Ameriška Domovina
ETliVi 1
AMCRiCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 47
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 9, 1954
ŠTEV. LIV —VOL. LTV
VOLITVE
V SOVJETU
PRIHODNJO NEDELJO bodo v Sovjetski zvezi volitve. Iz govorov važnih (kandidatov soi mnogo bolj razvidne notranje razmere v Sovjetiji kakor iz drugih poročil iz Moskve.
Rezultati volitev so seve brez pomena, ker volilci nimajo pri volitvah nikake izbire. Toda komunistični voditelji imajo nekak kompleks inferiornosti o fikciji “svobodnih volitev” ter se pri poizkusnem pranju samih sebe često izdajajo.
Nikita Krušev, prvi sekretar komunistične partije, in Nikolaj švemik, bivši predsednik Sovjetske zveze, pdsveeata večinoi vsebine svojih kampanjskih goi-vorov ponavljanju Malenkove “lajne” o potrebi višjih življenj skih standardov za rusko ljudstvo.
Krušev gre še dalje. On žigosa nesposobne birokrate, zlasti v panogi kmetijstva.
“Taki uradniki niso sposobni za svoje delo,” pravi. “So pa sposobni dajati navodila in učiti druge o vsem — kako se striže pasja dlaka in kako se molzejo kokoši Teh ljudi se moramo na vsak način iznebiti!”
Ampak nesposobno in pomanjkljivo poslovanje ni omejeno le na kmetijstvo, priznava Krušev. “To je opaziti celo v idustriji, kjer lansko leto v Moskvi 117 industrij ni doiseglo svojih kvot in dovršilo svojih načrtov.
“Neobhodno potrebno je, storiti vse, kar je mogoče, da se producira boljše blago in pestrejše' 'barve, da bo obutev elegantna in boljše kakovosti in da bo na razpolago dovolj onih potrebščin ki bodo slajšale življenje sovjetskega ljudstva.”
Z drugimi besedami povedano; Kampanja za večjo množina potrebščin za delavca in kmeta ne gre kaj prida v klasje.
Ker komunistični kandidati nimajo nobene opozicije, zvra-ičajo krivdo za izjalovitve na svoje podrejene — na tiste podrejene, za katere bi morali biti ■odgovorni v vsaki reprezentativni vladi “bossi”, kakršni so n. Pr. Malenkov, Krušev, švernik in drugi. Ker pa vlada ni reprezentativna, se morajo najti za 'Vse izjalovitve grešni kozli.
O izidu volitev, ki je že tako v naprej vsem znan, bomo poročali 'prihodnji teden.
železniška nesreča; pel oseb ubiiih
COLUMBUS, O .— Včeraj je bilo tukaj ubitih pet oseb, ko je vlak Baltimore and Ohio železnice zadel in razbil avtomobil v katerem so se vozile.
Imena smrtno ponesrečenih so: George Commodore, star 43 let, ki je vozil vozilo; Lulu Mae Brown, 30 in Beatrice Talbot, — vsi iz Columbusa. Poleg teh sta bila ubita tudi Donald Long in Ruth Preston. Za naslove zadnje imenovanih policija ne ve.
Vozilo je zdrknilo na tir ravno pred tovorni vlak, ki ga je vlekel kakih 1000 jardov, preden, ga je mogel strojevodja ustaviti.
v *venezueii ^0S0n za prekucuhi
Poizvedovalni količek
Janez Gorenc, Segojnje 7, pošta Škocjan pri Novem mestu, Slovenija, išče svojega očeta Jožeta Bajca z Golega vrha v obziru Raka pri Krškem. Imeno-vani živi v Ameriki že okoli 40 let.
VSE JE DRAŽJE!
CANTON, O. — Sodnik v Stark okraju je sklenil, da bo zvišal pristojbino za ločitev zakona za $10. Domačinom bo ra^ čbnal poslej po $35, tujcem pa !$45.
Li

Vremensh
prerok
pravi:
Danes deloma oblačno in vetrovno.. Ponoči oblačno in toplo.
PAKT MED AMERIKO IN JAPONSKO
Pogodba naj med dru gim pospeši odhod ameriških čet iz Japonske.
TOKIO. — Včeraj je bila podpisana med Združenimi državami in Japc|nsko pogodba, na katere osnovi bo dobila Japonska orožje in žito in ki bo pospešila odpoklic ameriških čet iz Japonske.
Na osnovi te pogodbe za vzajemno pomoč, bo dobila Japonska tekom prihodnjih treh mesecev za $100,000,000 ekonomske pomoči.
