternativo - rejva- nje brez droge. Potenciranje plesne uporabe bi bilo pristransko početje, čeprav je trenutna uporabniška stvarnost večinoma usmerjena v tak način uporabe. Saunders je s pomočjo svoje baze podatkov prepoznal in poimenoval še druge načine uporabe substance. Risanje in slikanje Uporaba ekstazija v umetniške namene je nadaljevanje stare psi- hadehčne interpretacije {interpretatio psychedelia), ki jo poznamo tako v popularni kot tudi v klasični kulturi evolucije psih o aktivu osti. Gre za zadeto kodiranje informacij (ustvarjanje s pomočjo droge) in za zadeto dekodiranje informacij (gledanje, poslušanje, sprejema- 2ß Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 1-33_ Slika 2: Razlika med interpretacijo in psihadelična (empatično) interpretacijo (Saunders, 1997). Reševanje problemov Tovrstna uporaba zveni nekoliko terapevtsko, vendar jo uporab- ljajo pri nekliničnih samostojnih seansah ali v pogovoru s partner- jem. Najbolj pogost način reševanja problemov je z običajno dozo MDMA kakšno uro po zaužitju substance. Problem se že pred zade- tostjo zapiše na listek, tako da se pozornost kasneje usmeri na točno določen konflikt oz. problem. Ker smo lastnosti ekstazija, ki omogo- čajo takšno početje, že opisali pri možnostih za terapevtsko upora- bo, bomo na tem mestu namenili pozornost dvema možnima nači- noma dela, ki sta vzeta iz NLP (nevrolingvističnega programiranja) in hipnoterapije. (Saunders, 1995) Znotraj izkušnje se posameznik usmerja na prihodnost in preučevanje komponent problema ter mož- nih učinkov na svojo prihodnost z različnimi strategijami in tehni- kami (vizualizacija položaja, preverjanje možnih rešitev...) Ob tem lahko poudarimo, da je takšen način reševanja konfliktov možen sa- mo pri ljudeh, ki imajo podlago za takšno delovanje in lahko svojo E-dejavnost privedejo do smiselne rešitve. Mini počitnice Tovrstna uporaba je v vlogi sproščanja in regeneracije osebe, ki jo omogoča ekstazi v nekajdnevni izkušnji. V že opisanih fazah iz- kušnje lahko iščemo nastavke za tovrstno uporabo, saj ekstazi orno- nje pod vplivom droge). To so v preteklosti uporabljali pri glasbi in likovni umetnosti in v daljni preteklosti kot razlago božjega in boga s pomočjo droge. Ekstazi omogoča bolj globoko doživljanje predme- ta in posledično subjektivno interpretacijo na platno. Na sliki 2. sta primera laične risbe pred in po zaužitju MDMA. _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ 2Ç goča velike spremembe razpoloženja in mišljenja, ki nekaterim pri- dejo prav kot občasna in nadzirana osvežitev po napornem delu ali drugih dejavnostih. Šport Predvsem v zaključni fazi izkušnje {afterglow) uporabniki zaradi velike količine energije in še vedno povečane koncentracije in sa- mozavesti opisujejo zadovoljstvo ob raznih športnih dejavnostih. Gre za športe, kjer sta pomembna koncentracija in sodelovanje (košar- ka, nogomet) in velika količina energije. Obravnavanje fizične odvisnosti od trdih drog Podobno kot kažejo klinične izkušnje z ibogainom, ki po priče- vanjih nekaterih strokovnjakov prekine željo po heroinu ali koka- inu, ima lahko tudi ekstazi določeno vrednost pri obravnavanju od- visnosti od trdih drog. V zgodnji LSD-terapiji (psihadelična in psi- holitična terapija) so po sistemu uvida poskušali ozdraviti alkoho- like tako, da jih je LSD vzdignil in jim omogočil metapogled na lastno življenje in delovanje. Ponovni poskusi E-zdravljenja z alko- holiki bodo potekali v Rusiji, ki ni v tolikšni meri obremenjena z zakoni DEA in terapevtsko preteklostjo z drogo. Zaenkrat so vsi poskusi obravnavanja fizične odvisnosti v poskusni fazi, o ugodnih rezultatih poročajo posamezni odvisniki z dolgoletnim (20-30) he- roinskim stažem. Predpisovanje ekstazija odvisnikom ni pametna rešitev problema, saj ene droge ni smiselno nadomestiti z uporabo druge, pa čeprav je ta navidez manj škodljiva. Odvisniki, ki se bodo še naprej zapirali vase in si gradili vedno trši emocionalni oklep, nimajo prihodnosti v tej novi veji uporabe. Posamezniki, ki so pri- pravljeni na globoke čustvene pretrese in vpoglede v svoj sedanji položaj, si lahko od ekstazija obetajo morebitno pomoč. Ob vsem tem je potrebna tudi pomoč izkušenega vodje ali terapevta, ki jih bo peljal skozi nove pokrajine zavesti in usmerjal pozornost na po- membne oporne točke ter gradil samozavest in samospoštovanje. Vse do tedaj je E-terapija iluzija. Telesna pripravljenost Raziskave plesne populacije v Manchaestru so pokazale, da ne- kateri plesalci uporabljajo ekstazi za vzdrževanje telesne zdržljivo- sti in postave. Deset in večurno plesanje omogoča porabo kalorij in Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 1-3 3 "AOÍ prekršek se obravnava samo posest npr ene tabletke ekstazija, če pa je pri preiskavi ugotovljena tudi velika količina denarja ali več enakih ali različnih tablet, policija dejanje obravnava kot kaznivo dejanja iz 196. člena zakona. potk Željeni postavi. Napisano ne velja zgolj za dekleta, saj smo med raziskavo o plesnih drogah v Sloveniji naleteli na podoben pojav pri fantih, ki jim je pomembna postava, plosk trebuh... Ostali načini uporabe ekstazija in raziskave so usmerjeni še na zmanjševanje bolečine in na medsebojne odnose. MDMA zmanj- šuje bolečine oziroma zmanjšuje pomen bolečine. Prav tako zmanj- šuje strah, in še bolj specifično, strah pred smrtjo, v povezavi z mor- fijem pa MDMA krepi njegov učinek. Vse to ima lahko uporabno vre- dnost v medicini in pri obravnavi nevroz. Raziskave, ki so se usmer- jale na opazovanje sprememb v komunikaciji in medosebnih odno- sih, so zaznale povečanje empatije in strpnosti v odnosu do drugih. Bolj določno lahko govorimo o odnosih med prijatelji, partnerji in o odnosih med nivoji znotraj družine (otroci-starši, bratje-sestre...). Če povzamemo vse kakovosti, ki jih ekstazi lahko vpelje v terapevt- ski odnos, so možnosti za odpravo interpersonalnih in intraperso- nalnih konfliktov očitni. Vseeno pa ekstazi ne pomeni samo srečnih koncev zgodb, saj se določeni pari in prijatelji potem, ko si odprejo srce, lahko tudi razidejo. 7. Pravni vidiki v Sloveniji se posest in prodaja ekstazija trenutno obravnava v skladu z 196. in 197. členom zakona, kjer so vse substance s prepo- vedane liste obravnavane na enak način in tudi E ni nobena izjema. Člen 196 opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili (predelava, proizvodnja, prodaja...), za kar je zagrožena kazen z za- porom od enega do desetih let. 197. člen zakona opredeljuje omogo- čanje uživanja mamil (napeljevanje k uživanju, razpolaganje s pro- stori, v katerih se omogoča uporaba), zagrožena kazen pa znaša od tri mesece do pet let. Medtem ko sama uporaba ekstazija ni kazniva, pa je mogoče posest ekstazija jemati kot stanje, ki kaže znake kazni- vega dejanja. Razmejevanje sivega polja med uporabo ter proizvod- njo, prometom in omogočanjem uživanja določa sodna praksa v vsa- kem posamičnem primeru posebej. V praksi se posest manjših koli- čin obravnava kot prekršek^^, Rriminahstična služba MNZ RS je v _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ß^ "Pn statistiki moramo dopustiti razlago, da morda ne gre za drastično zvišanje uporabe, ampak samo za različno popolno zajetje virov oziroma odkritje večjih preprodajalcev, saj je količina zaseženih tablet v letu 1998 zmanjšala na 4.496 tablet. letu 1996 zasegla 18.08619 tablet ekstazija (MDMA, MDEA, 2CB), po- datki iz leta 1992, ko se je ekstazi prvič pojavil v datotekah MNZ, pa kažejo na 54 zaseženih tablet. 8. Zaključek Raj lahko prinese poznavanje sodobnih plesnih drog vedi, kot je socialna pedagogika? Odgovor ni enostaven, vsaj zaenkrat ne. Prva stvar je pristop k problemu. Drogo, ki je na planetu toliko časa kot človek, je treba obravnavati povezano: antropološko, socialno in individualno (glede na način posameznikove uporabe). Šele sinte- za teh znanj lahko nudi rešitve, ki pa niso nujno usmerjene na izlo- čitev droge iz sveta mladih niti na deklarativno visokoletečo pre- vencijo. Zadetost je bila in bo spremljevalka človeka, kar je dovolj prepričljivo in plastično dokazala v povezavi med tehnologijo in človekom v sodobni popularni tehno/rejv kulturi. Prav zato je tre- ba mladim omogočiti, da z drogo (če že morajo z njo živeti) pred- vsem - preživijo. Danes je v družbi cenjena točna informacija in prav to je treba ponuditi odraščajočemu potrošniku droge. Infor- macija je svojevrstna preventiva, zato ker je lahko včasih preveč neposredna in to boli. Boli zlasti tiste, ki o drogah razmišljajo kot o nečem, kar kvari mladino (in informacije o drogah naj bi kvarile mladino) in čisto nič ne daje. In kaj daje? Predvsem izkušnjo dru- gačnosti in relativnosti zavesti. Informacije o drogah in njihovi upo- rabi seznanjajo mlade s stvarnimi problemi droge, ki niso del za- straševalne politike, ampak podajajo resnico o nevarnostih in ugo- dnostih njene uporabe. Druga stvar in odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje je relativ- nost, vezana na drogo in zadetost, o čemeri smo že govorili, in ki je tista stvar ki povzroči, da so droge težavna tema. Vedno lahko vsako stvar uporabimo na različne načine in tako tudi drogo - tako za pri- jetno izkušnjo zadetosti kot za dolgoletno odvisnost. Prav ta meja je relativna, dokaj trdno pa jo lahko naredi le premišljena uporaba drog. Premišljena uporaba nikakor ni brez nevarnosti, vendar nevarnosti zmanjšuje. Ne moremo je doseči zlahka, vsebuje pa modrost in pre- ^2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. i, str, i-33 mišljenost uporabnikov za varno in harmonično uporabo in prepre- čuje prehod zadetosti v odvisnost. Varnost pri uporabi drog je relativna. Nobena uporaba ni povsem varna, vendar so nekatere dejavnosti bolj varne od drugih. Za vsako dejavnost pa še povsem posebej veljajo stopnje varnosti, odvisno od tega, kako in s kakšnim namenom se določeno substanco uporablja (Saunders, 1996). Ustanove, avtoritete in projektne skupine, ki si pri- zadevajo zmanjševati škodljive posledice drog, delujejo s politiko zmanjševanja škode (harm reduction policy). Zmanjševanje škode in premišljena uporaba na konkretnem primeru ekstazija bi pome- nila izboljšanje organizacije rejv zabav (minimalna pravila za dis- koteke in plesišča) na globalni ravni in povečanje osveščenosti (kak- šno drogo in koliko, varnostni ukrepi, poznavanje učinkov substan- ce) na individualni ravni. Gre za fiziološko in psihološko varnost, ki jo lahko dosežemo z informiranjem uporabnika. Za premišljeno uporabo potrebujemo informacije. Informacije ti- stih, ki imajo dobre in slabe izkušnje z drogo in tistih, ki droge raz- iskujejo znanstveno in imajo o njih splošno medicinsko, psihološko, socialno ali nevrološko vednost. Takšno znanje lahko rešuje upo- rabnike zadetosti. Ne gre za promocijo droge in širjenje njene upo- rabe, ampak za realistično omogočanje bolj kakovostnega življenja v svetu, v katerem obstajajo tudi scene drog, v vrstniški skupini in še kje drugje. 9. Literatura Aerts, L. (1999). Toxicity of Ecstasy. Elektronska izdaja. Coffield, F. in Gofton, L. (1943). Mladi in droge. Mreža drog 3, s. 48- 86. Dekleva, B. (1998). Metodologija kvalitativnega raziskovanja škod- hivih posledic uporabe drog med mladimi (zakhučno poročilo raz- iskovalne naloge). DRPPD, Ljubljana. Eisner, B. (1997). Ecstasy - the MDMA story. Ronin pubhshing, Ber- keley. Lenson, D. (1995). On Drugs. University of Minnesota Press, Min- neapolis. Macfarlane A. in drugi (1996). The User. Oxford University Press, New York. _Matej Sande: Metafizika ekstazija_ ^^ Madigan, J. (1996). The agony of ecstasy. Poolbeg, Dublin. Prachett, T. (1997). Srnah Gods. Corgi Books, Reading. Prachett, T. (1997). The colour of magic. Corgi Books, Reading. Saunders, N. (1993). E for ecstasy. Neals yard, London. Saunders, N. (1997). Ecstasy reconsidered. Samozaložba. Zimmer, L. in Morgan, P. (1997). Marihuana myths, marihuana facts. Lindesmith center, NY and SF. Welsh, I. (1996). Ecstasy - Three tales of chemical romance. Vinta- ge, London. Izvorni znanstveni članek, prejet januarja 1999. ■^èhrì=^Ìane Kluge \ a f • ¡ o v an j e individualne pa'^oči - ^Ш&1Ш^пје ittdiviiüalne 'рђ|оеб1-ко1 participativni J pp^^e t na p o drolju .m Planning individual assistance as a participatory process in the field of care work with young people Christiane Kluge Christiane Kluge, dipl. ped., Landesbetreib Erziehingund Berufsbildung, Conventstrasse 14,22089 Hamburg, Nemčija Povzetek Prispevek pojasnjuje temeljne vsebinske premike, ki jih je na področje skrbi za mlade v Nemčiji prinesel nov zakon iz leta 1991 (Kinder und Jugendhilfegesatz). Zanj je bistvena menjava izhodiščne paradigme: od skrbstva za mlade kot državnoregultivnega poseganja do prostovoljnega vklju- čevanja v različne oblike pomoči. Med cilji zakona so obli- kovanje partnerske pomoči ob upoštevanju družinske av- tonomije, razvoj bolj pestrih in različnih oblik pomoči, spo- štovanje pravic otrok in mladostnikov, ter zagotavljanje Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 3 5-46 1. Menjava paradigme - od skrbstva za mlade kot državnoregulativnega poseganja do prostovoljnega vključevanja v različne oblike pomoči Leto 1991 pomeni prelomnico v nemški zakonodaji na področju skrbi za mlade. Stari zakon (JWG - Jugendwohlfahrtgesetz) še iz leta 1922, ki je medtem sicer doživel nekaj popravkov in sprememb, je nadomestil nov zakon, imenovan KJHG - Kinder- und Jugendhilfege- prostovoljnosti vključevanja. Članek postavlja procesnost socialnopedagoškega odločanja kot izhodiščno metodolo- ško značilnost ter opisuje štiri delovne/metodične korake pri oblikovanju načrta pomoči. Ključne besede: otroci, mladostniki, družina, socialnope- dagoška pomoč, procesnost odločanja, načrt pomoči. Abstract This contribution explains the basic constituent changes which the 1991 new law in Germany (Kinder undJugend- hilfegesatz) has brought to the field of youth support and care work. Fundamental to this is the change in the basic model: from one where assistance to young people is a form of intervention with the aim of social regulation, to a system which offers voluntary inclusion in various forms of sup- port. Among the goals of this law are the formation of sup- portive partnerships which respect the autonomy of the fa- mily, the development of more varied and diverse forms of assistance, respect of children and adolescents' rights, and the assurance of voluntary participation. The article pro- poses a process of social-pedagogic decision making as the starting methodical characteristic and describes four ope- rational/methodical steps in the formation of a plan for support. Key words: children, adolescents, family, sociopedagogic care work, a process of sociopedagogic decision making, plan of support Christiane Kluge: N a č r l o v a n j e individualne pomoči ß J setz. S tem je začel veljati sodoben in preventivno usmerjen zakon o oblikovanju pomoči mladim, ki vsebuje predvsem dve bistveno novi rešitvi: prvič, zakon zavezuje službe, da podpirajo starše in jim poma- gajo v njihovi vzgojni nalogi; drugič socialne in socialnopedagoške službe so dolžne oblikovati takšne načine pomoči, ki bodo mladim pomagah pri socialnem vključevanju v družbo. Tem ciljem ustreza sistem svetovalnih in podpornih obhk pomoči, usmerjenih v razhčne življenjske položaje mladih in njihovih družin. Namen državno oblikovanih in tudi materialno podpiranih pomo- či, ki jih zajema ta zakon, ni v tem, da bi država s svojimi službami prevzemala družinske naloge v smislu podružbljanja. Njihov namen je v oblikovati partnersko pomoč ob upoštevanju in spoštovanju dru- žinske avtonomije. To pomeni, da država spoštuje in podpira staršev- sko odgovornost ter jo postavlja pred državne posege. Na ta način je dobilo področje pomoči mladim jasno pravno podlago za svoj stro- kovni razvoj in usmeritev, ki jo lahko strnemo v naslednje temeljne premise: zagotoviti je treba čim bolj pestre in različne obhke pomoči mladim in zajamčiti prostovoljnost vključevanja. Službe, ki izvajajo ah podpirajo izvajanje razhčnih vrst in obhk pomoči, ne smejo izdaja- ti odredb. Tako prihaja do jasnega razločevanja med vzgojno pomočjo in ostalimi posegi, ki omejujejo ali sankcionirajo starševsko vzgojno odgovornost. Stari JWG je poznal samostojne posege, kot je na primer določitev vzgojnega zastopnika tudi proti volji tistega, ki mu je bila pomoč namenjena, česar v novem zakonu ni več. Z izjemo nekaterih jasno določenih kriznih intervencij, kjer gre za varovanje in zaščito otroka/mladostnika, novi zakon ne pozna ukrepov, ki bi jih bilo mo- goče uresničevati proti volji prizadetega otroka/mladostnika oziroma njegovih zakonitih skrbnikov. Zaradi usmerjenosti v krepitev in v spoštovanje pravic otrok/mla- dostnikov in njihovih staršev, zakon predvideva vključitev staršev v vse faze postopka oblikovanja in izbire za otroka/mladostnika pri- merne oblike pomoči. Brez sodelovanja, soodločanja in strinjanja ta- ko otroka/mladostnika kot njegovih staršev ne pride v poštev vključi- tev v noben vzgojni program. 