■I. ga Ne vin. Cena številki 1 Dinar. Leto XXVII. 8. februara 1931. Številka 2. MARIJIN LIST | NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list< Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jo žef, vp, pleb. v Črensovclh Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni* verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje lo komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga 2 I prilogov »Priprava na srečno smrt" Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, plačajo naprej keliko le morejo. Smejo pa naročnino plačiivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar. Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za I to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo .Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej. II. Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo „Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri dinare. , ; Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8'50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. III. Za države zvfln Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tudi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki tna z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva dolara ali 112 Din. v državaj zvfln Evrope. Ta naročnina ue mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v „Seraphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene. V vredništvi M Lista v vČrensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din 75 par: 2. Živlenje sv. Jazušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. kHižica: .Priprava za srečna smrt" 2 50 Din. Dari. Dari na „Dom sv. Frančišska v Črensovcih leta 1930. v Dina-raj. Občina Žižki. Nabiratela Stanko Ivan i Cigan Matjaš. Žalig Ivan 10, Zelko Štefan 4, Prša Štefan 10, Vuk^Matjaš 10, Vuk Jožef 1, Vuk Kalman 4, Prša Janoš 20, Žerdin Treza 10, Žerdin Kazimer 10, Žerdin Vince 10, Prša Ivan 130, Škafar Ivan 5, Žerdin Martin 130, Sobočan Ivan 20, Virag Kata 6, Čurič Jožef 4, Horvat Anton 650, Tibaot Jožef 100, Špilak Bara 3, Škafar Matjaš 9, Škafar Jožef 5 Kralj Martin 30, Cigan Jožef 10, Sobočan Matjaš 100, Tibaot Martin 20, Otroša Treza 4, Baligač Roza, 12. Stanko Marija 20, Stanko Ivan 4 Stanko Kelemen 4, Fratar Marija 20, Fratar Štefan 4, C'gan Matjaš 20, Žižek Kata 20, Prša Jožef 20, Stanko Ana 10, Kralj Ana 10, Hanc Martin 10, Gjorek Jožef 4, Hozjan Roza 15, Horvat Treza 20, Recek Štefan 15, Jerebic Franc 10, Hozjan Ivan 4, Ciglar Štefan 4, Curič Treza 130, Horvat Štefan 25, Žalig Jožef 7 50, Horvat Peter 20, Prša Kata 10, Taljan Ana 4, Bomblek Verona 10, Horvat Ivan 20, Horv Martin 3, Koštric Treza 20, Kolenko Štefan 10, Horvat Matjaš 5, Škerget Anton 15, Kramar Martin 125, Kozlar Treza 4, Vučko Ivan 10, Prša Ivan 4 Horvat Štefan 4, Horvat Matjaš 4. — Občina G. Bistrica. Nabiratela fakšič Ivan i Horvat Štefan. Marič Štefan 1, Škafar Ivan 2, Herman Ivan -L Vučko Ferdinand 10, Vučko Martin 10, Vučko M3gda 5, Borovič jQri 5, Tkalec Jožef i Marija 10, Gerič Štefan 10. Ciglar Ivan 8, Vučko Martin |4, Finfonja Ignac 4, Vučko Marija 10, Kolenko Martin 10, Tkalec Štefan ■g ' Kolenko Marija 