Ameriški ambasador John Allison v Tokiju je dejal, da nas; je ta pogodba potisnila za korak naprej proti dobi, !ko bomo mogli odpoklicati svoje čete iz Japonske.
Za japonsko vlado je podpisal pogodbo japonski zunanji minister Katsiuo Okazajki.
Na podlagi te pogodbe bo Japonska zvišala svojo oboroženoi silo od 120,000 do 160,000 mož. Združene države bodo opremile Japonsko z ladjami in letali.
Dalje bodo Združene države) nemudoma pričele s pošiljkami
Zunanji minister Guatemala zavrača obdolžbe državnega tajnika Dul-lesa.
CARACAS, Venezuela.—Guatemala je zavrnila izjavo amer. državnega tajnika Dullesa, da ona nasprotuje protikomunistični deklaraciji od strani konference za notranje ameriške zadeve. Prav tako je guatemalski zunanji minister' Guillermo To-riello zavrnil Dullesovo obsodbo, da Guatemala izrablja konferenco' za '.očrnitev Združenih držav.
Glede antiikomunistične deklaracije je guatemalski zun. minister rekel sledeče: “Guatemal-ska delegacija odločno nasprotuje vsaki resoluciji ali izjavi, ki bi pod pretvezo nastopa proti komunizmu kršila Osnovna načela demokracije, propagirala kršitev človeških pravic ali u-darjala po načelih neintervenci-je v notranje - državnih zadevah.”
Ob otvoritvi konference pretekli teden je Dulles dejal: “Na tej polobli ni ene same države, v katero se ne bi privrtal aparat mednarodnega komunizma, dirigiranega po ukazih iz Moskve.”
V obrambo proti tej penetraciji je Dulles predložil načrt za: naglo posvetovanje in skupno, akcijo v primeru, da komunisti prevzamejo v svojo oblast katero koli ameriško republiko.
Puerto Ricu
Izgledi za delavsko zaposlitev v mestu Clevelandu
Mesec marec izkazuje najvišji porast zaposlitve izza lanskega junija.
CLEVELAND'. — Iz pregleda Trgovske zbornice za mesec marec je razvidno, da se je pričela zaposlitev v Clevelandu višati.
J. W. Vanden Bosch, član Trgovske zbornice in strokovnjak glede vprašanja podjetništva, je izjavil, da se zdaj nudijo najboljši izgledi od lanskega junija.
Od 100 večjih industrijskih družb, pri katerih je bil izveden tozadevni pregled in ki predstavljajo 52 odstotkov' industrijske zaposlitve v okraju, je deset družb izjavilo, da nameravajo vposjiti še dodatno delavstvo, — tri predvidevajo možnost malega odpusta, ostale pa nameravajo obratovati kakor obratujejo .sedaj.
V tovarnah Greater Clevelanda je danes zaposlenih približno' 216,000 delavcev.
V manj kot 24 urah so izvedle varnostne oblasti že drugi pogon za prekucuhi obeh skupin - naci onalisticne in komunistične. - Aretacije šestih komunističnih voditeljev, šest jih je še na svo bodi.
Komunisti odklanjajo vsako misel, da so bili v zvezi z nacionalističnimi fanatiki, ki so streljali na ameriške kongresnike v Washingtonu.
»nmwm
SAN JUAN, Puerto Rico. — j zator; Cesar Andreu Igleasias,
Odlog obsodbe policistov
CLEVELAND. Varnostni direktor John N. McCormick je včeraj izjavil, da ne bo izrekel obsodbe nad 11 policisti, ki so obtoženi zanemarjanja svojih dolžnosti, dokler ne bo zaslišanih še ostalih šest policistov.
Smrtna nesreča
STEUBENVILLE. — Tukaj
Ronnon +	-	•	• mn non Je bilubit361etstariJames RL
500,GOO ton pšenice^ m 100,000 ley; ko se je g svwjirn maljm t()_
ton ječmena Japolnski.
Ameriški voditelji so baje zaznamovani za —smrt...
Poročila iz San Juana naznanjajo, da so zaznamovani za smrt Eisenhower, Dulles in J. Edgar Hoover.
NEW YORK. — Streljanje v kongresu' v Washingtonu v ponedeljek, v katerem je bilo pet. poslancev ranjenih, je bilo del zarote, da se strmoglavi ameriška vlada z umorstvi njenih voditeljev. Zasebna poročila iz San Juana, Puerto Rico, naznanjajo, da so med onimi, ki so zaznamovani za smrt, — predsednik Eisenhower, državni tajnik, Dulles in načelnik FBI urada J. Edgar Hoover.