2. Procesnost socialnopedagoškega odločanja Za razliko od medicine, socialna pedagogika ne more nasloniti pre- soj in ocen posameznega primera na splošno priznane in enoznačno Jß Socialna pedagogika, i 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 35-46 veljavne sisteme. Če socialni pedagog ugotovi, da so se razmere v družini tako spremenile, da pozitiven razvoj otrok/a ni več zagotov- ljen in se mora odločiti o vrsti pomoči in ukrepanja, si ne more poma- gati s točno zastavljenimi shemami in poteki dela. Prepuščen je sa- mostojnemu in postopnemu odločanju, ki je individualno usmerjeno in ga ne moremo popolnoma objektivizirati. Saj na socialnopedago- škem področju ni enoznačnih odnosov med vzroki in posledicami. So- očeni smo z večznačnimi odnosi tako pri nastajanju težav kot pri njih reševanju. Sprijazniti se moramo tudi z dejstvom, da so socialnopeda- goški posegi predvsem poskusi, kjer uspeh ni vnaprej zagotovljen. Odločitve o vrsti pomoči in sami procesi pomoči so integrativno pove- zani, se med seboj pogojujejo in dopolnjujejo, kar pomeni, da jih ne moremo ločevati. Hkrati to pomeni, da diagnostične ocene, ki so sa- me sebi namen, na tem področju niso niti umestne niti smiselne. Z nakazanim preobratom v razmišljanju se je spremenil tudi odnos do oblik in vrst socialnopedagoških pomoči in načina njihovega izva- janja. V ospredju zanimanja niso več simptomi in izstopajoče vedenj- ske oblike posameznika. Danes smo pri oblikovanju socialnopedago- ških oblik pomoči za mlade usmerjeni na razvojne naloge in na način, kako jih mladi uspejo izpolnjevati. Pri tem oblikujemo svojo pomoč in program tako, da podpiramo otrokovo/mladostnikovo soci- alno okolje, v katerega sodijo poleg družine, šole in soseske tudi vrst- niki. Nastajajo programi, ki to socialno mrežo upoštevajo in vključu- jejo individualno, spolno, regionalno in tradicionalno specifične pre- mise. Gre za programe, ki so vključeni v neposredno okolje, v kate- rem otrok/mladostnik živi in odrašča. Tovrstno razmišljanje zahteva preusmeritev in miselni preobrat pri večini strokovnjakov, ki delajo na tem področju. Če naj se pomoč usmeri na življenjske težave posameznikov in skupin, potem se mora tudi analiza in razumevanje problema temu prilagoditi. Usmeriti se mora tako, da bo prišlo do izraza tisto, kar posameznik in skupine opredeljujejo in občutijo kot svoj problem. Za socialne delavce in so- cialne pedagoge to pomeni, da morajo opustiti ovrednotenja proble- mov zgolj na podlagi strokovnega razmisleka, delno pa tudi vzorce analiziranja, ki so jih pridobih in izoblikovati tako v času študija kot praktičnega dela. Sedaj je postopek oblikovanja individualnih vzgoj- nih pomoči tudi po zakonu drugačen. Strokovnjak mora v sodelova- nju, tudi v pogajanjih z uporabniki (khenti, starši, mladostniki.....), opredeliti problem, ki ga obe žstrani' razumeta kot problem in nato C h ris L ia n e Kluge: Načrtovanje, individualne pomoči ^ Ç skupaj iščeta izvirne, prilagojene načine, kako problem preseči, od- straniti. Postopek je, v že imenovanem zakonu o vzgojni pomoči za mlade - RJHG, razčlenjen in utemeljen z dejavnim sodelovanjem uporabni- ka pri načrtovanju in udejanjanju različnih oblik pomoči. Velja po- udariti še, da v programe vzgojnih pomoči vstopa posameznik na lastno željo. 5. Načrt pomoči kot orodje sodelovanja med socialnim pedagogom in uporabnikom 3.1. Zakonski temelji načrtovanja pomoči Postopek tako diagnostike kot individualnega načrtovanja pomoči je utemeljen z oblikovanjem faz v načrtovanju socialnopedagoške po- moči in je zakonsko opredeljen. Pri dolgotrajnih vrstah pomoči, pose- bej pri tistih, ki potekajo zunaj družine, zahteva zakonodajalec zelo razviden in skrben postopek odločanja in izbire oblik in vrst pomoči. V oblikovanje in izvajanje načrta pomoči je vgrajen tudi reflektivni, evalvacijski, žrevizijski' mehanizem oziroma postopek, s katerim so načrtovalci dolžni preverjati kakovost oziroma primernost izvajane- ga načrta. Potek postopka načrtovanja pomoči je oblikovan tako, da ščiti želje in pravice žprizadetega posameznika - o tem govori 5. člen imenova- nega zakona. Ta člen zagotavlja staršem pravico do izbire različnih vrst in oblik pomoči z različnimi nosilci oziroma izvajalci. Obenem to staršem zagotavlja tudi pravico, da že oblikovane programe individu- alno prilagodijo potrebam svojega otroka/mladostnika. Omejitev, ki se veže na ta člen pa je, da zaradi izbire programa ne pride do dodat- nih stroškov, ki jih pristojna služba ni dolžna prevzeti. Zakon zagotavlja posameznikovo dejavno sodelovanje v postopku, o čemer govori 8. člen, ki zahteva, glede na zrelost in kronološko sta- rost, aktivno sodelovanje otroka/mladostnika pri vseh bistvenih in pomembnih odločitvah, ki se nanašajo nanj in na njegov položaj. Na- čin, obseg in vrsto sodelovanja ter pravic, tako otroka/mladostnika kot staršev, natančneje določa 36. člen tega zakona. Govori o tem, da je pred vsako realizacijo ah spremembo pomoči treba pridobiti so- glasje in strinjanje zakonitih zastopnikov in mladostnika. Hkrati zakon zahteva interdisciplinarnost in sodelovanje razhčnih Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, sir. 3 5-46 Strokovnjakov, kar omogoča preseganje subjektivnosti posameznega strokovnega delavca in oblikovanje širše zasnovanega, akcijsko usmer- jenega individualnega načrta. Omogoča medsebojno podpiranje in nadzor pri izvajanju pomoči. Interdisciplinarno odločanje je pomemb- no predvsem takrat, ko gre za dolgotrajne oblike pomoči, kot je na primer oddaja v stanovanjsko skupino ali vzgojni zavod. Zakon pred- pisuje tudi redno preverjanje izvajanja vseh vrst pomoči. Predstavitev zakona lahko strnemo: • pisni predlog tistega, ki potrebuje pomoč, • oblikovanje načrta pomoči in timska konferenca o izbiri oziroma o vrsti pomoči, so podlaga • za odločanje in izbiro ter financiranje pomoči in hkrati sestavni deli, ki tvorijo zakonsko osnovo za izvajanje pomoči na področju dela z otroki in mladino. v 3.2. Štirje delovni koraki pri oblikovanju načrta pomoči Prvi korak: Vzpostavitev stika in prvi pogovori, katerih rezul- tat je oblikovanje (timsko predstavljenega) poročila Partner, ki ima pomembno vlogo v sodelovanju in pri pogajanju med starši ter otroki/mladostniki, je predvsem krajevni mladinski urad in socialni pedagogi, ki v njem delujejo. Naloga urada je, da starše in otroke/mladostnike seznanijo z njihovimi pravicami in tudi o tem, kak- šne možnosti imajo za rešitev stisk in problemov. O tem govori teme- ljiteje 36. člen imenovanega KJHG v prvem odstavku. (Še pojasnilo, kaj je krajevni mladinski urad. Gre za enoto, ki je za razliko od naših centrov za socialno delo od drugih socialnih služb ločena enota. Delo te enote je namenjeno reševanju stisk in problemov mladih in izvaja- nju ter financiranju razhčnih oblik pomoči in dejavnosti za mlade. Te krajevne enote se v nemškem jeziku imenujejo Jugendamt - razlaga in opomba prevajalke). Rezultate prvih pogovorov zbere in povzame odgovoren strokovni delavec (praviloma gre za socialnega pedagoga ali socialnega delav- ca). V poročilu jih predstavi strokovnemu timu, katerega član je. Poročilo mora vsebovati opis izhodiščnega položaja ter utemeljitev potrebnosti podpore oziroma pomoči. Praviloma se poročilo osredi- šča na naslednja področja: potrebnost podpore in pomoči, mnenja star- Christiane Kluge : Načrtovanje individualne pomoči ^ ^ šev oziroma otroka/mladostnika; pričakovanja in hkrati bojazni ozi- roma pomisleki staršev, otroka/mladostnika, sorodnikov ter ostalih članov družine; pričakovanja šole in drugih ustanov, s katerimi je otrok/ mladostnik v stiku in ki poznajo njegovo problematiko. Po možnosti naj bi že po prvih pogovorih odgovorili tudi na vprašanja, kot so: Raj želi in pričakuje otrok/mladostnik/ica? Kakšni so njeni/njegovi načrti in konkretni cilji? Drugi korak: Prva strokovna ocena V drugem koraku se oblikuje prva strokovna ocena, v kateri se skuša odgovoriti na prej zastavljena vprašanja. Pri iskanju in opredeljeva- nju odgovorov je treba izhajati iz trenutne situacije, uotoviti, kateri vzorci odnosov in razvojnih potekov so delovah in še delujejo v otro- kovem/mlado stnikovem življenjskem okolju, odgovoriti na vprašanje, kateri dejavniki se kažejo kot bistveni v trenutni življenjski umešče- nosti. Vprašamo se o tem, ali v otrokovem/mladostnikovem okolju ob- stajajo zaščitni dejavniki in podporni mehanizmi, ki bi jih veljajo vklju- čiti in pritegniti v pomoč. Iščemo osebe oziroma evaluiramo odnose, ki jih otrok/mladostnik ima ah jih je imel, ki so bili in so zanj po- membni še zdaj. Iščemo in motiviramo osebe, s katerimi je te odnose vzpostavljal, za sodelovanje. Tretji korak: Svetovanje in odločanje o individualno prilago- jeni vrsti in obliki pomoči ob sodelovanju različnih sodelav- cev in strokovnjakov V tem obdobju se organizira drugo timsko srečanje, ki je namenje- no izključno iskanju primerne oblike pomoči. V tem koraku se 'pretresejo' vse oblike pomoči, ki so v kraju ali ožji okolici dostopne, se osvetlijo vsi za otroka/mladostnika pomembni odnosi, podporni de- javniki in podporne socialne 'mreže', ki bi jih veljajo aktivirati in vklju- čiti v pomoč. Analizira se obseg, vrsta, kakovost in značilnosti v kraju in v okolici obstoječih projektov, modelov in vrst pomoči. Ponudba se analizira v nči otrokovih/mladostnikovih potreb. Hkrati se odloča o časovnem trajanju izvajanja pomoči in o tem, ah je mogoče, da otrok/ mladostnik ostane v družini in se redno vključuje v razhčne progra- me. Ali pa je potrebna in zaželena, tudi s strani družine in otroka, premestitev v stanovanjsko skupino, nadomestno družino ali v kak drug program. Skratka, premestitev v novo okolje, ki pa ne sme pretr- gati njegovih vezi z matičnim okoljem. Do premestitve otroka iz dru- žine v novo okolje pride izključno na podlagi posvetovanj in mnenj 42 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, sir. 35-46 več strokovnjakov ter ob izrecnem strinjanju tako otroka/mladostni- ka kot njegovih staršev. Četrti korak: Oblikovanje načrta pomoči ob udeležbi in stri- njanju otroka/mladostnika in njegovih skrbnikov (staršev) oziroma namestnikov Sedaj se lahko začne, seveda ob primernem in starosti prilagoje- nem sodelovanju otroka/mladostnika in njegovih staršev/namestni- kov, oblikovanje individualiziranega načrta pomoči. Zakon zahteva, da mora načrt pomoči vsebovati ugotovitve o potrebnosti vzgojne pomoči, opredeliti mora vrsto, obliko in trajanje predlagane pomoči z navedbo konkretnih ciljev, ki naj bi jih individualni načrt pomoči do- segel. Načrt mora vsebovati tudi odločitev o tem, kje, kako in na kak način bo pomoč potekala. Natančno mora opredeliti tudi razloge, če želja otroka ah staršev pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati. Individualni načrt pomoči mora vključiti odgovore na naslednja vprašanja: • V katerih primerih in ob kakšnem sodelovanju otroka/mladostni- ka in njegovih staršev se lahko premestitev v drugo družino (rej- ništvo) ali stanovanjsko skupino in zavod (oddaja v institucionalno vzgojo) preneha in kdaj so doseženi pomembni cilji individualne- ga načrta pomoči? • Na kakšen način mora potekati prenos informacij med vpletenimi in odgovornimi za izvajanje individualnega načrta pomoči in kako naj teče evalvacija izvajanja načrta? Kdo je za kaj odgovoren? Kdo koga in kdaj pokhče? Kdo bo kaj storil?......Kdo se bo s kom srečal in kdaj? /Že v tej fazi se individualni načrt pomoči operacionalizi- ra. S tem je vgrajena úrovalka, da načrt ne ostane zgolj žbeseda na papirju, temveč je obvezujoč, razdeh naloge in jih časovno in vsebinsko zakoliči (pripomba prevajalke)./ Pomembno je, da se sodelujoči strinjajo o vseh bistvenih prvinah individualnega načrta. Če so med njimi nestrinjanja na manj bistve- nih področjih, ki ne spremenijo temeljne odločitve o naravi in poteku pomoči, morajo biti neskladja in razhčna mnenja dokumentirana. Če pa se člani tima ali tim in starši ne morejo poenotiti glede bistvenih točk pomoči, so potrebna nadaljnja usklajevanja in uvedba takih po- stopkov, ki bodo pridobih nove poglobljene informacije. Pričakuje se namreč, da bodo le-te omogočile približevanje oziroma odločanje o novih strategijah pomoči. Zlasti pri mlajših otrocih, če do strinjanja C kris I ia n e Kluge: Načrtovanje individualne pomoči med strokovnjaki in starši ne pride, je treba vključiti neodvisno stro- kovno, včasih pa tudi sodno mnenje. 