10, Vučko Matjaš 12, Vučko Jožef 5, Baiažic Martin 4, Baiažic Ana 2, Špiclin Matjaš 2, Jakšič Ivan 10, Smodiš Martin 10, Vučko Štefan 10, Vajda Ivan 4, Lebar Martin 2"50, Vučko Ivan 2. Baiažic Rufina 10, Tratnjek Štefan i žena 130, Jakšič Janoš i žena 10, Jakšič Pavel i žena 5, Jakšič Mariča 4, Balažič Mihal i žena 10, Baiažic Ana 2, Čizmazia Ivan 4, Čizmazia Verona 5, Gerič Treza 10, Baiažic Martin 20, Jakšič Ve-L rona 10, Vučko Vika 4, Baiažic Štefan 4, Ritlop Janoš 5, Ritlop Ana 4, Kohek Orša 4, Vinčec Martin 2, Hozjan Ivan 10, Kustec Jožef 4, Lebar Roza 5, Spiclin Roza 10, Ritlop Jožef 10, Jakšič Matjaš i žena 100, Vučko Rudolf 5, Vučko Pavel 2'50, Hozjan Martin 10, Kiizma Ivan i žena 16, Ritlop Ana 5, Sčerbič Štefan 5, Kelenc Jožef 2, Kelenc Ana 10, Zakojč Štefan 10, Cigan Kata 40, Baiažic Donat 10,.Ritlop Martin 2, Tornar Martin 10, Tornar Ana 5, Žižek Jožef 2, Vučko Štefan i žena 50, Klajderman Kata 2, Vučko Štefan 5, Graj Martin i žena 10, Baiažic Orša 10, Kohek Kata 10, Hozjan Ivan 10, Franko Geza 10, Kocet Andraš 4, Franc Jožef 4, Terninovec Ivan 4, Bohnec Bara 10, Tkalec Ana 5, Spiclin Ivan 5, Vinčec Marija 5, Krajčič Lajoš 13, Večko Andraš zdaj v Ljubljani 20, Utroša Bara 6 50, Kociper Marija 5, Kobilec Mihal 3, Vučko Anton 2, Trajbar Treza 1, Koštric Jožef mizar 20, Kreslin Ignac 10, Baiažic Jožef zdaj v Ljutomeri 2, — Občina Gomilica. Nabirateo Ferenčak Jožef. N. N. 50 par, Kolenc Štefan 10, Drflžina Kolencova 18, Markoja Štefan 2, N. N. 50 par, Knaus Geta 2, Marša Štefan 3, Sobočan Štefan 2, Sobočan Ana 3, Gerič Marko 5, Gjorkoš Matija 1-25, Dominko Ivan 25, Tratnjek Ivan 10, Litrop Janez 10, Zver Janoš 10, Horvat Katarina za zdravje betežne matere 10, Rajtar Matija 10, na krstitji pri Šomen Andraši nabrano 16, Kolmanič Jula 1, Gjorkoš Ana 28, Tkalec Katarina 3, PUcko Ana 1, Sobočan Ana 3, Horvat Štefan 3, Gjuran Marko 2, Sobočan Jožef 3, Matjašec Peter 15, Dominko Jožef 5, Zver Štefan 5, Bohnec Janoš 18, Kovač Ivan 13, Jerebic Franc 2, Markoja Bara 3, Vitez Franc 10, Gjorkoš Mihael 100, Kovač Verona 20, Žalik Franc 1, Sobočan Katarina 10, Baiažic Franc 10. Matjašec Ivan 60, Hozjan Alojz 5, Lebar Katarina 3'25, Jerebic Marija 13, Bohnec Štefan 1, N. N. 10, Draškovič Verona 4, Balažič Jožef 7 50, Skledar Verona 10, N. N. 50 par, Horvat Ana 2. — Občina Črensovci. Nabiratelice Ču-rič Aga i Cigan Veronika. Žunič Ana 1, Kustec Aga 1, Horvat Štefan 2, Kolenko Štefan 5. Lutar Martin 5, Halas Franca 15, Ritlop Ana 5, Rous Matjaš 12, Kustec Treza 5, Tibaut Treza 5, Hozjan Kristina 100, Šomen Jožef 2, Zalig Matjaš 15, Utroša Mihal 14, Utroša Kata 10, Vučko Ivan 10, Ra-duha Verona 20, Joško Klepec 10, Kocet Ivan 20, Šebjanič Jožef 2*50, Horvat Štefan 20, Čurič Ivan 10, Škergit Lujza 15, Hozjan Ana 2, Cigan Ev-femija 20, Zver Kata 30, Ros Matjaš 15, Horvat Štefan 10, Ritos Peter !30, Hozjan Ana 5, Peterec Treza 10, Šebjan Andrej 5, Tornar Matjaš 10, Golinar Lovrenc 15, Lutar Štefan 60, Virag Treza 100, Cigan Jožef 200, Kramar Ivan 100, Kolenko Peter 20, Hozjan Marko 15, Koštric Marija 5, virag Daniel 5. — Občina G. Bistrica. Nabiratela H. S. Ignac i Žižek Mar- tin. Gabor Ignac 10, Gjorek Matjaš 40, Ciglar Ivan 20, Šoraen Jožef \ Šomen Franc 10, Zavec Aua 10, Plej Bara 10, Zavec Andraš 10, Gj5r, Matjaš 10, Kustec Ivan 20, Utroša Treza roj. Hozjan 10, Skledar Verm-roj. Horvat 10, Raj Jožef 10, Raj Marija roj. Žižek 10, Zelko Ignac lft Ifko Jožef 10, Ifko Štefan 20, Žižek Martin . 