Poročila iz San Juana svarijo ameriške varnostne oblasti pred novimi izbruri fanatičnih porto-riških nacionalistov. Poleg zarote proti predsedniku, državnemu tajniku in Edgarju Hooivrju, obstoja tudi zarota proti življenju portoriškega governerja Munoza Marina in portoriškega komisarja v Washingtonu Fer-nos-Isema.
Državni tajnik Dulles se nahaja zdaj v Caracas, Venezuela, na notranje - ameriški konferenci, kjer so podVzeti posebni koraki za njegovo varnost.
vornim avtom zaletel ob ograjo' nekega mostu.
Samomor policistove žene
NEW YORK. — Tukaj se je ustrelila z moževim, službenim revolverjem Mrs. James Mulligan, žena policista Mulligana. Dejanje je izvršila, ker so aretirali zaradi vloma njenega 14-letnega sina.
Maščevanje psa
LYNN, Mass. — Stanley Goldman je povozil s svojim avtomobilom nekega psa. Ko je stopil iz avtomobila, da bi govoril zi lastnikom psa, je pridivjal z onkraj ceste drug pes ter ga ugriznil.
Pogreznitev turškega parnika
ISTNBUL, Turčija. — V Črnem morju je trčil turški tovorni parnik Z;o(ngulda|k ob drug turški parnik. Zonguldak se je pogreznil.
Portoriška vlada je v nedeljo v svojem drugem pogonu na fanatične politične skupine aretirala šest lokalnih komunističnih voditeljev, toda “veliki štirje” od komunistične partije so še vedno na svobodi.
Aretacije so bile izvedene brez nasilja; ko so malo preje aretirali nacionalističnega glavarja Pedro Alzizu Campo.sa in petero njegovih pomočnikov, so mogli to doseči šele po pravi pravcati bitki.
V nedeljo so bili aretirani tudi nadaljni štirje nacionalisti, s čemer je doseglo število aretiranih nacionalistov 40.
Lov za voditelji Veliki štirje od komunistične partije, ki so še vedno na svobodi in jih zdaj iščejo, so:
Juan Santos Rivera, predsednik partije; Juan Saez Corales, lokalni delavski unijski organi-
bivši predsednik partije, in Pablo Garcia Rodriguez, na Harvardski univerzi promoviran jurist.
Oblasti so izjavile, da so bili komunisti aretirani zaradi kršitve zakona proti subverzivnosti in zaradi hujskanja k subverzivnim dejanjem. Za vsakega aretiranega komun, voditelja je bilo določene $25,000 varščine, katere pa nihče izmed njih še ni položil.
Portoriška komun, partija je .neznatna in ima manj kot 100 članov, je pa povezana z mnogo številnejšo naciolnal. skupino. — Obe stranlki se potegujeta za popolno neodvisnost ter dolžita Združene države vmešavanja v iportoriške zadeve.
Komun, skupina je zavrnila vsake zveze z napadalci, ki so streljali na kongresnike v Washingtonu.
Piketiranje Slovenskega delavskega doma, kjer je bil gost jugoslovanski ambasador
V ambasadorjevo hotelsko sobo so prišli protirežimski Srbi ki so stavili ambasadorjevemu svetovalcu razna vprašanja.—Piketiranje pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd., je bilo mirno.
ODLOČITEV — Kjerkoli naj že bo, se mora predsednik vedno ukvarjati z državnimi posli. Slika nam kaže predsednika Eisenhowerja na njegovem nedavnem odmoru na Smoke Tree Ranch v Kaliforniji, ko pregleduje nov zakon (zgoraj levo). Ko je zakon prebral, je vzel v roke pero (zgoraj desno), podpisal zakon (spodaj levo), nato pa se malo oddahnil. Predsednik ima kratko kravato, kot so v navadi na Zahodu.
CLEVELAND. — Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je bil v Clevelandu jugoslov. ambasador Popovič, proti kateremu ,so piketirali nekateri Jugoslovani pred Slov. del. domom na Waterloo Rd., kjer so priredili somišljeniki ambasadorju večerjo. — Clevelandski list “The Plain Dealer” piše o tem med /drugim sledeče:
Jugoslov. poslanik Vladimir Popovič, ki se bo vrnil prihodnji mesec v domovino, kjer bo postal predsednik odbora za zunanje zadeve v jugoslov. skupščini, upa, da bo vodil svojo deželo po poteh miru.
Toda v Clevelandu, kjer je bil v nedeljo, ni našel kaj prida o-sebnega miru.