3.3. O kakovosti socialnopedagoških odločitev v postopku oblikovanja načrta pomoči Naštete korake razumemo kot usmeritve in hkrati zamejitve pri oblikovanju individualnega načrtovanja socialnopedagoških pomo- či. Koraki sami po sebi še ne morejo zagotoviti, da bo načrtovanje dobro in uspešno. Brez visoke strokovne usposobljenosti in oprem- ljenosti vseh, ki v tem procesu sodelujejo, postopek ne more biti niti uspešen niti kakovosten. Strokovnost in znanje se morata nanašati tako na razumevanje problemov kakor na obvladovanje in izpeljavo mnogokrat zapletenih komunikacijskih položajev in odnosov med starši in njihovimi otroki/mladostniki. Kadar se starši ali mladostniki obrnejo na pristojen mladinski urad in iščejo za svoj problem primerno pomoč, gre v večini prime- rov za različne obremenilne in stresne življenjske okoliščine, ki jim preprečujejo, da bi se sami znašli pri razreševanju nastalih proble- mov. Pri mladostnikih in njihovih starših gre večinoma za zapletene medsebojne odnose, ki jih sami brez nevtralne in strokovne pomoči ne znajo žrazvozlati'. Zato tudi ne morejo jasno opredeliti proble- ma. Pogosto je že pri opredeljevanju problema potrebna primerna strokovna kompetenca tistega, s katerimi pridejo uporabniki (mla- dostniki ali njihovi starši) v prvi stik. Ta oseba mora biti sposobna vživeti se v položaje vseh, ki so v problem vpleteni. To ji omogoča nepristranost in primerno vodenje medsebojnega sporazumevanja ter približevanja med udeleženci v konfliktni in obremenilni situ- aciji. Gildemeisterjeva (1992, str. 214) pravi, da mora strokovnjak prepoznati in razumeti stisko in pričakovanja tako otroka/mladost- nika kot njegovih staršev oziroma okolja, prepoznati pomembnost problema in intersubjektivnost razlag ter njegovega doživljanja. Na tako zastavljeni interpretaciji naj bi, upoštevaje optimalno pot, vsi udeleženci iskali in se tudi odločali za praktične rešitve in spoprije- malne strategije, ki bi razrešile nastah problem oziroma problemsko situacijo. Nadalje je treba razumevanje položaja žprevesti' oziroma preobli- kovati v odločitev o tem, ah je pomoč sploh potrebna in če je, kakšna naj bo. Na podlagi samopredstavitve, izraženih in opaženih potreb posameznika ter strokovnih meril, morajo udeleženci izbrati takšne Socialna pedagogika, 199 9 vol. 3, šl. 1, sir. 3 5-46 oblike pomoči, ki po eni strani zadovoljujejo potrebe posameznika in se po drugi strani umeščajo v to, kar je kot pomoč v kraju ali v okolici dosegljivo. Schwabe (1996, str. 165) opozarja, da prihaja v tem procesu do Hženja in omejitev, sprva široko in demokratično zastavljenih pogojev, iz katerih zakon izhaja. Omejitve so v tem, da morajo biti potrebe in problemi uporabnikov opredeljeni tako, kot ustreza delokrogu urada za mlade. Urad ni primeren naslov za pri- dobitev večjega stanovanja, čeravno je očitno, da k naraščanju dru- žinskih konfliktov prispeva tudi prostorska utesnjenost, v kateri dru- žina živi. Zakon kljub sodobnosti ne daje jasne opredelitve, kako daleč in kako široko se lahko v individualno načrtovanje pomoči po- seže tudi zunaj področja, za katero je odgovoren urad za mlade. V tem primeru imajo strokovni delavci vlogo usklajevalcev med raz- ličnimi službami in ostalimi uradi, katerih sodelovanje je potrebno pri razreševanju individualno specifičnih problemskih situacij. Ne nazadnje je uspešnost načrtovanja individualne pomoči odvi- sna tudi od primerne komunikacije tako med otroki/mladostniki in njihovimi starši kot med njimi in strokovnimi delavci. Ta komunika- cija mora upoštevati participativno naravo vseh udeležencev v pro- cesu ter upoštevati dejstvo, da otrok/mladostnik v to sodelovanje prinese svoje pretekle izkušnje. Pretekle izkušnje teh mladih pa so mnogokrat take, da njihove potrebe niso bile upoštevane, da se nji- hovega mnenja ni jemalo resno, da so bili njihovi interesi spregle- dani. V odnosih med njimi in starši so pogosti ponavljajoči se proce- si nerazumevanja, žnesh'anja' in nestrinjanja privedli do umika, re- signacije, zamer in prizadetosti, obrambnih pozicij. Vse to otežuje vzpostavitev komunikacije med njimi in socialni pedagog mora biti opremljen z znanjem in spretnostjo poravnavanja sporov ter vzpo- stavljanja ravnotežja v odnosih med udeleženci. V praksi se večkrat zgodi, da staršem v teh in podobnih problemskih položajih občutek krivde preprečuje, da bi se avtonomno in sodelovalno vključili v pro- ces. To potrjuje potrebo tako po občutljivosti kot strokovnosti tiste- ga, ki proces dogovarjanja in razreševanja problemov usmerja in vodi. Izvedba konkretne timske konference v praksi nam lahko služi kot nekakšen Zkmusov papir za presojo sodelovanja posameznih čla- nov v zgoraj opisanem procesu. Začne se z izbiro prostorov, ki so lahko prijetno opremljeni, izžarevajo spodbudno vzdušje, ali pa so polni aktov in kažejo na birokratsko nastrojenost in hierarhično de- C h r is I ia n e Kluge: Načrtovanje individualne pomoči lovanje ustanove. Pomembno je, lido je vključen v proces odločanja in na kakšen način. Pomembne so tudi podrobnosti. Kot na primer, ali so bili starši vprašani za privoljenje, da na srečanju sodelujejo tudi predstavniki šole, ki jo njihov otrok/mladostnik obiskuje in po- dobno......In značilnosti, ki jih ne moremo označiti kot podrobnosti. Na primer to, ali se strokovnjaki zatekajo k uporabi strokovnih izra- zov, ki v uporabnikih vzbujajo občutja odtujenosti in izgube avtono- mnosti, ali pa je njihov jezik razumljiv? Prisluhnejo pripovedi upo- rabnikov o njihovem videnju lastnega položaja, imajo otroci/mla- dostniki prostor in besedo za udeležbo in dejavno poseganje v obli- kovanje lastne prihodnosti? 4. Zaključek Nedvomno ima opisani, zakonsko utemeljeni postopek odločanja in oblikovanja programa individualne vzgojne pomoči prednosti pred doslej uveljavljeno prakso. Hkrati pa je res tudi, da postopek, kakor je v samem zakonu posebej opozorjeno, postavlja pred udeležence velike zahteve. Lahko bi rekli, da na nek način izhaja iz pozicije židealnosti', ki je v praksi redka in predvsem zahteva spremembe v razmišljanju in vedenju strokovnjakov. Ob tem Schwabe (1996,167) opozarja, da vodenje individualnega načrtovanja zahteva uporabo jezika, ki je usmerjen v rezultat in ustreza žgovoru' nemškega srednjega razreda. Večina družin in mla- dostnikov, ki jim je vzgojna pomoč namenjena in potrebna, izhaja iz nižjih slojev z drugačno govorno naravnanostjo. Simboli in rituah imajo praviloma za te družine mnogo večji pomen kakor besede. Za mnoge mladostnike velja, da je ravnanje, vedenje v ospredju, saj so v ubesedovanju šibkejši. Schwabe iz tega izpelje tezo, da je treba v pogovoru, v katerem se načrtujejo potek in oblika ter vsebine pomo- či, ostajati predvsem na ravni oblikovanja hipotez. Te pa naj bi upo- števale pravkar navedene značilnosti. Zgolj besedno oblikovanje in podpiranje zaželene usmerjenosti in vedenja pri otrocih/mladostni- kih kot tudi njihovih starših praviloma ne zadošča. V procesu obli- kovanja in izvajanja pomoči moramo razviti vrsto drugih oblik, ki bodo omogočile spreminjanje vedenja. Zato Schwabe v nadaljeva- nju pravi, da naj razumemo oblikovanje načrta pomoči kot žpogajanje o odločitvah in strategijah ravnanja, kar lahko vpliva na cilje in rezultate izbrane vzgojne pomoči. 4ß Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, Si. 1, str. 35-46 5. Viri Gildemeister, R. (1992). Neuere Aspekte der Professionalisierungs- debatte. Neue Praxis 5. 207-219. Schrapper, C. (1993). Gruendsaetze und Arbeitsformen der Hilfe- plannung nach Artikel 36/37 RJHG. AFET Rundbrief 1. 4-9. Schwabe, M (1996). Das Hilfeplanverfahren nach 3.36. KJGH als žbescheidene Uebung zwischen ideologischer Ueberfrachtung und strukturellen Widerspruechen. Internationale Gesehschaft fuer Erzi- eherische Hilfen 2. 194-175. Prevedla Alenka Kobolt. Strokovni članek, prejet novembra 1998. Jana Raptus Pavel: il er-m e ne v i ir и i p ft s i o d the social pedagogic diagnosis Jana Rapuš Pavel JanaRapiß Pavle, dipl. defekt, vzgoj. MVO, Pedagoška fakulteta V Ljubljani, Kardeljeva pi 16,1000 Ljubljana Povzetek Prispevek obravnava možnosti hermenevtične socialnope- dagoske prakse. Ta razvija metodične smernice za sodelo- vanje otroka/mladostnika v procesu socialnopedagoške diagnoze. Temeljni namen diagnoze je poiskati podporne in spoprijemalne elemente v otrokovem/mladostnikovem položaju in na teh dejavnikih osnovati učinkovit načrt po- moči. F prvem delu prispevek izpostavlja problem hetero- genosti socialnopedagoške diagnostike, ki ga označujejo tako pristopi različnih disciplin kot tudi različni pogledi v razumevanju in obravnavi mladostnika (znanstveno ra- zumevanje, pretežno administrativna obravnava, obrav- nava v praksi). F nadaljevanju se prispevek usmerja v zna- čilnosti hermenevtičnega diagnostičnega pristopa. Osvetlju- je metode in postopek hermenevtične diagnostične dejav- nosti, v kateri se lahko strokovnjak opira na spontane ali Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 47-65 delno Strukturirane pedagoške pogovore in tako prek sa- moprezentacij dobi vpogled v subjektivne pomene, ki tvori- jo otrokov/mladostnikov življenski svet. Metodični koraki take diagnostike (izbor izjav v pogovoru, ključni elementi v pogovoru, ovrednotenje pogovora) so v prispevku pope- streni z izseki iz intervjuja z mladostnico. Ključne besede: socialnopedagoška diagnoza, samopre- zentacija mladostnika, hermenevtski pristop, metode in po- stopki oblikovanja hermenevtske diagnoze Abstract This article examines the possibilities of applying hermene- utic social pedagogical practice, which provides the met- hodical guidelines for evaluating the child/young person active contribution to the process of a establishing a social- pedagogical diagnosis, whose main aim is to identify the supportive and confrontational elements in the child/yo- ung person situation and, based on these elements, to devi- se an effective individual plan of assistance. The first part emphasises the heterogeneity of social-pedagogical diagno- stics which is characterised by a number of various disci- plinary approaches and divergent views on understanding and treating young people (scientific interpretation, admi- nistrative treatment, treatment in practice). The article go- es on to describe the various characteristics of the hermene- utic diagnostic approach. It looks at the methods and pro- cedures of hermeneutic diagnostic work, which allows the professional to use spontaneous and partially structured pedagogical conversations, and through a self-presentati- on given by the child/young person obtain an insight into the subjective meanings that form the world in which the child/young person lives. Methodological steps: selection of statements from conversation, key elements of conversa- tion, evaluation and interpretation, I present with illustra- tions of excerpts from an interview with a young girl. Key words: socio-pedagogical diagnosis, self-presentation by young person, hermeneutic approach, methods and pro- cedures of formulating hermeneutic diagnosis _Jana Rapuš Pavel: Il e r m e n e v li č n i pristop_ 1. Uvod in izhodišča prispevka Pričujoči prispeveli je nastal v okviru raziskovalne naloge "Social- nopedagoške diagnoze - pomen samoprezentacije kot osnove za na- črtovanje individualnih vzgojnih načrtov", ki je potekala v letih 1996- 1998 pod vodstvom Alenke Robolt2^ Namen naloge je bil ugotoviti, kako je mogoče samopredstavitev mladostnic in mladostnikov upora- biti za namene diagnostike in načrtovanja vzgojnega delovanja. V na- logi so bih izvedeni in obdelani intervjuji z večjim številom mladih s težavami v socialni integraciji (ti so bili obravnavani na osnovnih šo- lah. Centrih za socialno delo, v vzgojnih zavodih in Prevzgojnem do- mu ter v stanovanjskih skupinah). Moj namen je razpravljati o tem, ali lahko pri oblikovanju diagno- ze in ocene položaja vedenjsko težavnih mladostnikov poleg tradici- onalnih, iz psihologije in medicine poznanih modelov diagnostike, priznavamo še druge diagnostične poti, pri katerih si pomagamo z običajnimi pedagoškimi pogovori, in postavljamo v ospredje izjave mla- dostnikov, v katerih v pogovoru predstavijo lasten položaj, izkušnje in doživetja. Na začetku izpostavjam nekatera izhodišča, ki so spodbudila moja razmišljanja v tej smeri: Kdor danes kot pedagog govori o "diagnozi", se podaja na težavno področje, saj so problemi diagnosticiranja ozko vezani na predpostav- ke strokovnjakov različnih disciplin. • Kritike se nanašajo na postopke in načine diagnosticiranja, na po- manjkanje znanstvenih dognanj na tem področju ipd. (Bečaj,1984; Koboh, 1997; Koher-Trbovič, 1996). • Sodobna pojmovanja socialnopedagoške diagnostike poudarjajo procesnost, upoštevanje nenehnega spreminjanja položaja otroka/ mladostnika ter vpetost strokovnjaka v sam proces, kjer deluje z lastno strokovno usposobljenostjo in izkušnjami (Kobolt, 1997; pri- merjaj Skalar M., 1985). • V sodobnem pristopu k socialnopedagoški diagnozi je vse bolj po- udarjena dejavna vloga otroka/mladostnika. Razgovori z njimi so pomemben način pridobivanja informacij, ki strokovnjaku poma- gajo sestaviti sliko otrokovega notranjega sveta. Ob uporabi tega vira podatkov mora strokovnjak ves čas prilagajati stil delovanja ^Raziskovalno nalogo je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. 50 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, sir. 4 1-65 Otrokovim sposobnostim in njegovi razvojni stopnji (Müller, 1994; Robolt, 1997). Napori za izboljšanje kakovosti socialnopedagoškega diagnosticira- nja potekajo tako na praktični kot teoretični in znanstveni ravni. Pri nas in v sosednjih Evropskih državah sledimo raziskavam in obliko- vanju modelov diagnostičnih pristopov, ki so izhodišča za obravna- vo mladostnikov s težavami v socialni integraciji (glej Müller, Nem- čija - Model "eia s primerom", 1994; Van der Doef, Nizozemska, In- terdisciplinarni model klasifikacije in tretmana, 1992; Mollenhauer in Uhlendorff, Nemčija - Socialnopedagoška diagnoza, 1995; Robolt, Slovenija - Socialnopedagoške diagnoze - pomen samoprezentacije pri oblikovanju individualnega vzgojnega načrta, 1996). Tabela 1: Prikaz dveh različnih izhodiščnih pogledov k oceni položaja posameznika (Schmidt in Gintzel /Schone 1990; po Mollenhauer in Uhlendorff, 1992:24) _Jana Rapuš Pavel: Hermenevtični pristop_ J Raznolikost pojmovanj glede prikladnih oblik socialnopedagoške diagnostike, njenega smisla in pomena, se izraža v socialnopedagoški praksi, znanstvenih pristopih in preučevanjih ter modelih profesional- ne diagnostike nekaterih drugih disciplin (psihologije, psihiatrije). V tem smislu nakazuje otroški in mladostniški psihiater, Martin Schmidt (citirano v MoUenhauer in Uhlendorff, 1992:23), skozi tabel- no razdelitev problematiko diagnosticiranja z vidika znanstvenika in praktika. Ta dva delujeta iz različnih izhodišč, na eni strani iz teoret- ske in znanstvene naravnanosti in na drugi strani iz potreb praktične obravnave. 2. Razlike v pogledih - spoznavno znanstveno razumevanje in hermenevtični pogled na socialnopedagoško obravnavo posameznika Znanstveni pristop je v prvi vrsti poizkus, da bi s proizvajanjem posplošljivega znanja prišh do zanesljivih klasifikacij in simptomato- logij, do kar se da jasnih in posplošenih opredelitev opazovanega ve- denja in s tem do takih zanesljivih socialnopedagoških diagnoz, ki bi bile primerne tudi za napovedovanje. V tem pristopu si pomagamo z možnostjo vnaprej predvidenega logičnega postopka. Posameznemu primeru individualno dodelimo neko posplošeno vednost, shranjeno v (znanstvenih) pojmih, ki so splošno sprejeti in veljajo za zanesljive. Znanstvenemu pristopu ob bok želim v tem prispevku postaviti še drugega, ki prihaja do spoznanj s hermenevtične strokovno dejavnost- jo^i. Pri slednjem v začetku ne pustimo, da bi nas pri ocenjevanju otrokovega/mladostnikovega položaja zmedh vladajoči "znanstveni/ teoretski pojmi" (klasifikacije, kategorije).V prvem koraku se vpraša- mo, kako se nam nek dogodek prikazuje kot pojav, kako nam pride v zavest in kakšen način ravnanja terja. Tu je strokovnjaku/praktiku potrebna svojevrstna disciplina; če mora "znanstveni" opazovalec v sebi potlačiti vse impulze (ah se od njih ograditi), ki bi lahko izvirali iz njegovega poznavanja številnih drugih kompleksnih posameznih pri- merov, mora "hermenevtik" nadzorovati in zadrževati vsa tista vednost- Pomensko območje izraza hermenevtika je zelo široko in neustaljeno. Srečujemo ga lahko na različnih področjih in z različnimi pomeni (v filozofija, obči teorifi in metodologiji znanosti, posameznih umetnostih, zgodovinskih in družbenih vedah, idr.) Beseda lahko pomeni na eni strani filozofijo razumevanja, na drugi teorijo ali metodologijo razlage. Izraza torej ni mogoče omejiti samo na teoretično območje, saj se pogosto rabi tudi v zvezah hermenevtična dejavnost, hermenevtična praksa idr (Dolinar, 1995:5). ^2 Socialna pedagogika, 1999 vol. ), ŠL. 1, sir. 41-65 Interpretova naloga v hermenevtičnem pristopu je, da rekonstruira logiko, s pomočjo katere je intervjuvanecproizvedel svoje izjave. Heidegger (po Rutar, 1996:47- 52) metodološko v tem postopku loči tri vidike: 1. Doktrina misleca je tisto, kar v izjavah ni bilo neposredno izraženo. Intervjuvanec lahko pove misli, kijih ni hotel povedati, ali pa pove tisto, česar ni mislil. Interpretirati gre vse tisto, kar je nekdo povedal, pa tudi, kako je povedal. 