10. Kreslin Aga roj. Zadrave^ 20, Roj Štefan 10, Rajtar Jožef 10, Lebar Jožef 10, Vučko Ivan 20, If|i Ignac 10, Magdič Franc 5, Vučko Štefan 25, Magdič Matjaš 10, Magdi* Ignac 20, Balažic Dani 10, Balažic Jož<10, Tkalec Ivan 10, Tkalec Jožef in Tkalec Marija 20, Zadravec Orša 4, Tkalec Matjaš 20, Vučko Andraš iq' Glavač Ivan 10, Cigan Jožef 10, Cigan Ana roj. Ž'žek 10. Horvat S. Ignac mlajši 10, Horvat S. Ignac starejši 40 Horvat Kata 20, Horvat Ivan 20 Rebrica Jožef 10, Kolarič Ivan 10, Kolarič Roz;na roj. Kustec 10, Gjorek Štefan 20, Gjorek Roza roj. Žižek 20, Prša Ivan 5, Vučku Ivan 10, Kelenc Štefan 20, Dunko Štefan 20, Gabor Veruna roj Dunko 10, Kohek Marija roj. Kustec 10, Kustec Štefan 20, Kram pač Štefan 20 Kustec Roza roj Krampač 10, Krampač Marija roj Kojhek 10, Gjura Ivan 5, Kelenc Jožef 10, Graj Andraš 5, Vučko Martin 10, Černjavič Lina 5, Kiizma Ivan 4, Vučko Regina roj. Lebar 10, Žabota Jožef 10, Škafar Marija roj. Glavač v zahvalo ka je stvar ostala 10, Balažic Ivan 10, Nedelko Vinci 14, Ifko Anton 20 Din. Vsi ti dari so skupno bili izročeni i objavleni. Zdaj pa- posamezne darovnike objavlamo. Oča sirot povrni vsem obilno. ODBOR. Ločeni zakoni na Čehoslovaškom. L. 1929. je bilo v čehoslovaškoj državi 10 278 ločenih zakonov. Tak je 8200 dece oropanih mirnoga driižinskoga življenja. Število te dece je pa še jako malo v primeri s številom ločenih zakonov. Zakaj? 2416 razzda-nih družin je bilo brez dece, 1021 jih je pa melo samo edno dete. Naj-bole gosta razzdavanja so pri delavc h, trgovcih i uradnikih v velkih mestih. Vseh ločenih drtižin v državi štejo na 100.000. Ne čuda, če je tam država pred 12. leti izdala zakon, ki čuva ločene drližine. Jezušov žalosten obraz. j Zadnje božične svetke se je Kanfanari v Istri, štera spada pod Italijo, spremenila sveta hoštija v monštranci i vido se je tužen Jezušov obraz, kak je krv znojio. Prikazenje je trpelo frtao vure. Hoštija je shranjena i sveta Cerkev celo delo preiskava, da pove svoje mišlenje od prikazni. VSEBINA Jezušek povej nam, ka ti je dala mamika? Sveti Benedikt apat v Aniani. Mladenec i mladenka nekaj vama pravi BI. D. Marija posliišajta ka! Jezušek svojoj mamiki. Liturgični prostori. 1 3 3 5 5 Kratke misli, ki daleč segajo. „ 8. Prvi ples. „ 9 Od »Doma sv, Frančiška" „ 13 „Takši so vsi" „ 14 Pas tretjerednikov. „ 14 Cerkveni glasi. „ 15 3ezušeh povej nam, ha ti je dala mamilia? Jezušek: Dala mi je telo. Moje bože telo, želenje vsake dobre duše je dar moje mamike. Od nje se je poprijelo po ne-vidnoj milošči svetoga Duha i od nje se je rodilo v Bethlehemi. Moje božansko telo, pred šterim milijoni i milijoni klečijo i je molijo den i noč na zemli, mi je ona dala. Tisto telo, štero da večno živlenje človeki, je mamikin dar. Večno istinski je navuk, ki ga čteš moje dete v evangeliumi svetoga Janoša od mojega tela. Verski