Ko je v hotelu Cleveland ravno končal svoj razgovor z našim poročevalcem, je bruhnilo v sobo nekaj Jugoslovanov, da mu stavijo ‘“neka vprašanja.” Pred Slov. del. domom na Waterloo Rd., kjer je bil v nedeljo na večerji, katero) so mu priredili njegovi somišljeniki, pa so nekateri piketirali.
Prvi kalilci ambasadorjevega miru so bili štirje srbski razsel-lejnci (D P’s), ki so vstopili v njegovo sobo pod pretvezo, da) so člani nekega odbora sedmih /odločno izigledajočih mož, katerih trije so ostali zunaj pred vrati sobe.
Zahteva po svobodi vere
Popovič jih je vljudno sprejel, nakar jih je pustil govoriti z D. Gorušičem, svetnikom ambasade.
Temu je skupina stavila svoja vprašanja, pričenši z zahtevo po svobodi vere in končavši z iclbsodfooi Titovega režima.
Vprašanja so bila stavljena
tako hrupno, da je prihitel hotelski poslovodja gledat, kaj je, ter se zadržal nekaj časa na hodniku pred sobo.
Podrugo uro pozneje pa je poslanika pred Slov. del. domom na Waterloo Rd., kamor je prišel ambasador kot povabljeni gost na večerjo, pozdravila organizirana skupina piketov. To pot so bili Hrvati tisti, ki so stavili ambasadorju, vprašanja, ki so jih nosiji napisana na svojih plakatih.
Za osvoboditev kardinala
“Ali še vedno obdolžujete Ameriko kot imperialistično državo?” je stalo na enem teh napisov.
Na drugih napisih so bile zahteve po osvoboditvi kardinala: Step inča in obdolžbe Tita, da je dal pomoriti 500 duhovnikov in 140,000 hrvatskih vojnih ujetnikov.
Skupino, ki je štela 65 piketov, je vodil Rudolph Erich iz Akrona, predsednik Kroga hrvatskih vitezov. Pred Domom soi bili za vzdrževanje reda štirje policisti pod poveljstvom poročnika Petra J. Kekiča, ki je hr-vatskega rodu.
Piketi so bili mirni. Eden izmed njih je razdeljeval okrožnice, ki so obsojale vse vrste to> munizma ter obtoževale Titov režim, da zatira tako katoličane kakor tudi muslimane.
Joseph Dum, trgovec in John Pollock s 161 E. 225 St., nista' vzela piketiranja za resno. “Nekdo je moral najeti pikete”, je rekel Durn.
Ko je ambasador vstopil v notranjost Doma, .sp se piketi, — vzklikajoč ‘Dol s komunizmom!’, razšli. Oni, ki so ostali pri večerji, so izjavili, da so piketirali
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. Katerina Stefančič se je vrnila iz Euclid - Glenville bolnišnice na svoj dom na 19612 Muskoka Ave., in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in cvetje. Prva obletnica—
V	sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Ignaca Godec v spomin prve obletnice njegove smrti.
Redna seja—
Podružnica Slov. ženske zveze št. 15 ima v sredo zvečer ob osmih svojo redno sejo v navadnih prostorih.
Prva obletnica—
V	četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Petrinčič v spomin prve obletnice njegove smrti.
Molitev—
Materinski klub fare sv. Vida vabi svoje članice nocoj to)b sedmih v želetov pogrebni zavod na St. Glair Ave., k molitvi: za umrlega Urbana Stražišar. Pokojni je bij oče ene izmed članic.
Seja—
Nocoj ob navadni uri in v navadnem prostoru bo seja podr. št. 14 SŽZ. Po seji bo obhajanje trimesečnih godov in zabava.
Obisk razstave—
Goršetovo razstavo cerkviene umetnosti je v nedeljo obiskala tudi skupina Hrvatov, med njimi blagajnik HSS v Clevelandu Martin Vajdič. Obiščite to izredno lepo razstavo, ki bo odprta do nedelje, 14. marca.
NAJNOVEJŠE VESTI
KAIRO, Egipt. — Gen. Mohamed Naguib,, predsednik E-gipta,, je bil včeraj spet vzpostavljen na svoj prejšnji polažaj kot premier in predsednik Revolucionarnega sveta mladih častnikov.
CLEVELAND. — Mestna zbornica je snoči s 26 glasovi proti 6 preglasovala županov veto v zadevi plač policistov in gasilcev. Župan jim je hotel dovoliti samo 3 odst. zvišanja, zbornica jim je dovolila 5 odstotkov.