2. Odprtost do alternativnih interpretacij povedanega. S tradicijo ved nastajajo nekakšni interpretacijski modeli in sheme. Interpretacijske sheme so sicer potrebne in nam na eni strani omogočajo razumevanje izjav, toda na drugi lahko prav zaradi njih izjav ne razumemo prav dobro. Bistvo interpretacijskega procesa je v odprtosti do novih interpretacij. Dobro razumevanje zato pomeni dvoje: analizo pogojev, ki omogočajo nastanek interpretacijskih shem, in odprtost do alternativnih interpretacij 3. V vsaki izjavi iščemo gledišča, iz katerih jo lahko razumemo. Iz različnih gledišč lahko neko izjavo različno razumemo. Določanje gledišč razumevanja je lahko neodvisno od intervjuvanca in njegove pripovedi. Izbor gledišča nam omogoča postaviti povsem nova merila za razumevanje izjave, novo originalno razumevanje. na stanja, ki bi lahko dala pobudo, da bi obravnavo posameznega pri- mera (besedilo neke jezikovne izjave) podredil običajnim pojmom in veljavnim teoretizacijam. To je še toliko težje, ker je igra med pojavi in pojmi vsakdanjik naših interakcij, zato smo pred spontanimi, vna- prej predpostavljenimi logičnimi operacijami le malo obvarovani. Hi- tro opazimo, kako močno naše predpostavljene razlage vplivajo na naša, domnevno objektivna "znanstvena" spoznanja. Iz tega razloga se v hermenevtičnem pristopu zahteva spoznavna disciplina do do- mnevno veljavnih teoretskih pojmov, ne glede na to, ah ti izvirajo iz znanstvenih dognanj ah kulturno opredeljenih posplošitev vsakodnev- ne komunikacije. Obe spoznavni poti, znanstvena in hermenevtska, se vsekakor raz- likujeta v stahščih, vendar pa bi sodih napačno, če bi hermenevtično prizadevanje pripisah le intuiciji, čutenju in čustvovanju, znanstveno razumevanje pa spoznavnemu in empirično objektivnemu spoznanju. Besednjak diagnostičnih razvrstitev in klasiñkacij je, če to želimo ali ne, postal samoumevni sestavni del našega vsakdanjega strokov- nega pedagoškega dela in sporazumevanja. V strokovnem socialnopedagoškem delu lahko izberemo način, da poskušamo "zunaj" znanstvenega jezika predstaviti mladostnike le kot to, "kar so", čeprav seveda drugače sploh ne gre, kot tako, da jih opi- šemo, "kot jih vidimo", in nato to popravimo na to, kot "se oni sami vidijo". Da bi uporabih hermenevtični način pri oblikovanju socialno- pedagoške diagnoze, potrebujemo pravila in metode postopka^^ po katerem bi dobih vpogled v razumevanje posameznika z njegove gle- diščne točke. _Jana Rapuš Pavel: [1 e r m e n e v I i č n i pristop_ ^ V nadaljevanju se ne bomo ukvarjali z znanstvenoteoretičnimi na- sprotji, pač pa z metodologijo "hermenevtične" argumentacije kot na- činom, ki strokovnjaku v socialnopedagoški praksi omogoča dosle- den pristop v socialnopedagoški diagnostiki, s tem da se opre na sa- mopredstavitev mladostnika. 5. Uporaba hermenevtičnega pristopa v procesu oblikovanja socialnopedagoške diagnoze o socialnopedagoški diagnozi bi lahko govorili tudi kot o "psiho- socialni diagnozi". Izraz "psihosocialna diagnoza" navaja tudi na vklju- čevanje socialnega pedagoga, ki se, bolj kot je to v navadi pri drugih strokovnjakih, podaja v socialno-življenjsko področje khentov/upo- rabnikov. Vendar pa tako kot v diagnosticiranju sicer, se tudi v po- stavljanju psihosocialne diagnoze ne moremo popolnoma izogniti te- mu, da ne bi uporabljah standardiziranih, posplošeno etiketirajočih pripisovanj, razen če se pri postavljanju le-teh ne odločimo za neke vrste spremembo pogleda. Ideja o hermenevtičnem pristopu še zdaleč ni nova in za njo stoji široka paleta znanstvenih virov^^. Interpretativna paradigma, etno- metodologija in refleksija življenjskega sveta vodijo do metodičnega koncepta "narativnega izpraševanja", ki ima danes relativno ustalje- no mesto v okviru kvalitativnih socialnih raziskovanj (Schutz, 1974; Soeffner, 1979; po Adam, 1982). Uporaba hermenevtičnega pristopa v praksi predstavlja ukvarja- nje z besedih, kjer igra pomembno vlogo empatija in vživljanje v vlo- go interviuvan ca. Interpretacija kot sestavni del hermenevtičnega pri- stopa ni natančno objektivno spoznanje vsega, kar je imel intervjuva- nec pri izjavljanju v mislih, temveč pomeni ponovno formiranje in konstruiranje življenjske izkušnje posameznika. Predstavlja rekon- strukcijo pomena kot modusa življenja in pomeni vključitev vseh vidikov življenja (Shleiermacher; po Rutar, 1996 : 47). Smernice hermenevtičnega metodološkega postopanja z besedi- lom (glej opombo 3) bomo v nadaljevanju tega prispevka povezah z že omenjeno hermenevtične prakso in konkretnimi smernicami za soci- alnopedagoško delo. "Hermenevtična paradigma je ne glede na nekatere variacije stara približno dvesto let Schleiermacher jo je zasnoval, psihoanaliza (Freud, Lorenzer), socialnafilozofija (Simmel, -27). Shutz) in sociologija (Oevermann, Soeffner) pa so jo diferencirale in modificirale (po Uhlendorff in MoUenhauer, i 996:21 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, sir. 47-65 Vnadaljevanju bom uporabljala izraz mladostni -k/ca (ali intervjuvan -ec/ka), ker se tudi ilustracije hermenevtičnega postopka v prispevku nanašajo na primer mladostnice. " Za ilustracijo posameznih korakov smo uporabili izseke iz pogovora z mladostnico iz vzorčnega materiala raziskave "Socialnopedagoške diagnoze - pomen samoprezentacije kot osnove za načrtovanje individualnih vzgojnih načrtov". V prvem koraku se pomudimo pri samem pridobivanju besedil oz. informacij od mladostnika^'^. To lahko poteka v razhčnih oblikah pe- dagoških pogovorov, kjer z načinom vodenja pogovora intervjuvanca vzpodbudimo do - če se le da - obsežnih pripovedi o sebi in svojih življenjskih okoliščinah (kar je le eden od namenov takega pogovo- ra), da tako poda vpogled v to, kar sestavlja njegov "življenski svet". V naslednjem koraku imamo že opraviti z omenjeno spremembo pogleda na življenjski položaj mladostnika. Ta zadeva tiste, ki se v vsakdanji praksi srečujejo s posameznimi primeri, bodisi strokovnja- ke, ki mladostnike praktično "obravnavajo", bodisi tiste, katerih in- teresi so usmerjeni predvsem k posplošenim strategijam, večinoma v znanstvenih, strokovno teoretskih in drugih bolj administrativnih obravnavah mladostnikov s težavami v socialni integraciji. 4. Metode in cilji hermenevtično-diagnostične razlage Ko izdelamo zapis pogovora (npr. intevjuja, pripovedi) ali druga- čen dokument (npr. avtobiografijo ah risbe), je cilj hermenevtičnega prizadevanja ugotoviti dva pomena samoprezentiranih vsebin, ki ju med seboj primerjamo. To sta od posameznika (od katerega izvirajo izjave ali drugi izrazi) subjektivno pripisan/mis/yeAii pomen (individu- alni pomen) in v dokumentu (npr. intervjuju) vsebovan, obravnava- nemu posamezniku pa mogoče zakrit, objektivni pomen (splošen ah posplošen pomen) (MoUenhauer in Uhlendorff, 1992 : 28 ). Avtorja izpostavljata naslednja metodična pravila pri oblikovanju socialnope- dagoške hermenevtične diagnoze: Prvo pravilo: V dokumentu (npr. zapisanem intervjuju) je treba izbrati izjave/sporočila, ki vsebujejo individualna mnenja posame- znika in izjave/sporočila, ki vsebujejo reference na objektivna stanja^\ Primer izjave (izseka iz pogovora), ki vključuje referenco za individu- alno mnenje: Men je to dobr zarad tega, ker mam pač eno izkušnjo več kot drugi. _Jana Rapuš Pavel: fier mene v lični pristop_ y J in vem, da to v življenju nikol ne smem narest, da bi svoje otroke dala nekam stran. Jaz vem, kako je, če si stran od svojih staršev ... ne vem, naučiš se hitr sam žvet, začneš razmišljat trezno, res da prehitr, ampak še vseeno. To ti pol koristi, ko si sam enkrat, ko maš sam otroke, ko maš šolo narjeno in že vse. Jest mogoče drgač sploh ne bi nardila šole, ne vem, to noben ne ve. Čeprav sem zdej tukej, zdej vem, da jo moram za sebe narest. Recimo, tist, ki ma starše, nardi šolo, pa je še vseen doma, jest bom pa mogla najt neko stano- vanje, pa delo, jest si bom mogla to sama zase poskrbel, enim pa starši pomagajo. Primer izjave (izseka iz pogovra), Id vldjučuje referenco na objeldiv- no stanje: Moja mama in oče sta se ločla, bla sem v rejniški družini 4 leta, potem sem šla domov in sem živela doma do Í5 leta. Potem sem šla na Bled, sem bla gor tri mesce v šoli sem se mela v redu. Potem za- vod, do dones, se je dost stvari zgodil. Komentar: Obe izbrani izjavi dajeta nastavke za interpretacijo po- govornega materiala. Prva vsebuje sestavine: spoznavni vpogled, do- življanje in razmišljanje mladostnice. Mladostnica sama analizira svojo družinsko izkušnjo, prepoznava neugodne in pozitivne posledice za- njo. Izjava je subjektivno pomensko kompleksnejša od druge. V drugi izjavi nam mladostnica posreduje splošne, a pomembne informacije; podatke, dogodke, ki nam dajejo širši okvir in splošni vpogled v prelo- mnice njenega življenjskega poteka. Drugo pravilo: Pri pridobivanju jezikovnega materiala pazi- mo, da ga ne usmerjamo v smer, za katero bi utegnili predpo- stavljati, da je logično smislena. V ta namen izberemo kar se da slabo strukturiran pogovor/intervju. Drugače kot v primeru profesionalno diagnostične anamneze, ki je vo- dena zaradi pridobivanja podatkov, ki veljajo že kot teoretično uteme- ljeni pomembni indikatorji. V vsakdanji socialnopedagoški praksi av- torja predlagata tako rekoč neprofesionalno obliko vodenja pogovora. "Pogovor vodimo čim bolj sproščeno, vključujemo značilnosti narativ- nega intervjuja, globinskega intervjuja in pogovorne psihoterapije, pri čemer nam ni treba v celoti realizirati nobene od teh teoretično stihzi- ranih oblik vodenja pogovora" (Mohenhauerin Uhlendorff, 1992 : 29). Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, Si. 1, str. 47-6 5 Spomini ...sem nardila eno zlo veliko neumnost..., mije bio vsega dost, pa sem poskušala samomor narest; sem se ga napila, potem, ko sem pustila fanta, padla sem v komo...vse se mije nabralo, vsega mi je blo res dost... Sedanja doživetja ...sej po mojem bom še kdaj probala kej, ker enostavno se mi ne da več, sploh ne vem zakaj. Mam določene cilje, ampak vseen, če ne smem domov, pa če ne smem k svoji lastni materi, se mi skor cel svet podre; drugi se lahko vse s starši zmenjo, jest se moram vse sama odločit; težko je bit samostojen pri 15. Jaz pa nimam noben- ga, ki bi mu lahko zaupala, povedala svoje želje; malo je ljudi, ki bi mene razumel; mogoče me sploh noben ne razume, jest mam pač eno svojo teorijo o vsaki stvari; malokrat se zgodi, da bi kdo isto mislu kakor jest; jest vem, da mam prov; mislim si, kar si pač Za vodenje pogovora torej ni potrebna nobena oblika specializira- nega urjenja, temveč lahko izpelje pogovore vsak, ki ima pedagoško izobrazbo in ki je pripravljen na razumevajoče sklepanje iz sporoča- nja in pripovedi mladostnikov. Mladostnike je treba spodbuditi, da če je le mogoče, povejo čim več o sebi. Izbrani deh ah sporočila pripove- di morajo biti taki, da nazorno prikažejo očitno pomembne dogodke in konflikte. Pogovor vodimo tako, da so v sporočilih zajeti spomini, sedanje doživetje in načrti mladostnika. Te prvine v pogovoru izrazijo mla- dostnikov odnos do časa (časovno orientacijo), ki je lahko komple- ksen pokazatelj vedenjskih problemov mladostnikov. Pri primerjavi elementov, kot so: spomini, sedanje doživetje, načrti, vizija prihodno- sti, ni prepoznana le časovna shema, s katero mladostnik operira, tem- več so izražene tudi težave v odnosu do samega sebe, do drugih in stvarnega sveta. Za hermenevtični pristop k socialnopedagoški diagnozi je torej zna- čilno to, da vodeni razgovor izvedemo tako, da pridejo do izraza vsi omenjeni segmenti. Te bomo spet osvetlili z izseki pogovora, ki ga ilustrativno uporabljamo v tem prispevku: Tabela 2: Izbor izjav mladostnice o sami sebi. _Jana H a p uš Pavel: II e r m e n e v I i č n i p r is I o p_ ^ J mislim; sovražim jo, ne sprejemam je (mamo); ko prideva skup jest v bistvu skrivam v sebi, ne pokažem tega, ker če bi pokazala, bi izgubila še tisto, kar je v redu...; naravnost povem, ne ovinka- rim; kadar sem jezna, sploh ne gledam na to, kaj govorim; jest sebe ful skrivam, pičim pa tud, ko je treba; sem trmasta in moja trma mi dostikrat ni kej dobrga prnesla, ampak še vseen sem do- segla dost z njo; jest se sama seb zdim ful drugačna, kar je drugim bad je men dobr; edino, kar mi je všeč pri men, je to, da sem pri- pravljena ljudem pomagat; seb pa nočem pomagat, nisem priprav- ljena... pa tud noben ni za mene; jest dost velik prenesem, to se mi kar nalaga, včasih pa pol eksplodiram, pa je majhna stvar, pa se mi bi vse sesul, pa bom tisto pol enmu človeku vse vrgel naprej, kar sem čuvala v sebi; zadost znam potrpet, pa požrt stvari, am- pak kako bi reki temu, sem dost občutljiva, dost me prizadene; jest preveč negativno mislim; sem perfekcionistka; prekrivam sledi;če bi jaz povedal vse, bi blo tu mač za mene, po moje bi me...ne vem, ne bi se dobr počutla; rada imam svojo intimnost; se mi fajn zdi, da se nekaj ne ve, da ne ve noben, da je sam moje; ful hitr se razje- zim, bom pópenla al bom zadržala, ampak bom spet pópenla; če bom pópenla pol bo noro; dobr, znam se zadržat kolkr tolk; sem dost hitr lohk užaljena,; jest zmerej, ko kaj rečem, se mi bo uresni- čilo; najrajš sem sama; znam si skuhat, oprat,zlikat, vse kar ra- bim; znala bi si službo poiskat, za tisti kruh poskrbet, sploh ne bi bil problem; Orientacija v prihodnosti ...nikol ne smem narest, da bi svoje otroke dala stran... Taka sem, najbrž se ne bom veliko spreminjala. ...za sebe mislim, da se bo dobro končalo, da se bom dobr znašla in poskrbela zase Vzorec priliazuje le nekaj izsekov iz samoopisa. Sestavine pogovo- ra - preteklost, sedanji samoopis in orientacija v prihodnost, pokažejo določene značilnosti prikazovanja časovne sheme. Tako je spomin mla- dostnice zelo fragmentaren, rdeča nit dogodkov teče v doživljanju in razmišljanju o sedanjosti, vizijo prihodnosti povezuje z dogajanjem v preteklosti. Pripoved je najbolj vsidrana v sedanjosti, rdečo nit v ča- sovni shemi pa predstavlja opis, interpretacija, doživljanje in aktivno predelovanje osebnostne stiske v družini. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, sir. 47-65 26 Tudi v psihoanalitičnem pristopu je jezikovni material bistvenega pomena. Psihoanalitik ve, še posebno terapevti globinske psihologije, da potrebuje obsežen in v daljšem časovnem obdobju proizveden jezikovni in simbolni material, da lahko zanesljivo sklepa o skrivnih duševnih dejanskih stanjih posameznika. Zato trajajo terapije tako dolgo. Tretje pravilo: Ovrednotenje pogovora mora biti tako teoretično vo- deno, da izberemo teorije, ki so primerne za izbrani empirični materi- al Ko je pogovor opravljen in ga imamo pred seboj v obliki zapisa, pričnemo z metodičnimi operacijami ovrednotenja. Teorije morajo biti primerno izbrane za interpretacijo empiričnega gradiva. Če je empi- rično gradivo sestavljeno iz vsakodnevnih pogovornih besedil, to moč- no omejuje manevrski prostor za uporabo teorij, še posebej takrat, ko sporočila mladostnikov delujejo kot viri spoznanj in ne le kot ilustra- cije ali ponazoritveni teoretični stavki, ki jih lahko v skladu z neko teorijo podredimo kot veljavne ali zanesljive. Diagnosticiranje le na podlagi samoprezentacije ali na temelju "videza" socialnopedagoške- ga intervjuja bi bilo grob prekršek. Sedaj bi lahko mislih, da omenjene teoretične pobude za diagno- stiko niso zanesljivo povezane z našimi tekstovnimi materiali2^. Hitro sklepanje iz enega jezikovnega sporočila je v našem primeru neza- nesljivo in ne izda nič zanesljivega o mladostniku, lahko pa veliko o nezadostni izobrazbi interpreta. Poleg tega socialni pedagog po svoji osnovni izobrazbi in usposobljenosti nima nikakršnih psihoterapevt- skih pristojnosti; četudi je s psihoanalitično teorijo seznanjen, mu manjka bistvena vsakodnevna praksa razlage in interpretacij. Katere možnosti potem sploh ostanejo za socialnopedagoško-her- menevtično diagnozo ob našem izvoru materiala, glede na teoretične zasnove? Hermenevtična socialnopedagoška diagnoza v nobenem pri- meru ne more nadomestiti profesionalno uporabljane diagnoze. Kako pa jo lahko dopolni? Ah za strokovnjake obstajajo možnosti za ovre- dnotenje, ki jih tradicionalni diagnostiki ne uporabljajo, pa vendar take, ki so za naše razumevanje mladostnikov bistvene? Na začetku hermenevtičnega pristopa segamo po dejanskem sta- nju, ki se zdi elementarno in čisto trivialno; po pomenu jezikovnih izjav mladostnikov, v pogovoru, ki ga vodimo. Neodvisno od tega, ka- ko se taki pomeni v skladu s to ali ono teorijo razlagajo oz. pojasnjuje- jo, dajejo te jezikovne izjave nekaj resnice o tem: • kako se mladostnik sam vidi. _Jana Rapuš Pavel: H e r m e n e v I i č n i pristop_ J" p • kako občutke in razpoloženja lokalizira v sebi in v njegovih živ- ljenjskih dogodkih, • s kakšnim vzorcem načrtovanja/samopredstavitve nastopa, • kaj hoče, • česa se spominja, • kako gleda na odnose z drugimi, • kaj je zanj bolj in kaj manj pomembno, • ah sploh in kako povezuje različne, zanj pomembne dogodke živ- ljenjskih okohščin itd. V hermenevtičnem pristopu k diagnostiki začnemo tako, da poslu- šamo mladostnikovo pripoved o svojem življenju (ali beremo zapisa- no tako pripoved), nato pa začnemo interpretirati (osmišljati) njegovo interpretacijo (razumevanje) svoje življenjske tematike, vendar pri tem v začetku izhajamo iz njegovih besed. To seveda pomeni, da izha- jamo le iz tega, kar je mladostnik zares povedal, pri čemer se zaveda- mo tudi tega, da mladostnik morda ni povedal vsega, česar se je takrat zavedal. V takem pristopu pa vendarle ne ostajamo samo na subjektivnem oz. individualnem pomenu povedanega, ampak se poskušamo pribli- ževati tudi objektivnemu oz. splošnemu pomenu. To je seveda tudi eden od temeljnih namenov ovrednotenja jezikovnega materiala. Ta "objektivnost" je zelo krhka in fragmentarna, kot vsaka interpretacija avtobiografskih besedil. Razlog za to fragmentarnost je v večpomen- skosti jezikovnih znakov, metafor in simboliziranj. Prav v osebno na- ravnanih izjavah pogosto ni mogoče nedvoumno določiti, v kolikšni meri gre za "zasebne jezikovne" formulacije, katerih pomen opazo- valcu ostane zakrit in nanj ni mogoče zadovoljivo sklepati tudi z upo- števanjem nadaljnjega pogovora. Iskana "objektivnost" pa je lahko krhka še iz enega razloga. Opa- zovalec ali obdelovalec podatkov lahko projecira v obravnavani mate- rial (npr. zapisane izjave) svojo lastno željo, ali dopolni sporočilni del- ček s pomočjo svojega vsakodnevnega znanja ali pa si pomaga z neko teorijo, ki jo ima v glavi, da bi neki izjavi pripisal enoumnost, ki pa ne izhaja nujno iz samega besedila. Tovrstnim virom napak se lahko le poskušamo izogniti, v celoti pa to nikoh ni mogoče. Pri tem nam je v pomoč teorija. Teorije nimajo le te prednosti, da z njihovo pomočjo do določene mere zanesljivo povežemo podatke iz Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. í, sir. 4 7-65 2 7 Sem sodijo znanja, kot je npr. poznavanje Freudovih analiz otroških nevroz, interakcijsko teoretičnih osnovnih besedil (npr G.H. Meada ali E. Goffinana), študije kognitivnega razvoja in fenomenoloških pristopov do doživljanja sebe in sveta pri otrocih in mladostnikih, idr obravnavanega gradiva s pojasnitvami in napovedmi. Še bolj uporab- na lastnost teorij je, da lahko z njihovo pomočjo interpretiramo isto jezikovno izjavo različno, iz različnih zornih kotov. V tem smislu lah- ko teorije ob pričujočem viru/izjavah na nek način tudi tekmujejo med seboj. Tak pogovor ne vsebuje skoraj nikoli informacij, s katerimi bi ute- meljili eno od diagnoz, ki izhaja iz ustrezne teorije (psihoanalitične, kognitivne, sociološke...). Iz povedanega sledi pravilo, da je treba teo- rije poznati, vendar ne smemo nobene uporabljati ortodoksno. Kdor žeh oblikovati "socialnopedagoško-hermenevtične diagnoze", potre- buje dobro izobrazbo - tako kot drugi strokovnjaki diagnostiki na pod- ročju skrbi za mladino^^. S temi predpostavkami in spoznanji posameznih teorij se v inter- pretaciji pogovorov lotimo naslednjih operacij: 1. Označimo vse izjave, ki se zdijo interpretu pomembne, med drugi- mi tudi tiste, ki bi lahko bile po eni ah drugi teoriji - pomembne. 2. V drugem koraku izjave razvrstimo. Pri tem sprejmemo tvegano predpostavko, da obstaja omejeno število konflikte vsebujočih tem, ki se odražajo v izjavah mladostnikov in ki so strukturno soodvi- sne. Imenujemo jih "življenjske teme". 3. Ker gre za "pedagoško" diagnozo, poskušamo v tretjem koraku te teme navezati na dejavnosti ali naloge, za katere lahko domneva- mo, da mladostnikom koristijo in so jim v pomoč pri obravnavi pro- blemov, njihovi samostabilizaciji in socialni integraciji. 5. Prikaz uporabe hermenevtskega postopka Uporabo hermenevtskega oz. interpretativnega dela bom prikaza- la na primeru mladostnice, katere izjave sem v članku že navajala. V interpretaciji usmerjam pozornost na značilnosti pomembnih interak- cij v različnih življenjskih okoliščinah, ki jih opisuje mladostnica, ter na izstopajoče obremenilne in varovalne okoliščine v njenem življe- nju. Tako poudarjene značilnosti so podlaga za oblikovanje smernic pri načrtovanju operativnih vzgojnih ciljev in dejavnosti, ki naj sloni- jo na upoštevanju biografskih izjav mladostnice. Primer predstavljam Jana R a p uš P av el: Hermenevtični pristop 61 V okrnjeni obliki, saj bralci nimajo vpogleda v izvorni material. Tako oris primera v prvi vrsti pokaže le koncept in shemo interpretacije, ki sem jo oblikovala v postopku analize jezikovnega materiala. Tabela 3: Vsamoopisu mladostnice izpostavljeni rizični in varovalni dejavniki S J. Prikaz in interpretacija jjomemhnih interakcij v različnih življenjskih okoliščinah Izstopajoče oblike vedenja, ki jih mladostnica prepoznava kot raz- loge za prihod v zavod, so naslednje: begala je od doma, hud konflikt z mamo, pretepanje in fizično nasilje mame nad njo; opila se je in skušala narediti samomor; v šoli je povsem popustila. Težave izpostavlja zlasti na družinskem področju, predvsem v odno- su z mamo (...v bistvu med nama je en zid, ki se ga ne da prebit, ko prideva skup, jest v bistvu skrivam, ne pokažem, ker če bi pokazala, ne vem zgubila bi še tisto, kar je v redu..). Sprva je konflikten odnos reše- vala tako, da je vikende preživljala pri prijateljih, kriza v odnosu pa je ^2 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, šl. 1, str. 41-65 dosegla vrhunec z opitjem in poskusom samomora. Vedenjsko obliko pogojuje izredno slab odnos z materjo in že sa- mo dejstvo, da ima mladostnica do nje zelo ambivalenten odnos {...ja še vseeno je v redu, ker je pač moja mama...,po drugi strani pa jo sovražim, res jo sovražim, ne sprejemam je) deloma že zaradi oddaje v rejo, kjer je preživela zgodnje otroštvo, fizičnega kaznovanja, vzkip- ljivosti., (...o Aia ni znala problemov rešvat drugače kot da me je tepla, vsak dan je tisto jezo na mene stresala, da bi se olajšala...).; zdi se, da se zateka k idealiziranju moških likov v družini (oče, očim) in zvra- čanjem krivde za vse na mamo. V njenih izjavah o družini, mami, starših, otrocih se zdi, da gre za nerazrešen objektni odnos med njo in mamo in da ambivalentnost njenih občutkov izvira od tu. V življenju mladostnice ni odraslih oseb razen učiteljev v šoli, ki bi ji pomagali. Očim, s katerim pravi, da ima stike, je na nek način pozitiven lik, saj jo nanj vežejo lepi spomini, vendar se zdi, da ima sam s sabo dovolj težav. Pove, da žeh dokončati šolo, izraža pa tudi željo, da bi izboljšala odnos z materjo (...pa da bi z mamo spet uspele en odnos vzpostavit, en normalen odnos, četudi ne bi hodila domov,..da ne bi bilo skoz tiste napetosti, da smo skoz na bojni nogi...). Odnosa s starim social- nim okoljem ni prekinila, kar lahko razumemo kot varovalno okoli- ščino, poleg vsega z njim ni bila v konfliktu. S.2. Smernice za načrtovanje socialno pedagoških intervencij, ki smo jih pridobili z analizo in interpretacijo samoopisa mladostnice Izpostavljene življenjske teme in pomeni, ki jih mladostnica ak- tualizira, nas navajajo, da socialnopedagoške intervencije usmerja- mo zlasti v gradnjo pozitivnega odnosa do nje same (jest sem...jest sebe ful skrivam, jest preveč negativno mis Um,... znam pomagat dru- gim seb pa nočem) in v njen odnos do mame, da jo podpremo v izra- žanju čustev (namesto "tiščanja vsebi",... znam potrpet pa požrt stva- ri). Podpiramo jo tudi pri vključevanju v skupino s pomočjo vrste "zabavnih" dejavnosti, da bi lahko izživela tudi nekatere bolj infan- tilne potrebe (socialne igre in tako učenje komunikacijskih tehnik izražanja čustev; svetovanje, situacijsko učenje, delo z mamo, pa tu- di sprostitvene tehnike). Prav tako velja podpreti njena močna področja: urejenost {vse si znam oprat pa zlikat, sem perfekcionistka), skrb za telo (jest za svoje _Jana Rapuš Pavel: Hermenevtični p rix lo p_ telo nardim vse), športni interesi, ples, petje, dober odnos s prijatelji {mam dost dobrih prjatlov inprjatlc,...vsepovsod jih mam), njena pri- pravljenost pomagati {edino, kar mi je všeč pri meni je, da sem lju- dem pripravljena pomagat...), vztrajnost {jest, če se ene stvari lotim, se je tako da jo tudi končam). S preigravanjem konfliktov in reševa- njem le teh jo podpiramo pri vsakršnem napredku; odobravamo pre- vzemanje odgovornosti za lastno življenje in njegovo kakovost, kar mladostnica v pogovoru osvetljuje kot pomembno vrednoto v življe- nju {postavi se bom mogla na svoje noge, sej druzga mi ne preostane, jest hočem vsak dan izkoristit, nekaj doživet, jest bom mogla najt ne- ko stanovanje pa posi, bom mogla sama za vse poskrbel, enim pa starši pomagajo). V zvezi z mladostnico si lahko zastavimo konkreten cilj, da bo vzpostavila in izboljšala stik z materjo, da se bo naučila z njo komu- nicirati, ne da bi vsakič izgubila nadzor oz. pobegnila iz konfliktnih situacij. Drugi tak cilj, ki ga lahko zastavimo v sodelovanju z njo, je učenje izražanja in ozaveščanje vzrokov avtoagresivnega vedenja, prevzemanje odgovornost za lastno vedenje. Ob upoštevanju optimalnih intervencij in sodelovanju z mladost- nico, ob upoštevanju njene trenutne problemske situacije lahko ubla- žimo, morda celo odstranimo nezaželeno vedenje, delo na vzrokih pa bo morda veliko dolgotrajnejše, zato je morda prav tako potreb- na psihoterapevtska ali psihiatrična (ambulantna) obravnava za od- pravo samomorilnih teženj. 6. Zaključek Vsebine, ki sem jih izpostavüa v tem prispevku, nakazujejo teore- tična izhodišča, možne usmeritve in metodične nastavke ter ilustra- cijo za hermenevtični pristop pri oblikovanju socialnopedagoške dia- gnoze. V kompleksnem razumevanju procesne socialnopedagoške diagnostike moramo imeti pred očmi vse življenjske okoliščine, v okviru katerih socialnopedagoška diagnostika poteka. Socialnope- dagoška diagnoza je tesno povezana z načrtovanjem vzgojnega dela in obravnavo otrok - mladostnikov. Omenjeni hermenevtični pristop omogoča mladostnikovo dejavno udeležbo v vzgojnem procesu, na kar nas v vzgoji opozarja tudi eno od načel vzgojnega delovanja - načelo samouravnavanja in aktivne vloge otrok in mladostnikov, kar pomeni, da mladostnik soustvarja življenjski prostor, razmere za živ- ^¿f. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, š 1. 1, sir. 4 7-65 ljenje in delo v okolju, v katerem živi. Poleg tega, da vsakdanji peda- goški pogovor omogoča socialnemu pedagogu formativne in proce- sno ocenjevanje mladostnikovega položaja, pripomore tudi k dejav- nemu vključevanju mladostnika v načrtovanje in pripravo vzgojne- ga načrta, v prepoznavanje izborov, spodbujanje motivacije za delo "na sebi" in razvijanje njegovega pogleda v prihodnost. 7. Literatura Adam, F. (1982). Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskova- nje v sociologiji. Časopis za kritiko znanosti 55-54. Andolšek, S.(1996). Uvod v zgodovino sociološke teoriie. Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Bečaj, J. (1984). Sodelovanje s starši v vzgojnih zavodih obravna- vanih otrok. Ptički brez gnezda 9 (20). 123 - 130. Dolinar, D. (1995). Hermenevtika v literarni vedi. Primerjalna književnost 18 (2). 59 - 68. Kobolt, A. (1996). Socialno pedagoške diagnoze - samoprezenta- ciia kot osnova za načrtovanje individualnih vzgojnih načrtov (neobiavheno gradivo raziskovalne naloge). Ljubljana: Pedagoška faklulteta v Ljubljani. Kobolt, A. (1998). Značilnosti socialno pedagoške diagnoze. De- fektologica slovenica 6 (2). 41 - 48. Koller Trbovič, N. (1996). Dijagnosticiranje kao predpostavka tret- mana. Kriminologiia & sochalna integracija 4. MoUenhauer, K. in Uhlendorff, U.(1992). Sozialpädagogische Dia- gnosen. Weinheim und München: Juventa Verlag. Müller, B. (1994). Sozialpädagogische Können - Ein Lehrbuch zur multiperspektivischen Fallarbeit. Freiburg im Breisgau: Lambertus Verlag. Rapuš Pavel J. (1998). Vzorčni material pri raziskavi Socialnope- dagoške diagnoze (neobiavheno gradivo). Liubhana: Pedagoška fa- kulteta v Ljubljani. Rutar, D. (1996). Psihologiia skozi psihoanalizo. Ljubljana: Jutro. Skalar, M. (1985). Procesna diagnostika kot perspektivno področ- je udejstvovanja šolskega psihologa. V Posvetovanje psihologov (s. 111 - 118). Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije. _Jana Rapuš Pavel: If e r m e n e v t i č n i p r i s I o p_ ^J" Van der Doef, P. L. M. (1992). Four Features of Child Psychopato- logy - An interdisciplinary Model of Classification and Tretment. V Vulnerable Youth in residental care. 11, Leuven/Apeldoorn: Garant. Strokovni članek, prejet oktobra 1998. ' Tomaž i ocena stopnje disocialne motenosti X Pi^vo srečanje in ocena stopnje disocialne potenosti pri otrocih in | mladostnikih The first contact and the diagnosis of the behavioural disturbances of children and young people Tomaž Vec Tomaž Vec, dipl. psih., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, lOOOLjubljana Povzetek Članek opisuje naravo disocialne motenosti ter strokovne- ga dela z otroci in mladostniki, ki kažejo moteče vedenje. Pri tem izhaja iz teze o socialni umeščenosti motečega ve- denja v socialnem sistemu ter iz teze, da strokovnjak pred- stavlja eno od referenčnih točk za opredelitev stanja. Glede na naravo problematike disocialnosti mora biti prvi in naj- pomembnejši cilj strokovnega dela vzpostavitev prvega sti- Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, str. 6 7-79 1. Uvod Večina "problematičnih" otrok in mladostnikov ne prihaja v "obravnavo" prostovoljno in praviloma tudi ne izraža želje po kakr- šnikoli spremembi. Enake značilnosti opažamo pri njihovih druži- nah. Po drugi strani pa so le-te kot celota (glede na skupinskodi- namične zakonitosti) tisti agens, ki najodločilneje vpliva na spre- membe ali na ohranjanje stanja. Tako si ocene in psihosocialne po- moči otroku ali mladostniku brez vključevanja družine (in ostalih pomembnih socialnih sistemov, s katerimi je v interakciji) ne more- mo niti predstavljati. Čeprav si v obravnavi kot strokovnjaki nujno zastavljamo določe- ne cilje (predstavljamo nekakšno referenčno točko za opredelitev stanja), pa bi lahko bilo pravo vodilo pri prvi psihosocialni pomoči le "usmerjenost ne k idealnim, temveč k optimalnim ciljem" (k tistim, ki so v resnici še dosegljivi). ka in njegovo vzdrževanje. F skladu s tem ciljem morajo strokovnjaki tudi načrtovati svoje delo ter usmerjati odnos s svojimi strankami. Ključne besede: disocialna motenost, otroci, mladostniki, prvi stik, diagnostika, cilji strokovnega dela Abstract This article describes the nature of behavioural disturban- ces and of professional work with children who display- disturbing behaviour. The author's starting point are the suppositions that the disturbing behaviour is always em- bedded in the social system of individual, and that the pro- fessional worker represents one of the points of reference in the process of the definition of the disturbed behaviour. The first and foremost goal of the professional work must be establishing the first contact with young person and then maintaining it. Professional workers must both plan their work and align the relationship with their clients in accor- dance with that goal. Key words: behavioural disturbances, children, adole- scents, diagnosis, goals of professional work Tomaž Vec: Prvo srečanje in ocena stopnje disocialne moLenosli Že ob prvem srečanju bi morali staršem in otroku zagotoviti, da smo se resnično pripravljeni pogovarjati z njimi in poslušati vse vple- tene strani. To pomeni, da bomo prav ob disocialnih še posebej po- zorno zasledovali načelo nevtralnosti (tudi ob upoštevanju lastnih kontratransfernih značilnosti). Cilj začetne faze dela z otroki ali s celo družino je vzpostaviti ter ohraniti odprt komunikacijski prostor. Zavedamo se namreč, da je sama vsebina pogovorov v tej fazi šele drugotnega pomena, veliko pomembneje je, da z vpletenimi vzpostavimo obliko (način) reševa- nja težav; šele ko se vzpostavita potrebna varnost in zaupanje, je mogoče odpirati tudi t.i. "neprijetne vsebine". V začetni fazi torej skrbimo predvsem za to, da otrok (in družina) pride v obravnavo tudi naslednjič. Vzpostavljanje stika bo lažje, kadar se v svojem pristopu (npr. ko- munikaciji) približamo družini in kadar ji že v zgodnejših fazah lah- ko nudimo neke konkretne oporne točke delovanja z vidnimi, hitri- mi učinki (zlasti z delovanjem na t.i. zaščitnih dejavnikih). Včasih lahko delujemo celo nekoliko širše in pomagamo družini kot celoti delovati na njenih varovalnih mehanizmih (disocialni družinski sin- drom). Tako pri oceni kot pomoči pri spreminjanju nam pomaga tu- di analiza delovanja simptomatike. Te ocene in predvidevanja prispevajo pri opredelitvi začetnega dogovora glede ciljev obravnave (oz. v ožjem smislu pomoči), pri čemer naj bi sledili tistemu, ki pomoč potrebuje. Seveda ob tem pogosto lovimo tisto "pravo" ravnotežje, ko skrbi- mo za ohranjanje zaupanja in stika, ter tem, ko člane družine že (terapevtsko) soočamo z nekaterimi njihovimi nefunkcionalnimi ve- denji ali nerealnimi pričakovanji. Šele ocene vseh teh področij nas postopno vodijo h globalnemu cilju - odkrivanju etioloških značil- nosti motnje, in kasneje, skladno s procesom, tudi v funkcionalne spremembe tako pri otroku (oz. mladostniku) kot pri družini. 2. Čigav problem je moteče vedenje in kdo naj ga spreminja? Pri svetovalnem delu (tako v svetovalnem centru kot v šolah, cen- trih za socialno delo in v drugih svetovalnicah) se pogosto srečuje- mo s "problematičnimi" otroki in mladostniki. Najpogosteje jih poš- ljejo "v obravnavo" (vsaj v Svetovalni center) učitelji oz. svetovalne 'JQ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, St. 1, sir. 67-79 službe v šoli, redkeje se za to odločijo znotraj družine. Pritožbe so usmerjene zlasti na vedenje, ki je moteče za socialno okolje. Tako jih označijo kot: agresivne (bodisi da to izražajo verbalno ali pa s pretepanjem, izsiljevanjem, poškodovanjem stvari...), nemirne, ne- zbrane, moteče pri pouku, ne držijo se nobenih dogovorov, pravil, ne upoštevajo niti vrstnikov niti odraslih, pogosto nasprotujejo, izzi- vajo, jezikajo, izostajajo od pouka, ne izpolnjujejo obveznosti, kadi- jo, se opijajo ali drugače omamljajo, kradejo, pohajkujejo, so brez pravih interesov itd. Ti otroci običajno ne prihajajo prostovoljno in praviloma tudi ne izražajo želja po kakršnikoh spremembi - če že, si želijo spremembe v lastno korist, saj imajo vtis, da je okolje do njih prezahtevno, pre- ganjajoče in krivično. Ko se prvič srečamo s takim otrokom ali mladostnikom, nas na- vajanje najrazhčnejših problemov, kijih otrok povzroča svojemu oko- lju in pretekla znanja (izhajajoča zlasti iz individualne psihologije) pogosto zapeljejo, da pričnemo iskati vzroke takšnega vedenja. Le- te pa iščemo tam, kjer je videti simptome, to je v otroku. Pogosto pa je motnja pri otroku zgolj najvidneje izražena. Vzrok motnje pa ni le v posameznikovi psihodinamiki, ampak (kot pravi Bečaj, 1986, str. 29) obstaja in se vzdržuje v značilnih interakcijah otroka s skupino, v kateri je vzrok nastal (najpogosteje družina), in celo v dinamiki vseh socialnih podsistemov, v katerih se otrok nahaja. Že samo odkrivanje izvorov motenj torej ne bi smelo potekati zgolj s posameznikom, pri katerem je motnja izražena, temveč na vseh tistih nivojih, ki so nam dostopni in ki nam omogočajo vpogled v razvoj in v značilnosti interakcije. Posebno pomembna je ravno diagnostika v vseh tistih socialnih sistemih, ki so za otroka refe- renčne točke za njegovo ravnanje, ki sooblikujejo normativno zgradbo njegovega življenja: v družini, šoli, med vrstniki, pri in- teresnih aktivnostih, itd. Glede na skupinsko dinamične zakonito- sti je prav družina tisti agens, ki bo najodločilneje vplival na same spremembe ali pa na ohranjanje takega stanja, kakršno je. S tem uvodom sem želel le opozoriti, da si psihosocialne pomoči otroku ali mladostniku brez vključevanja vseh pomembnih social- nih sistemov, s katerimi je v interakciji, ne znam niti predstavljati. Sama psihosocialna pomoč naj bi imela podobno zaporedje kot na- čeloma velja za terapevtski pristop: Tomaž Vec: Prvo srečanje in ocena stopnje disocialne motenosti J V okviru tega sestavka se bomo osredotočili predvsem na prvi dve fazi, čeprav bi rad že sedaj poudaril, da je takšno ločevanje umetno, saj elementi vseh faz nastopajo na vseh nivojih dela. 5. Pomen ciljev Strokovnjak je tisti, ki je v stikih z iskalci pomoči odgovoren za opredelitev stanja oz. predstavlja vsaj referenčno točko ob nje- govi opredelitvi (strokovno znanje, možnost odklonitve, preusme- ritve, ...). To odgovornost včasih, zlasti pri otrocih in mladostnikih, uporabimo tako, da pričnemo nekaj delati "na njihovih problemih" ali celo "na njih samih", namesto da bi delali skupaj z njimi. Temelj- ni problem neuspešnih pomoči je slabo poznavanje značilnosti mot- nje (citirano v Bregan tu, 1987, str. 60), ki povezano s pritiski okolja in težnjo po zdravorazumskem reševanju problemov navadno vodi v postavljanje previsokih ciljev: 12 Socialna pedagogika, i 9 9 9 vol. 3, št. 1, sir. 67-79 Kadar cilje postavljamo idealizirano (pre)visoko in kadar ni- so v skladu s tistimi, ki pomoč iščejo, radi delujejo tako, da v končni fazi otrok ne doseže niti tistih ciljev, ki bi jih realno lahko (če ne bi bil obremenjen z našo idealizirano predstavo o "rezul- tatih"). Shematske bi to lahko ponazorili tako: Vodilo pri prvi psihosocialni pomoči bi torej moralo biti "usmer- jenost ne k idealnim, temveč k optimalnim ciljem" (k tistim, ki so realno še dosegljivi)! 4. Srečanje oz. stik že ob prvem srečanju bi morali staršem in otroku zagotoviti, da smo se resnično pripravljeni pogovarjati z njimi in poslušati vse vple- tene strani. To pomeni, da bomo zasledovali načelo nevtralnosti in se, ne glede na pritožbe in povedano, ne bomo postavljali niti na "obtožujoče" niti na "obtoženo" stran. Vztrajati pri nevtralni poziciji je lahko oteženo zaradi lastne kontratransferne problematike: • Po eni strani se takrat, ko smo dobesedno zasipani s pritožbami nad vedenjem otroka, zlahka vživimo v težave njegovega social- nega okolja in se postavimo na pozicijo "saj to se pa res ne sme početi". Tak primer je npr. otrok, ki izsiljuje in pretepa svoje vrst- nike pred šolo, ki je nekdanji razredničarki prerezal gume na av- tomobilu, zato ker ga v preteklosti, po njegovem mnenju, ni do- volj zagovarjala, in na vse očitke zgolj skomigne "pa kaj, sicer pa mi nihče nič ne more". • Po drugi stranipa iz vživljanje v položaj otroka zlahka občutimo Tomaž Vec: Prvo srečanje in ocena stopnje disocialne molenosli y^ njegove stiske, ko okolje z neprestanimi pritiski, zahtevami, ka- znovanjem ipd., ne opazi več prav nobene njegove pozitivne last- nosti. Taka je npr. šola, ki ob otroku, ki je res nemiren in se nepri- merno vede, deklarirano izjavi, da pri njem, kljub dolgotrajnemu razgovoru v zbornici, niso uspeh najti niti ene same pozitivne stvari (ob tem, da kljub svoji motenosti izdeluje z dobrim uspehom, da je zelo dober košarkar in smučar, da je pripravljen priskočiti tudi na pomoč slabšim sošolcem, da je uspešen na likovnem področ- ju). Poglavitni cilj ob prvih srečanjih, kateremu so drugi cilji na- čeloma podrejeni, je vzpostaviti in ohraniti stik z otrokom oz. z družino kot celoto. Stremeti moramo pač za tem, da otrok in dru- žina prideta v obravnavo tudi naslednjič (in šele sekundarnega pomena je, da (p)ostaneta tudi v prihodnje aktivna v reševanju svojih težav). Seveda ob tem pogosto lovimo tisto "pravo" ravnote- žje, ko skrbimo za ohranjanje zaupanja in stika, ter ko člane družine že (terapevtsko) soočamo z nekaterimi njihovimi nefunkcionalnimi vedenji ali nerealnimi pričakovanji. Za eno najpomembnejših stvari se je izkazalo predstaviti naše videnje sodelovanja na njim razumljiv način. Že uporaba izrazov, ki jih obravnavani člani ne razumejo, je namreč del izgrajevanja hi- erarhično oblikovanih vlog. Izvedenci smo namreč tisti, ki moramo in zmoremo prilagoditi sporočanje, da bo zanje jasno, enoznačno, razumljivo in natančno, skratka tako, da bodo razumeli, kaj imajo lahko od svoje soudeležbe v teh procesih. V tej prvi fazi navezovanja stika jim moramo predvsem zagotoviti, da jih ne bomo silili v nobe- ne spremembe, ki niso tudi zanje sprejemljive (izjema so seveda tiste, ki so povezne z varnostjo, zlorabami ipd.). Jasno je treba izraz- iti stališče, da jih bomo upoštevali - tako v njihovi pripravljenosti k aktivnosti kot v njihovih mejah v odpiranju in spreminjanju. Tako postaja od začetka prvega srečanja pomembno usmerjati vse člane družine v prevzemanje odgovornosti in v aktiviranje za lastno spreminjanje, kar jim je bilo med številnimi obravnavami v preteklosti pogosto odvzeto. Kljub še tako dobremu pristopu pa moramo biti pripravljeni tudi na določen odpor pred posegi v druži- no. Otroci in mladostniki na začetku (na podlagi preteklih izkušenj) pogosto doživljajo obravnavo kot dokaz lastne neuspešnosti, kot ne- kaj, kar jim vsiljuje rešitve, ki so jih sami pogosto že preizkusili. 74 Socialna pedagogika, 1999 vol. 3, šl. 1, sir. 67-79 Cilj začetne faze dela z otroki ali s celo družino je vzpostaviti ter ohraniti komunikacijski prostor. Zavedamo se namreč, da je sama vsebina srečanj v tej fazi šele drugotnega pomena, veliko pomemb- neje je, da z vpletenimi vzpostavimo obliko (način) reševanja težav; šele ko se vzpostavi potrebna varnost in zaupanje, je mogoče odpi- rati tudi t.i. "neprijetne vsebine". Pri obravnavi disocialnih niti ni redko, da v številnih srečanjih, ki jih imamo, sploh ne uspemo vzpostaviti "pravega kontakta" - druži- na sicer prihaja na obravnavo, vendar ne zaradi zaupanja, občutij varnosti, prepričanja v spreminjanje ipd., ampak zaradi nekih dru- gih, sekundarnih koristi (npr. manj negativistično ozračje v šoli ali pa vzdrževanje obiskov kot oblike kazni za otroka ipd.). 5. Faza dogovora in diagnostike v tej fazi se soočamo s številnimi odprtimi problemi, kot so: • otrokove oz. družinske predstave o naši pomoči, • ločevanje težave ("motečnosti") od "dejanskega" problema • splošne omejitve sprejemanja dogovora in postavljanje vrste do- govora (t.i. "mehki" ali "trdi" dogovor) itd. Tako npr. načeloma z dogovorom opredelimo cilje obravnave (oz. v ožjem smislu pomoči), pri čemer naj bi sledili tistemu, ki pomoč išče (za razliko od t.i. "terapevtskega dogovora", ki ga lah- ko sklenemo šele, ko sta svetovalec in iskalec pomoči enotnega mnenja glede ciljev obravnave). Dogovor oz. cilji obravnave so lah- ko usmerjeni na temeljna, med seboj povezana področja - Gröder- jev heksagonal (citirano v Milivojevič Z., 1991): Tomaž Уес: Prvo srečanje in ocena s L o p nje disocialne molenosli J^ Pomoč otrokom in mladostnikom naj bi bila bolj kot pri odraslih usmerjena v socialno mrežo. Tako njihove razvojne kot trenutne živ- ljenjske značilnosti so namreč take, da so v večji meri kot odrasli: • pod vplivom vrstniških skupin (zlasti v obdobju pubertete), s ka- terimi soustvarjajo nove vrednostne orientacije in specifične so- cialne norme • s procesom šolanja so vključeni v močno vplivno socialno mrežo (tako s strani vrstnikov kot odraslih), • poleg tega pa so formalno (zakonsko, ekonomsko, ...) in nefor- malno (avtoriteta, vzpostavljeni odnosi, struktura, vloge ...) odvi- sni od družine kot sistema. 6. Ocena stopnje disocialne motenosti v pomoč pri postavljanju prvih dogovorov in prvih orientacijskih točk glede stopnje oškodovanosti in globine motnje so nam lahko t.i. zaščitni dejavniki (citirano v Bečaj, neobj.): • šolska uspešnost, • aktivni interesi, • delovne navade, • stiki z "normalnimi" vrstniki, • vsidranost v širše socialno okolje , • dobri čustveni stiki z odraslimi. Zakaj sploh ocenjevati stopnjo motenosti? Ocene disocialnosti pr- venstveno ne bi smeli postavljati zgolj zato, da spoznamo, v kolikšni meri je disfunkcionalnost kot taka navzoča. Prednost bi kazalo daja- ti usmerjenosti v "pozitivne vidike" ocene, to je, ugotoviti tiste točke, ki so pri otroku ah družini kot celoti še "dobro delujoče" (oz. kateri od zaščitnih dejavnikov so še ohranjeni). Tako lahko zgoraj navede- ne zaščitne dejavnike uporabimo v smislu prvih spreminjanj (kon- kretnih vedenj! - kot opozarja GaUos, 1998, str. 142), saj z njihovim razvijanjem in spodbujanjem delujemo tako terapevtsko kot tudi preventivno. Delovanje na posameznih področjih zaščitnih dejavnikov pa nam lahko nudi tudi motivacijsko podlago za samo družino (oz. otroka). Sistematično razvijanje ali pa korekcija določenega področja po- gosto nudi dovolj hitre in vidne učinke - s čimer "pridobimo", 7^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1, xlr. 67-79 vsaj za začetno sodelovanje, te (najpogosteje za spreminjanje manj motivirane) družine. Iz navedenega sledi, da nam usmerje- nost na vzpostavljanje in vzdrževanje posameznih zaščitnih dejav- nikov pomaga vzdrževati tudi tisto, kar je pri obravnavi disocialnih še pomembnejše, to je stik. Naša opažanja (v vzgojnem zavodu v Smledniku; Bogataj, Vec, 1995) potrjujejo Bečajevo tezo, da bi lahko, ekvivalentno z "disoci- alnim vedenjskim sindromom" pri otroku, govorili tudi o disoci- alnem sindromu staršev in celotne družine (Vec, i 998, str. 152): • starši otrok, ki so v vzgojnem zavodu, so v veliki meri poklicno neuspešni, pogosto nezaposleni, menjavajo zaposlitev, delajo zgolj priložnostno ipd., • pri mnogih j e opazen alkoholizem, različne bolezni, velike med- generacijske razlike, • pogosto je pri celotni družini opaziti pomanjkanje aktivnih interesov, zatekanje v pasivnost in lagodnost (običajna skupna aktivnost je npr. gledanje televizije), • družine so velikokrat nevključene ali celo v konfliktu s social- nim okoljem, v katerem živijo (najpogosteje zaradi jezikovnih in kulturnih razlik in barier, kar se močno odraža zlasti v vzgojnem smislu prevzemanja socialnih vlog; bolj izrazita hierarhična struk- tura, večja diferenciacija med moško in žensko vlogo ter vlogo otrok