navuk se tu glasi od mojega te-la. Poslušaj ga: jaz sem hrtih živlenja- Vaši očevje so jeli v pustini mano i so vmrli To je hruh, hi prihaja z nebes, dajto od njega je, ne vmerje- laz sem živi hruh, hi sem prišeo z nebes. Ce sto je od toga hruha, bo živo vehomal. Hruh pa, hi ga bom jez dao, je moje telo za Živlenje sveta". Vidiš draga dušica, tak se glasi verski navuk od mojega tela. Večno živlenje ti dava moje telo. Telo, ki mi je je dala mamika, sem zdrUžo s svojim božanstvom, zato je večno živlenje tistoga, ki je to moje telo. Pa ka ne bi što mišlo, ka je to samo tanač, svet, ne pa zapoved, sem pod zgUbov zveli-čajoče milošče ostro zapovedao to vervati: Jalstino. zalstinp VBffl velim, če ne bodete jeli tela Sina človečega, ne te meli živlenja v sebi. Pa niti na sodnji den ne obudim tistoga na veselo večno ziv-tenje, nego ga pUstim v smrti greha i večnoga trplenja ki nede jo mojega tela, daru moje mamike. Samo poslušaj moje detece verski navuk, ki se glasi: nMoje telo je zaistino jestvina ... Hi ]e mole telo, ostane v meni 1 Jaz v njem . .. HI le moje telo ma večno živlenje i laz ga obOdim na slednji den .. . Hi ]e te hruh, bo živo veho-mai". (Jan 6. 48. 58.) Dušica moja, vidiš to telo, štero prebiva v Oltarskom sves-tvi i hrani na večni žttek vsako dušo, ki je dobre vole i se šče zveličati, mi je dala mamika. Vsi svetniki, ki so dospeli na veliko stopnjo svetosti, so dospeli samo po vživanji tela mojega, štero sem dobo od mamike Marije. To telo je krflh angelski, po šterom človek postane angeo. To telo je v angela spretne- <8 nilo sv. Alojzija, sv. Brerchmans Janoša, sv. Stanislava, sv. Ag-neško i neštete sto i stojezere drflgih. To telo je okrepilo Tarzi-cija, Vida i vse drtige sto i stojezere svetih mantrnikov, ka so mogli živlenje dati za mene. To telo je okrepilo sveto Trezo i malo Treziko pa vnoge misijonare, ka so teliko trplenja mogli na sebe vzeti za mojo sveto Matercerkev. Od mamike Marije dano telo je to vse vršilo. Zarazmi zdaj moja dušica, keliko škodijo božoj diki i svo-jemi zveličanji tisti nesrečniki, ki ne poštiijejo moje matere ? Jaz večni Bog sem jo tak poštiivao, da sem telo svoje, svoje bože telo, svoje, večno zveličanje delujoče telo samo od mamike, samo od Marije vzeo. Nesrečni krivoverci pa ščejo njeno čast vničiti rekši ka če se ona časti, te se jaz ne počastim. Nesrečni zapelanci ne premislijo, ka tisto, ka Bog dela je jedino pravo. Jaz Bog sem pa tak počastio mojo mamiko Marijo, ka je nied-no človeče bitje niti ne more tak, ka sem tisto telo, brez štero-ga se nišče ne more zveličati, od nje vzeo i samo od nje. Tak poštujem jaz mojo mamiko. Zato moja draga diišica, če ti ščeš kak i moreš biti meni zahvalna za to, ka sem ti telikokrat že dao svoje telo, ka si je mogla k sebi prijeti i žnjim se nahraniti za večno živlenje, te moreš ti tudi tak delati, kak sem jaz delao i kak je delala moja mamika. Jaz sem telo svoje od nje vzeo. Ti tudi od nje prosi moje telo. Ona naj te okrepi, naj ti posodi svojo dušo pred sv. prečiščavanjom, ka boš znala vredno se pripravtti i vredno se tudi zahvaliti za najvekši dar sveta, za bože sveto telo. Pa delaj tudi tak, kak je delala Marija, moja mamika. Ona mi je drage vole dala telo. Privolila je v vso trplenje, naj mi samo more volo spuniti. O sirotika, keliko je mogla pretrpeti z tem, ka mi je dala zveličitelsko telo. Postati je mogla mati sedmere žalosti. Tudi ti mi daj telo i to te i tak, kak te jaz prosim. Moje telo postane iz hoštije. Daj mi te hoštije. Davaj dar na cerkev, ka de se mogla kupiti pšenica i ž nje napraviti mela za mojega tela kruh. Če dušica rada hodiš k prečiščavanji, te tudi rada daruj za cerkvene potreboče. Z tem mi daš obprvim telo. Ob drtigim mi je pa daš, če svoje telo trapiš, se zatajuješ za Matercerkev. Maticerkev je najmre moje mistično, duhovno telo. Kem bole se zatajiš, tem bole se povekšava moje telo, to je tem več duš se povrne i pride do spoznanja pravice i večnoga živlenja. Neveš ka mi je po zgledi moje mamike sveta Terezija duhovno telo sveto Matercerkev z 50 jezeri dušami povekšala, ar je z svojim zatajuvanjom telikim poganom spravila miloščo svetoga krsta? Delaj tudi ti tak, draga dušica! Tvoj spovednik ti bodo drage vole dovolili i nalagali zatajUvanje. Ti je pa le primi z obema rokama 1 stisni k sebi. Kda tak včiniš, kda se tak odločiš na zatajuvanje, za povekšanje mojega duhovnoga JEOTi tela, svete Matercerkve, te draga dušica ti varješ mene, kak me je moja mamika. Vidiš kak velika čast je skrbeti naj jaz telo dobim? nittira* msriM* .uiisisa. Jezušek moj, naj sem vsikdar tvoji Za tebe naj gori i zgori moje telo, ka dosta, predosta jakosti dobi moja duša i dosta, predosta blodnih duš dobiš ti i je zveličaš. O Jezušek, tvoje sveto telo molim i liibim nad vsel Hoštije pa nikdar ne smejo staliti, Jezušek more vsikdar v oltari biti, teliko bom gkdao. IEES3 EffllOTi Sveti Benedikt apat v Aniani. Vmro 11. febr. 821 leta v Kornelimfinsteri. Sveti se 11. februara. V velikoj časti je bio pred casarom. Vsaki je znao to. Nišče neje bio tak dober do siromakov i trpečih kak on. Nišče neje znao casara tak milo prositi za te kak on. Zato se je celi svet na njega obračao. Naj ne bi nikaj pozabo, je vse prošnje, male i velike žalosti napisao na mala cedel-ce. Gda je pa te pravi čas prišo, je predložo te prošnje casari na rešitev. Pa zgodilo se je, da je casar Ludvik šo nasproti svojemi svetomi prijateli i brez pitanja njemi je bašlao po žepaj i rokavaj več giibaste obleke i je vzeo naprej pa prečteo vse cedilce. I neje bilo prošnje, štere veliki vladar ne bi bio spuno. Takši ugled je vživao Benedikt apat pri svojem gospodi i casari v Aacheni. Pa bi dnes bio menje vreden pred kralom nebe i zemle ? Bi bio on pri dobrom Bogi zdaj trdoga srca, ki je v živlenji tak dobrotiven bio ? Zato pa z viipanjom ponavljajmo molitev svete Materecerkve, štero moli na njegov god i se glasi: »Prosimo te o Gospod, naj nas priprošnja sve-toga Benedikta apata pri tebi zagovori, da bomo po njegovoj očinsko} obrambi tisto dosegnoli, ka po lastnom zaslfiženji ne moremo. Po Kristuši, našem Gospodi. Amen. Mladenec i mladenka nekaj vama pravi BI. Dev. Marija, posliišajta ka! Marija: Draga moja deca. Zadnjič sem vam obečala, da vam naznanim, kak naj ste pobožni i delavni dečki i dekle. Pobožnost mladine takša