v družinah itd.) • v veliki meri zasledimo v preteklosti in sedanjosti staršev, da se ne razumejo, kar se odraža v ločitvah, nestalnih odnosih itd., • pri nekaterih starših opažamo, da vzgajajo otroke, zaradi last- nih nerazrešenih stisk in težav, na način, ki bi ga lahko ozna- čili kot kaotičen, kaotičen v tem pomenu, da vzgoja ni niti pred- vidljivo avtoritarna niti predvidljivo razvajajoča, ampak se ne- predvidljivo menja, zaradi tega otroci pogosto nimajo orien- tacije glede tega, kaj je v njihovem vedenju resnično spre- jemljivega in kaj ne, kaj je zaželeno in kaj ne, s čim si lahko pridobijo pohvalo, naklonjenost, ljubezen in s čim lahko vse to ogrozijo. Iz danih shem sledi logična povezava tudi z oceno stopnje mote- nosti: čim večje število "individualnih dejavnikov" je oškodovanih pri otroku in večje ko je število oškodovalnih dejavnikov pri družini Tomaž Vec: Prvo srečanje i a ocena stopnje disocialne molenosli J J kot celoti, z večjo verjetnostjo lahko sklepamo na stopnjo (utrjenost, motenost, trajanje,...) disocialnosti (tako otroka kot družine kot ce- lote). Pozabiti ne kaže tudi na "zgovornost" simptoma - tam, kjer že je. Diagnostiko si pogosto predstavljamo kot sklop standardiziranih preizkusov sposobnosti, osebnostne strukture, pokhcnih interesov itd. Vendar nam pogosto daje pomembnejše informacije vpogled v način vsakodnevnega funkcioniranja otroka in družine kot celote. Tako individualni kot skupinski pristop bosta v določeni meri pove- zana z ugotavljanjem oz. osvetlitvijo določenih področij otrokove ali mladostnikove osebnosti in njegovega funkcioniranja, pri čemer je pomembno glede samega izražanja simptoma dobiti vpogled v: • POGOSTOST pojavljanja • ZAČETEK pojavljanja, oz. historični razvoj • NAMEN (korist in vrsta koristi, boj, preživetje,...) • NAČIN izražanja • OSMISLITEV (zakaj ravno ta motnja in ne kakšna druga oblika disfunkcionalnega ah funkcionalnega vedenja in zakaj seje poja- vilo ravno takrat, ko se je, zakaj ravno na tak način, z ravno dolo- čenimi akterji, v ravno določenih okohščinah...) Pri tem kaže omeniti, da pogosteje ko se nek disocialni simptom pojavlja, prej ko je opazen, bolj ko ima vlogo preživetja, bolj nesoci- alno ko se izraža in večja ko je osmislitev (oz. boljša ko je njegova "psihologika"), večja verjetnost je, daje disocialna oškodovanost pri otroku ali družini večja. Šele ocene vseh teh področij nas postopno(!) vodijo h globalne- mu cilju - odkrivanju (in kasneje, skladno s procesom, tudi delova- nju - Dallos, 1998, str. 122 to imenuje "terapija kot raziskava") psi- hodinamičnih etioloških značilnosti motnje, pri čemer je najbolje razdelana in uporabna še vedno Bregantova klasifikacija (Bregant; 1987, str.l9) na: • Situacijske oziroma reaktivne motnje • Sekundarno peristatične motnje kot posledica motenega čustve- nega razvoja: 1. nevrotična 2. disocialna osebnostna struktura • Primarno peristatične motnje kot posledica neposredne okvarje- Socialna pedagogika, 1999 vol. 3, šl. 1, xlr. 67-79 nosti okolja in zavajanja • Primarno biološko pogojene motnje kot posledica okvar central- nega živčnega sistema in psihoz. Čeprav je res, da je prav stopnja motenosti najpogosteje tesno povezana z etiologijo, naj bo tukaj navedeno zgolj kot prikaz nekak- šnega procesa stalnega hipotetičnega preverjanja oz. nekakšen cilj, h kateremu bomo ves čas obravnave usmerjeni. Vendar pa je dia- gnostika etiologije in delovanje (svetovanje, terapija, ...), ki sledi iz nje, pravzaprav že stvar kakšnega drugega članka, saj ne zadeva več neposredno prvega stika in ocene stopnje motenosti. V zaključku naj poudarim zgolj tisto, kar je bil namen celotnega pisanja; uspešnost obravnav disocialnosti se pričenja že pred sreča- njem z ljudmi - s postavitvijo naših lastnih ciljev. Skladno z njimi sooblikujemo tako prvi stik, svetovalno-terapevtske dogovore, kot tudi usmerjenost vseh nadaljnjih srečanj. Za razliko od obrav- nav drugih motenj pa je pri disocialnem vedenjskem sindromu prav od zastavljenih ciljev in prvega srečanja odvisna ne le t.i. uspešnost obravnav, ampak tudi, ali bo do kakršnihkoli nadalj- njih srečanj sploh prišlo! 7. Literatura: Bečaj, J. (1987). Potrebe in možnosti posebne obravnave otrok v OŠ. V Drugačnost otrok v naši osnovni šoli (zbornik posvetovanja v Cankarjevem domu). 22-38. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike, in starše. Bečaj, J. (1984). Sodelovanje s starši obravnavanih otrok v vzgoj- nih zavodih. Ptički brez gnezda. 9 (20). 123-131. Bečaj, J. (brez datuma). Zaščitni faktoru v šolskem prostoru (ne- obiavheno gradivo). Bogataj, B. in Vec, T. (1995). Pregled pojavnosti in nekaterih zna- čilnosti motenj vedenja in osebnosti. Obvestila zavodom za uspo- sabljanje. ZRSŠŠ. Ljubljana. Bregant, L. (1987). Disocialnost pri otrocih. Psihoterapija 15. 9-70. Dallos, R. (1994). Family behef systems, therapy and change. Phi- ladelphia: Open University Press. Vec, T. (1992). Sistemsko - psihodinamični pogled na etiologijo disocialnosti. Psihološka obzorja 1 (1). 84-86. Tomaž Vec: Prvo srečanje in ocena xlopnje disocialne molenosli Vec, T. (1998). Sodelovanje s starši otrok z motnjami vedenja in osebnosti. Zbornik simpozija. "Družina - šola". 150-163. Družina in Pedagoški inštitut, Ljubljana. Strokovni članek, prejet decembra 1998. Matej S a n du: ß e t o z in Ve r rt^e t o tà.t-'B-k t o p in iskanje 81 >Mđtej.Stmđ0 Matej Sande, dipl. soc. ped., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16,1000 Ljubljana. Vklop v rubriki Internet in elektronski mediji bomo v nekaj nadaljevanjih pisah o zanimivostih in novostih s tega pod- ročja, ki nam lahko na razhčne načine pomagajo iskati, pisati in pridobivati informacije s področij socialnopeda- goškega dela. Na tem mestu ne bomo izgubljah besed o zgodovini in širitvi interneta na vsa področja človekovega delovanja in bivanja. Smo tukaj in zdaj in svet je omre- žen, če to hočemo ah nočemo. Dejstvo je, da je širitev inter- neta pomenila tudi onesnaženje omrežja, saj so v polje virtualne vednosti vstopale (in še vstopajo) ogromne koli- čine informacij o posameznikih in njihovih konjičkih, ki pa niso za vse zanimive in ne tvorijo omenjenega polja vednosti, so pa navzoče v omrežnem vsakdanu sleherni- ka. Govorih bomo predvsem o PPP protokolu, torej grafič- nem načinu dostopa do podatkov in svetovnih podatkov- nih baz. Občasno bomo namenili nekaj besed tudi druge- mu akademskemu načinu izražanja - internet konferen- cah. Grafični dostop je to, kar vidimo v slikah grafiki in zvo- kih. Tu bomo začeh, saj je internet že dolgo časa pred- vsem grafičen, kako pa to zares deluje, povprečnemu upo- rabniku sploh ni treba vedeti. Vse bolj zapletene stvari, ki omogočajo, da internet deluje, potekajo v - uporabniku - dobro skritem ozadju. 82 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1 Kako do informacij? To je bistveno vprašanje interneta. Rako iskati med gigabajti infor- macij in ohraniti trezno glavo? Ker je to uvodni prispevek, namenjen uvajanju v tovrstni način komuniciranja, se bomo na začetku pomu- dih pri search engines ali spletnih iskalnikih. Iskalnikov je več vrst, med sabo pa se razlikujejo tudi po kakovosti, torej po vrstah iskanja, globalnosti in načinu predstavitve rezultatov. Prvi so takšni, ki iščejo samo v svoji bazi in se ne vključujejo v tuje baze podatkov, drugi so t.i metaiskalniki, katerih iskanje poteka po več iskalnikih prvega reda. Ne nazadnje pa obstajajo tudi iskalniki, ki jih lahko namestimo kot programsko opremo na svojem osebnem računalniku. Ko se priklopi- mo na internet, ti programi sami iščejo iz različnih virov (oziroma s pomočjo drugih iskalnikov na Internetu). Raj je pri vsem tem optimalna rešitev informacijske zmede? Neka- teri prisegajo na eno, drugi na drugo, mi pa bomo poskušali objektiv- no oceniti kakovost nekaterih internetnih iskal. V Sloveniji je še ve- dno zakon www.ijs.si/slo/, kjer lahko iščete znotraj države in sicer po skupinah (science, education,...) ah po ključnih besedah (socialna pe- dagogika, vzgojni zavod,...). Matej Sande:Delo z Internetom: vklop in iskanje 83 če naredimo korak v svet, je nekakšna klasika AltaVista wvvw.al- tavista.com., ki omogoča precej natančno iskanje po domenah in ključnih besedah. V zadnjem času so vključili tudi odgovore na vpra- šanja, ki se od daleč ali od blizu dotikajo naše iskane besede. In kak- šne kakovosti je Alta Vista? Glede na to, da podpira slovenski jezik različne načine iskanja in izbire informacij, je nedvomno kakovostna in izhodiščno mesto za večino domačih kiberščakov. Kako si lahko olajšamo iskanje? Če iščemo posamezno frazo ali naslov, ki jo mora vsebovati iskani dokument, označimo izraz z nare- kovaji... npr. "Discipline and punishement ". Nadaljujemo lahko tako, da iskani besedi z znakom "+" dodamo novo besedo ah z znakom "-" odvzamemo besedo. Tako bo vnos Behaviorism + Skinner + Dog - Pa- vlov izmed vseh dokumentov poiskal tistega, ki vsebuje gesla behavl- orizem. Skinner in Dog, ne pa tudi Pavlova. AltaVista ponuja še mno- go dodatnih možnosti iskanja, ki jih najdemo pod oznako Advanced in se o njih poučimo z uporabo tipke Help. Naj vas ne zmede množica zadetkov, saj vam ne bo treba izbirati med stotisoči odgovorov. Doku- menti, ki najbolj točno ustrezajo vaši definiciji, bodo napisani prvi. Izmed iskalnikov je koristen tudi www.Ivcos.com.. drugim omogo^ 84 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1 ča tudi iskanje med slikami, zvoki in animacijami. Za lanskoletni iskal- nik leta je bil razglašen Yahoo www.yahoo.com.. ki med drugim omo- goča tudi iskanje po Alta Visti. Raj boste uporabljali, oziroma kaj upo- rabljate, pa je povsem vaša stvar. Združenje za socialno pedagogiko na internetu Ena izmed prvih strani, ki si jih bomo skupaj ogledali, je stran Zdru- ženja za socialno pedagogiko www.uni-lj.si/-pefzzsp/, kjer so zbrani in predstavljeni podatki o združenju in reviji Socialna pedagogika. V rubriki revija so podrobneje predstavljene posamezne številke z pov- zetki člankov v slovenščini in angleščini. Na straneh so predstavljena tudi naša študijska srečanja (študijski dnevi in kongres socialne pedagogike), katerih program, evalvacijo in povzetke si lahko ogledate ali posnamete na poljuben elektronski medij. Pod rubriko projekti je zaenkrat predstavljen projekt Glas go- jencev. Na straneh bodo v kratkem objavljene tudi povezave s pomemb- nimi tujimi in domačimi stranmi in program, ki bo omogočal iskanje po straneh ZZSP. Matej S ande: De lo z inter ne t o m: vklop in iskanje_ ^J" Razmislek Na internetu najdemo neskončno informacij, ki pa so zelo različne kakovosti. Zato se za zaključek pomudimo še pri vprašanju, kako loči- ti zrnje od plev. Katere so lastnosti, ki jih mora imeti dobra stran na internetu? Prva stvar je preglednost (usklajenost barv, hitra dostopnost vseh povezav in predvsem delovanje vseh povezav, racionalna in ne- vsiljiva razporeditev reklam...), druga pa je sprotno dopolnjevanje po- datkov, saj je stran, ki se ne obnavlja v rednih časovnih presledkih, dobesedno mrtva (oziroma je sama sebi namen) in nezanimiva za re- dnega obiskovalca. Na internetu so tako skoraj praviloma najboljše in najbolj obiskane strani ažurirane vsak dan. Predvsem take strani ima- jo v virtualnem prostoru svojo ceno (sponzorji) in veljavo (za uporab- nike). Pri informacijah, ki naj bi bile preverjene in naj bi imele tudi stro- kovno oz. znanstveno težo, je pomembno, da so podpisane ter da so povezane z drugimi, bolj klasičnimi viri, kot so revije in knjige. Taki viri so namreč podvrženi mnogo ostrejšim merilom publiciranja kot informacije na internetu, ki jih lahko nanj postavi kdorkoh in kadar- koh. Demokratičnost in možnost anonimnosti informacij na Internetu pa ima tudi svoje prednosti. Te se pokažejo pri informacijah, ki so sicer tako ah drugače cenzurirane in samocenzurirane. V prihodnje bomo izmed množice strani poizkusili izbrati tiste, ki se dotikajo področij dela socialne pedagogike ah pa so kako drugače zanimive za objavo v reviji. Če ste se na svoji virtualni poti ustavili ob kakšni takšni strani in našli informacije, ki bi utegnile biti zanimive za druge bralce Socialne pedagogike, nam to nemudoma sporočite na naslov info.zzsp@uni-lj .si. GoT^^^^^^^'iïi.l^hkaz knjige Ml94i> klica p-t h odnos t 07 Gorazd Meško Gorazd Meško, dr. soc.ped., Visoka policijsko varnostna šola, Kotnikova 8, 1000Ljubljana. Zbornik vsebuje devet obsežnih prispevkov, ki pred- stavljajo začetek "uhčnega" preventivnega dela, kar bi kri- minologi imenovah "kriminologija vsakdanjega življenja" ah "ukvarjanje z rizično populacijo na kraju samem." Preprečevanju kriminalitete pripisujejo pomembno vlo- go. Predvsem v drugi polovici 20. stoletja se je pokazalo, da (represivni) ukrepi kazenskega pravosodja nimajo pri- čakovanega učinka. Uvajanje kriminalne prevencije kot strategije boja proti kriminaliteti pa pomeni tudi spremem- bo filozofije in paradigmatske spremembe v odnosu drža- ve do državljanov. Kriminalna prevencija je šele na začetku svojega po- hoda, saj jo bremenijo tegobe strokovne narave, teoret- ske zasnovanosti in podobno. To pomeni, da je razmero- ma novo področje in ga bo treba še preizkušati. Številni tuji avtorji ugotavljajo, da je večina literature s področja kriminalne prevencije takšne, da išče odgovore na vpra- šanje, kateri ukrepi so pravzaprav kriminalnopreventiv- no učinkoviti. Takšno branje je tudi delo Mladi, uhca, prihodnost, saj odpira nove možnosti za preprečevalno delo z mladimi v ß ß _Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1_ spreminjajočih se družbenih razmerah in išče nove rešitve za delo z rizičnimi, pa tudi z ostalimi, "normalnimi" mladimi ljudmi v družbi. Delo obravnava številne socialno-pedagoške in kriminološke pro- bleme. Naj samo omenim sociološko analizo in vizijo dr. Vinka Potoč- nika o mladih na prelomnici stoletja oz. tisočletja. Temu prispevku sledi razmišljanje dr.Christiana Gostečnika, ki razglablja o morebitni bipolarnosti družine in uhce, ob tem pa organizira mish v podpoglav- ja o družini kot sistemu, temeljni dinamiki družinskega sistema ter predstavi psihološke raziskave mladostniškega vedenja. Poleg tega se ukvarja še z družinsko tipologijo in kakovostno ter ustvarjalno raz- pravlja o omenjenih problemih. Opirajoč se na sistemsko analizo dru- žine predstavi nekatere pomembne razsežnosti vloge staršev pri soci- ahzaciji otrok. Sledi prispevek prof. dr. Jožeta Bajzka z naslovom "Teritorialna pre- ventiva", ki bi jo lahko umestili v področje preprečevanja kriminalite- te v okviru strategij kriminalne prevencije, ki jih Graham in Bennett (1995) delita na preprečevanje kriminalnosti, situacijsko prevencijo in v skupnost usmerjeno prevencijo. Seveda se piščeva razmišljanja vežejo tudi na področje situacijske in skupnostne prevencije, vendar le delno. Sicer pa je oblike prevencij nemogoče strogo ločiti na eno ali drugo obliko, saj ukrepi vedno posegajo na več področij hkrati. Avtor opozarja na odpore do preventivnega dela, kot to opozarjajo tudi šte- vilni pisci s tega področja. Prispevek dr. Geralda Calimana z naslovom "Ulica kot izodiščna točka" je po moji oceni temeljni prispevek za izgradnjo "filozofije" uličnega preventivnega oz. vzgojnega dela z mladimi. Avtor poudarja pomen dejavnikov, ki so znani iz socialnopedagoške znanosti kot po- membni za delo z rizičnimi populacijami. Ti dejavniki so: opredelitev rizičnih položajev, občutki nelagodja in nemir, usmerjanje k vredno- tam in (ponovno) k družini. Predstavljeni prispevek je mogoče upora- biti kot temeljno izhodišče za preventivno delo na uhci, saj ponuja celotni spekter značilnosti takšnega dela. Dr. Bernard Stritih je napisal prispevek z naslovom "Pomoč mla- dim za odnose, v katerih se lahko potrjuje oseba in človeške vredno- te." V prispevku problematizira narcistično kulturo, razlike med de- jansko in namišljeno svobodo, pomen dialoga. Naniza tudi nekatere zakone terapevtske kolonije, zakonitosti oblikovanja skupine in pove- zanosti skupine s širšim družbenim prostorom. G o razd M e X k o : P r i k a z k n j i g e Mladi, ulica, prihodnost ßC Prispevek teologa in socialnega pedagoga Franza-Ulricha Otta je namenjen predstavitvi modela za delo z mladimi v Nemčiji. Prav tako tudi prispevek Lutza Huebnerja, teologa in socialnega pedagoga, ki predstavlja ulično socialnopedagoško (preventivno) terapevtsko in- tervencijo ob upoštevanju samopodobe in samovrednotenja mladih. Razbrati je mogoče nekatere temeljne prvine socialnopedagoškega dela z mladimi. Geraldo Caliman se predstavlja že z drugim prispevkom, v kate- rem govori o družbah za zaposlovanje mladoletnih in sprejemnih cen- trih za otroke z uhce v Braziliji, kjer je tudi sam zelo dejaven. Zadnji prispevek predstavlja Projekt skala: preventivna vzgojna de- javnost za mlade. Vsebina prispevka se nanaša na opredelitev smo- trov, ciljne skupine in vse druge prvine (predpisane) strukture za ka- kovostno preventivno delo (z mladimi). Če naj strnem ugotovitve zbornika, bi lahko dejal, da je zbornik kakovostno in zelo poučno branje za vsakega študenta socialne peda- gogike kot tudi za socialne pedagoge, pa tudi za druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z mladimi ljudmi, predvsem z rizičnimi skupinami. Delo ponuja tudi možnosti za spremembo filozofije obravnave odklon- skosti v smislu preusmeritve od klinične obravnave proti akcijskemu delu na ulici in učenju v praksi. Delo udejanja besede zagrebškega strokovnjaka za socialno pedagogiko, dr. Uzelca, ki je na prvem slo- venskem kongresu socialne pedagogike na Bledu dejal, da socialna pedagogika nikakor ne sme biti klinična socialna pedagogika. Usme- ritve zbornika za kakovostno delo na socialnopedagoškem in na (kri- minalno)preventivnem področju pa so zelo očitne, saj predstavljajo temelj akcijskega socialnopedagoškega dela ob upoštevanju spoznanj temeljnih ved, kot so sociologija, psihologija, pedagogika idr. Prispevek prejet januarja 1999. s£à n ал^ф<1 r II n .