more biti kak je bila moja. Gledaj draga mladina, jaz sem etak bila pobožna. ' 1bo]b vsahdenešnje molitve nihdar nesam opustila- 2. Ne je bilo tak velike reče nad menov i ne je bilo tak velikoga veselja v mojem srci, ka jaz ne bi svoje molitvi redno opravila. Ne me je nevola potrla i ne me je čast ivisila, ka bi se bila z svojega dobroga Boga spozabila. Ne je bila tak velika gospoda pri meni i neje bilo tak odtirnih grešnikov, ka bi jaz za- m volo njih ne vUpala svojega Boga moliti. Kralovje so me obiskali, kda Jjrišli mojega Jezušeka molit i obdarUvat z kadilom, mirhov i zlatom. 1 az sem prva pred njimi pred Njega pokleknola i njim pokazala kak Bog moli. Gda so hudobni na križi visečega mojega božega Sina prelc njali, jaz sem tam stala i ga molila. I molila bi ga, čeravno bi mi trbeu vmreti za svojo verq. 1 ^ Drago moje dete, delaš ti tiidi tak? Gda prideš med drUgoverce, t $i te tudi takše kak doma pod očinske hiše strehov? Jeli se ne sramiijj mojega Jezuša? Hodiš po sveti i služiš si kruh. Dobro, to neje nikaj g| slaboga. TUdi jaz sem šla po sveti, šla v drUgo, v tujo državo, v Egipt' tam sem si služila krUh. Ali čeravno je te orsag bio poganski i sovraj vero pravoga Boga, jaz za to nesam marala, nego sem tak verno spu vala svoje verske dužnosti, kak doma v tihom Nazareti. Tak moreš ti, detece, v Ameriki, v Canadi, v Franciji, v Nemčiji i povsod. Vidiš, dr go dete, kak si ti nesmileno do samoga sebe, kda ti maš priliko Bo služiti po nedelaj i svetkaj pa li neščeš 1 Zakaj se pogajaš tak, zakaj p0L. pišeš takšo pogodbo, ka odaš za par dinarčkov svoje duše zveličanjel Kak nespametno si ti drago moje dete, kda se daš zapelati, kda ne sebe, nego za kakšega lehkohranca, ki nema nikšega posla s tebov, mučiš noč i den i mojega Jezuša den, nedelo oskrunjavašl Drugi se gati na račun tvoje nesreče i to zato, ka ti tak šče, ka ti takšo pogod.. podpišeš. Te misliš, ka dobijo delavce, če te vsi odločni i povete, ka po nedelaj i svetkaj nete delali? Zato bodi pametno, moje drago dete, j ne podpiši nikdar pogodbe za delo na škodq tvojega dušnoga zveličanja. Vsega obsojenja vredno bi pa bilo ti, moje dete, če bi ti bilo dovoljeno hoditi po nedelaj i svetkaj k meši pa ti ne bi štelo. To bi teliko pomenilo, ka ti sovražiš mojega Jezuša, ki v Oltarskom svestvi prebiva i te čaka k sebi, da se njemi zahvališ, ka te je celi tjeden blagoslavlao pri deli. De tvoja hva|a ta grozna odurnost, ka boš se raj stepalo okoli hUdoga dub-kak se zahvalilo mojemi božemi Sini, od koga maš vse dobrote? Nesre no dete moje, pomisli, ka de te sodo moj Sin po tom, kak si nje služilo. Pobožnost, štero drago jnoje dete moraš kazati vsepovsod je ta: 1. ygj- bi den oprani, bde boli si, svoje navadne vsabdenešnje molitve, i Z. niedno nedelo i sveteb ne žanudi sveto nese- (Dale). Lepi zgled. V nekšo gostUno. na jiižtiptn Tirolsko^ je rad hado mladi Italija Iz guča je gostilničarka spoznala, da je 24 let star i da še ne bio kršče ni. Od vere je nikaj he šteo čuti. Odločna žena njemi pa ednok ppve obraz: „Gospod, če ščete biti srečaj, morate vervati, ovak ste zgUbleni I Kristuš je pravo: „Što ne verje, bo pogubleni." PopUdila se njemi je, ga vpela v krščansko vero. V?^ je |a^izem \ ga verske kak dete, ki še v šolo bodi. To delo je tak goreče opravlala, da je po šestih tjedn$ včenja proso za sv. krst. Sprijao ga je na s^m VUzen Gostilničarka njemi je bila botra. Istoga dneva je sprijao tudi sv. obhajr To je bio za gosta gotovo najlepši den, ki jih je gda preživo. Jezušek svojoj mamiki. ia miloba, gma dobrota, sineha si! iaje oho lato nebo! ice hi sveti, greva na sveti, le tvoje srce Kft se mi odpre! Mi nebo odpreš... Pozabim na njo Gda spevat začno Ti vDsta sladho, M' hfišfijo glavo... Oj mamika moja, Ti sama miloba, Ti sama dobrota, Ti sama sladhoča Za vsahoga si! SRČEN. Liturgični prostori. r Liturgični ali sveti prostori so oni, ki so določeni zato, da se v njih vršijo sveta opravila, s šterimi častimo Boga. Takši prostori so cerkev, kapele i pokopališča. Prle kak se rabijo ti prostori, morejo biti posvečeni ali blagoslovleni. l; Nakratko si bomo poglednoli, kak so ti sveti prostori nastanoli v starih krščanskih časih i kakši pomen majo zdaj. : Najprle cerkev. e Prvi krščeniki so ne meli cerkve. Zato so se k božoj službi zbirali v navadnih, bole prostornih hišah. Tam je duhovnik na navadnih lesenih stolaj opravlao daritev sv. meše. Se razmi, da tUdi sv. meša te še ne mela to obliko, kak jo ma dnesden. i Gda ravno so začnoli kristjani zidati cerkve, neverno n&tenkoma. Gotovo je, da so tristo let po Kristuši že zidali velke cerkve. Svedok za to nam je cerkveni zgodovinar Euzebij (f 340), ki pravi, da jih je poganski casar Dioklecijan dao porušiti do tal, gda je preganjao kristjane. Zdaj navadno zidamo cerkev tak, da ma velki oltar na vzhodrtoj strani, velke dveri pa na zapadnoj. To. ma svoj pomen. Na vzhodnoj strani vzhaja sunce, ki nam davle ssvotloščo i toploto, na vzhodi je pred 1931. leti zišlo drugo Sunce, ki je posvetilo v tmico, v šteroj je hodilo skoro »se človečanstvo i nam pokazalo svetlo pot, po šteroj lehko dosegnemosvoj cil. Če pridemo skoz velke dveri v cerkev vidimo na drugom konci velki oltar, v šterom navadno prebivle to Sunce, ki je vretina vsega dliševnoga živlenja, kak je zemelsko sunce vretina vsega zemelskoga živlenja. Pri sv. meši se za evangelij prenese mešna kniga na levo stran. Tudi to ma svoj pomen. Kak se od juga razširja svetlost proti tmičnortii* mrač- nomi sevri, tak se tudi boža reč razširja med mračne narode — pogaj,J s svojov toplotov mehča trda, zmrznjena srca. Ar je cerkev kraj daritve, mora meti dva prostora: prostor za nika, ki daruje i prostor za verno lUstvo, ki je navzoče gri daritvi, prostora sta ločeniva po pregraji (gatre). Prvi prostor se zove z latinsk rečjov presbiterij, svetišče. DrUgi prostor, namenjen vernomi lUstvi, se imenUje ladja, ki je vekša kak presbiterij. Cerkev lehko ma tudi več ]aa] Že v najstarejših časaj so meli v cerkvi možje, žene, dečki, dekle deca svoj prostor. Kleriki so skrbeli za red i dostojnost v cerkvi. TUrmov v začetki ne bilo pri cerkvi. Začnoli so jih zidati v 5. Sk letji i to na samom, ločeno od cerkve. To bi bila hiša boža sama. Zdaj si oglejmo malo še njeno »pohištvo 1- OltBP- Z rečjov oltar navadno mislimo pravi oltar pa še vse po