< r tí I II es l'i ča o s e g g v ži vi j e aj e íoia i'^ a 91 Ф^ешеса. p(>seže;^v JanaMarímek, spec, pedagog, Osnovna šola TaborLogatec, Tržaška cesta ISO, 1)70 Logatec. Navaden sončen dan je bil, ko je trenutek nepazljivosti voznice prekinil otroško igro na dvorišču. Tomija so od- peljali v bolnišnico. Mukotrpna, neopisljiva pot bolečine, občutkov krivde, vprašanj in nenazadnje neomajanega upanja, se je začela. Za Tomija in starše. Po več tednih se je zbudil iz kome. Poškodba možgan je narekovala učenje in razvijanje vseh bistvenih psihomotoričnih sposobnosti od začetka. Vključno s hojo. Mati in deček se teh dni nera- da spominjata, ker pravita, da izzove spomin še preveč bolečine. Tomi je s pomočjo matere in odhčnih strokovnjakov rehabilitacijskega centra SOČA v Ljubljani uspel dohiteti vrstnike in skupaj z njimi je začel septembra 1997 hoditi v vaško osnovno šolo. Želja staršev, da otroka ne izločita iz vrstniške sredine in realne možnosti, da je otrok redno strokovno obravna- van, sta narekovah odločitev, da Tomi ostane v matični OŠ. Rehabilitacijski center je imel več povsem stvarnih strokovnih pomislekov v zvezi z dečkovo integracijo. Stro- kovni delavci na šoh, ki naj bi dečka obravnavah, smo za- prosih, da skupaj s starši in strokovnjaki SOČE premisli- mo argumente, ki govorijo v prid vključitivi v OŠ in argu- mente proti. Več tovrstnih sestankov je bilo in več posa- mičnih srečanj med mano, specialnim pedagogom in uči- teljico, da smo načrtovah metode in postopke dela v raz- Ç2 _Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3, št. 1_ redu. Medtem sem intenzivno iskala vso dostopno literaturo, ki govori o poškodbi glave. Vse dosedanje izkušnje so mi bile še kako resen pomnik, da je vsak primer poseben oz. drugačen. Sestavila sem načrt dela, ki je bil razpršen v male korake in na vsa področja dečkovega dela in življenja. Ponovno srečanje v RC SOČA in prva potrditev, da smo tako strokovno kot tudi splošno človeško na pravi poti, je bil pred- vsem učiteljici in meni neverjetno bogato plačilo za delo. Tudi starši, ki so ogromno časa in truda še vedno morali vlagati v dečkovo fizično rehabilitacijo, so bih še kako zadovoljni, da imajo lahko Tomija doma in da je njegova sacialno emocionalna rast opazna. Do tu vse tako, kot bi si človek predstavljal črke zakona, ki govorijo o možnosti oz. pravici staršev, da integrirajo otraka s posebnimi po- trebami v OŠ. Strokovno je bilo narejeno vse tako, kot govorita zakon in stroka. Prav tako je Ministrstvo za šolstvo in šport prejelo vso po- trebno dokumentacijo skupaj s priporočilom strokovnjakov RC SOČA, da se dečka integrira v OŠ. Še pred sprejetjem Tomija v prvi razred sem dobila telefonsko zagotovilo uslužbenke, da v skladu s pravilno izpeljanim postopkom, učencu v dani situaciji pripada nekaj ur do- datne specialno pedagoške pomoči na teden. Vse do danes pa so se vsi pogovori z ustrezno službo na ministrstvu končali pri denarju in bese- dah, da do nadaljnega velja za vse posebne izdatke v šolstvu morato- rij. Skhcujejo se tudi na sprejetje zakona o otrocih z posebnimi potre- bami in red, ki naj bi ga ta v šolstvo vnesel. Žal pa ta zakon že več let čaka na procedualne postopke parlamenta. Do kdaj še? Razumevanje in prilagodljivost ravnatelja imata za posledico, da s Tomijem delam več kot zakonsko daločene pol ure na teden. Dejstvo je, da je vsega časa za pomoč pri specifičnih primerih OŠ tako malo, da bi komaj zadovoljih potrebe dveh otrok. Potrebe pa so mnogo mno- go večje, saj se vse več staršev upira všolanju otroka v OŠ s prilagoje- nim programom (in nered na zakonskem področju jim to omogoča). V šoh imamo tudi otroke s specifičnimi učnimi težavami, trajno bolne, zaradi bolezni dalj časa odsotne, socialno emocionalno šibke, otroke z epilepsijo, motorično nemirne,.... in vsi ti otroci so prav tako strokovno in moralno etično upravičeni do dodatne pomoči, ki bi jim omogočala uspeh, skladen z njihovimi stvarnimi sposobnostmi. Koli- ko pomoči so v resnici lahko deležni? Pedagoški optimizem nas vodi po poti prepričanja, da je vsaka de- lovna minuta posvečena otroku in z otrokom vedno obrestovana. Druga Jana M ar t ins e k: Č e nesreča poseže v življenje šolarja plat Strokovne resnice pa uči, da so optimalne možnosti razvijanja otrokovih kompenzatornih sposobnosti največje prav prvo leto po poškodbi, oziroma če gre za otroka s posebnimi potrebami v izobraže- valnem procesu, prvi dve šolski leti. Ne morem niti mimo dejstva, da vse študije kažejo na možno pove- zanost med učnimi težavami, ki imajo zelo razhčno etiologijo - in niso strokovno obravnavane, in nacepljeno sekundarno vzgojno in oseb- nostno motenostjo kasneje. Manipuliranje z vsoto denarja, ki bi ga potreboval otrok za specialno pedagoško korekcijo na začetku šola- nja in vsoto, ki jo da država kasneje za bivanje v domu ah celo zavodu, je seveda nedopustno in nestrokovno... S kančkom razuma, pa vendar v razmislek. Prispevek prejet marca 1999. \ a I (hdilu aгЛш^^еrn , ■95 S¿;i|^ÍpMagogi|a [ Revija Socialna pedagogika objavlja izvorne znanstvene (teoreta sko-primerjalne oz. raziskovalne/empirične) in strokovne članke, prevode v tujih jezikih že objavljenih člankov, prikaze, poročila in recenzije, vse iz področja socialno pedagoškega raziskovanja, raz- voja in prakse. Prosimo vas, da pri pripravi znanstvenih in strokovnih prispev- kov za revijo upoštevate naslednja navodila: 1. Prva stran članka naj obsega: slovenski naslov dela, angleški na- slov dela, ime in priimek avtorja (ali več avtorjev), natančen aka- demski in strokovni naziv avtorjev/ic in popoln naslov ustanove, kjer so avtorji/ce zaposlen (oziroma kamor je mogoče avtorju/ em pisati). 2. Naslov naj kratko in jedrnato označi bistvene elemente vsebine prispevka. Vsebuje naj po možnosti največ do 80 znakov. 3. Druga stran naj vsebuje jedrnat povzetek članka v slovenščini in angleščini, ki naj največ v 150 besedah vsebinsko povzema in ne le našteva bistvene vsebine dela. Povzetek raziskovalnega poro- čila naj povzema namen dela, osnovne značilnosti raziskave, glav- ne izsledke ter pomembne sklepe. 4. Izvlečkoma naj slede ključne besede (v slovenskem in tujem jezi- ku). 5. Od tretje strani dalje naj teče tekst prispevka. Tekst naj bo natis- njen na belem pisarniškem papirju formata A4 s širokim dvojnim razmikom s približno 30 vrsticami na vsaki strani in približno 65 znaki v eni vrstici. Prispevki naj bodo dolgi največ do 20 strani _Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1_ (oz. do 35.000 znakov). Avtorji naj morebitne daljše prispevke pri- pravijo v dveh ali več nadaljevanjih oziroma se o dolžini prispev- ka posvetujejo z urednikom revije. 6. Razdelitev snovi v prispevku naj bo logična in razvidna. Priporo- čamo, da razmeroma pogosto uporabljate mednaslove, ki pa naj bodo samo na eni ravni (posamezen podnaslov naj torej nima še nadaljnjih podnaslovov). Podnaslovi naj bodo napisani z malimi črkami (vendar z velikimi začetnicami) in krepko (bold). Raz- iskovalni prispevki naj praviloma obsegajo poglavja: uvod, na- men dela, metode, izsledke in zaključke. 7. Tabele naj bodo natisnjene v besedilu na mestih, kamor sodijo. Vsaka tabela naj bo razumljiva in pregledna, ne da bi jo morali še kaj dodatno pojasnjevati in opisovati. V naslovu tebele naj bo po- jasnjeno, kaj prikazuje, lahko so dodana pojasnila za razumeva- nje tako, da bo razumljena brez branja ostalega teksta. V legendi je potrebno pojasniti, od kod so podatki, enote mer in pojasniti morebitne okrajšave. Vsa polja tabele morajo biti izpolnjena. Ja- sno je treba označiti, če je podatek enak nič, če je podatek zane- marljivo majhen ali podatka ni. Če so podatki v %, mora biti ja- sno naznačena njihova osnova (kaj predstavlja 100%). 8. Narisane sheme, diagrami in fotografije naj bodo vsaka na samo- stojnem listu, ki so na hrbtni strani označeni z zaporedno števil- ko, kot si slede v tekstu. V tekstu naj mesto označuje vodoravna puščica ob levem robu z zaporedno številko na njej. V dvomljivih zadevah naj bo označeno, kaj je spodaj in kaj zgoraj, poleg tega pa tudi naslov članka, kamor sodi. Vehkost prikazov naj bo vsaj tolikšna, kot bo objavljena. Risbe naj bodo čim bolj kontrastne. Grafikoni naj imajo absciso in ordinato, ob vrhu naznako, kateri podatek je prikazan, in v oklepaju enoto mere. 9. Avtorjem/icam priporočamo, da posebno označevanje teksta s po- ševno {italic) ah krepko (bold) pisavo ter z VELIKIMI ČRKAMI uporabljajo čim redkeje ah pa sploh ne. Poševna pisava naj se uporablja npr. za označevanje dobesednih izjav raziskovanih oseb, za označevanje morebitnih slengovskih ali posebnih tehničnih iz- razov, itd. 10.Od leta 1999 dalje v reviji Socialna pedagogika upoštevamo APA stil (za podrobnosti glej čim kasnejšo izdajo priročnika: Pubhca- tion manual of the American Psychological Association. APA, Navodila av lo rj e m_ ÇJ Washington.) pri citiranju, označevanju referenc in pripravi spi- sima hterature. Literatura naj bo razvrščena po abecednem redu priimkov avtorjev/ic oziroma urednikov/ic (oz. naslovov publi- kacij, kjer avtorji ali uredniki niso navedeni), urejena pa naj bo tako: • primer za knjigo: Miher, A. (1992). Drama i e biti otrok. Ljubljana: Tangram. • primer za sestavek v zborniku ali knjigi: Diez-Ripohes, J.L. (1993). Politika do drog v zahodni Evropi. V Taradash, M. (ur.). Cena prohibicije drog. Ljubljana: Taxus. • primer za članek v reviji: Meško, G. (1998). Strategije preprečevanja kriminalitete v zaho- dnem svetu. Socialna pedagogika. 2 (4). 37-56. • primer za zbornik: Gottesman, M. (ur.). (1991). Residential child care: An internatio- nal reader. Exeter: Whiting & Birch in association with FICE. 11. Vključevan j e reference v tekst naj bo označeno na enega od dveh načinov. Če gre za dobesedno navajanje (citiranje), naj bo nave- dek označen z narekovaji (npr. "to je dobeseden navedek"), v okle- paju pa napisan priimek avtorja/ev, letnica izdaje citiranega dela ter stran citata, npr. (Miher, 1992, s. 43). Če pa gre za vsebinsko povzemanje oz. splošnejše navajanje, v oznaki navedbe izpusti- mo stran, npr. (MiUer, 1992). Avtorjem priporočamo, da ne upo- rabljajo opomb pod črto. 12.Avtorji/ice naj oddajo svoje prispevke stiskane na papirju ter shra- njene na računalniški disketi. Tekst na disketi je lahko napisan s katerimkoli izmed bolj razširjenih urejevalnikov besedil. Če čla- nek vsebuje tudi računalniško obdelane slike, grafikone ali risbe, naj bodo te v posebnih datotekah in ne vključene v datoteke s tekstom. 13.Avtorji/ice se s tem, ko oddajo prispevek uredništvu v objavo ob- vežejo, da rokopis še ni bil objavljen na drugem mestu, ter izrazi- jo svoje strinjanje s tem, da se njihov prispevek objavi v reviji Socialna pedagogika. 14.Vse raziskovalne in teoretične članke dajemo v dve slepi (anoni- mni) recenziji, domačim ah tujim recenzentom. Recenzente ne- odvisno izbere uredniški odbor. O objavi prispevka odloča ure- _Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 3 , š 1. 1_ dniški odbor revije po sprejetju recenzij. Prispevkov, ki imajo na- ravo prikaza, ocene knjige ali poročila s kongresa ne dajemo v recenzije, 15,Rokopisov in disket uredništvo ne vrača. O objavi ali neobjavi pri- spevkov bodo avtorji/ice obveščeni. Lahko se zgodi, da bo ure- dništvo na osnovi mnenj recenzentov avtorjem/icam predlagalo, da svoje prispevke pred objavo dodatno spremenijo oz, dopolnijo. Uredništvo si pridržuje pravico spremeniti, izpustiti ali dopolniti manjše dele besedila, da postane tako prispevek bolj razumljiv, ne da bi prej obvestilo avtorje/ice, 16.Avtorske pravice za prispevke, ki jih avtorji/ice pošljejo uredništ- vu in se objavijo v reviji, pripadajo reviji Socialna pedagogika, razen če ni izrecno dogovorjeno drugače. IT.Vsakemu avtorju/ici objavljenega prispevka pripada brezplačnih pet izvodov revije. Prispevke pošljite na naslov: Uredništvo revije Socialna pedagogika, Združenje za socialno pedagogiko, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana ali na E-mail boian.dekleva(a).guest.arnes.si Razalo/C ontents Izvirni znanstveni članek Research/Empirical article Matej Sande Metafizika ekstazija 1 Matej Sande The metaphysics of ecstasy Strokovni članki Professional articles Christiane Kluge Načrtovanje individualne pomoči kot participativni postopek na področju pomoči mladim 95 Christiane Kluge Planning individual assistance as a participatory process in the held of care work with young people Jana Rapuš Pavel Hermenevtični pristop k socialnopedagoški diagnostiki 95 Jana Rapuš Pavel Hermeneutic approach to the social pedagogic diagnosis Tomai Vec Prvo srečanje in ocena stopnje disocialne motenosti pri otrocih in mladostnikih 951 TomaŽ Vec The first contact and the diagnosis of the behavioural disturbances of children and young people Internet Internet Matej Sande Delo z Internetom: vklop in iskanje 95 Matej Sande Work with Internet: Loging in and searching for information Prikaz knjige Book review Gorazd Meško Mladi, ulica, prihodnost (zbornik predavanj) 95\ Gorazd Meško Youth, Street, future (A reader of lectures) Pismo bralcev Letter to the editor Jana Martinšek Če nesreča poseže v življenje šolarja 95 Jana Martinšek If an accident happens in a schoolboy's life Navodila avtorjem 95 Instructions to authors ISSN 1408-2942