WASHINGTON. — Senator McCarthy je zagrozil včeraj dvema radijskima in TV družba s tožbo, če ne ugodita njegovi zahtevi in mu dasta proti čas na svojem omrežju, da odgovori na obtožbe, ki jih je izrekel proti njemu v soboto Adlai E. Stevenson.
CLEVELAND. — Vsota prostovoljnih prispevkov za Rdeči križ je znašala snoči $510,264. Tozadevna kampanja bo končana 19. marca.
WASHINGTON. — Kongresnik Alvin M. Bentley, ki je bil nevarno obstreljen od portori-ških teroristov, je bil včeraj operiran, in sicer že drugič. Njegovo zdravstveno stanje je ugodno.
NEW YORK. — Včeraj so v New Yorku in Chicagu aretirali 110 Portoričanov, med njimi Mrs. Roso Collazo, ženo enega izmed dveh napadalcev na bivšega predsednika Trumana.
bivši četniki, ki da so bili na Hitlerjevi plačilni listi. Eden izmed njih je zaklical za njimi: “Heil Hitler!”


Ameriška Domovina
mOWZS&r.

«117 »t. CUir ATa.
HEndersoa 1»86S8
Cleveland 3, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays arid Holidays
General Manager and Editor: Maty Debevec
NAROČNINA
Z& Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1808 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878.
No. 47 Tuies., March 9, 1954
Neprijetne reči, pa poskusite brati!
Bilo je nekaj let pred vojno v Franciji. In potem je bilo nekaj let po vojni v Sloveniji. Kot'zgoraj zapisano: Neprijetno!
Tista leta pred vojno so komunisti hodili po Franciji s “ponujano roko.” Hoteli so pridobiti katoličane. Marsikoga so zapeljali. Niso pa zapeljali nekega načelno trdnega katoliškega duhovnika, ki se piše Gaston Fessard. Ta' mož je razpravljal s komunisti glede “ponujane roke’ v reviji Etudes. Posebej je naslavljal svoje članke na vodilnega komunista, intelektualca, ki se je pisal Vaillant Coutirier. Francosko ime, kaj hočete! Gaston Fessard je dokazoval komunistom, da je vsaka sprava med komunizmom in katoličan-stvom, torej tudi med komunisti in katoličani, nemogoča, dokler komunizem ne spremeni svoje točke v programu, tiste točke, ki uči materializem.
To se pravi, dokler je komunizem proti veri in Cerkvi, je vse zastonj. “Ponujana roka’ se ne more sprejeti. Ni dejal Gaston Fessard, da mora katoličan komunista sovražiti, toda do kakega sodelovanja na kateremkoli polju med njima ne more priti.
Gaston Fessard ni prav nič pričakoval, da bi komunisti spremenili svoje stališče do vere. Vedel je, da je komunizem zoper vero in da je po besedah papeža Pija XI. komunizem veliko zlo v svojem bistvu. Zato je nemogoče komunizem “zboljšati,’ ker potem komunizem ne bi bil več to, kar je. Da se je spuščal ta pisatelj s komunisti v tako dolgo pismeno debato, je bil drug razlog. Ni pričakoval, da bo komunizem sprejel njegove predloge. Pričakoval pa je, da bodo katoličani iz te debate spoznali, da je vsako ljubimkanje s komunizmom za katoličana nemogoče, nedopustno, vse obsodbe vredno. Katoličan, ki kakorkoli komunizem podpira, ne zasluži več svojega imena. Zakaj tak človek podpira nekaj, kar je naravnost satanstvo!
Vaillant Coutirier je bral, kar je pisal Gaston Fessard. Videl je, kaj zahteva Fessard: Naj komunisti vsaj to priznajo, da je kak katoličan lahko v svoji veri iskren. Vsaj to, če že na noben način nočejo priznati, da ima nadnaravna vera svoj pomen v človekovem življenju na zemlji. Če bodo vsaj to priznali, je poudarjal Fessard, da ni vsak katoličan že zato hinavec in lump, ker je katoličan, potem bomo naprej govorili. Toda Coutirier se ni dal premakniti s svojega stališča in ni popustil za las pri komunistični ideologiji. Tako se je ta debata končala in vsak je ostal pri svojem. Katoličani, ki jih je “ponujana roka’ motila, so lahko videli, koliko bije ura, če so le imeli pol zdravega očesa.
Nekaj let po vojni — v Sloveniji! Zdi se, da je to pot prišla “ponujana roka” od druge strani — od katoličanov do komunistov. Bilo je pa to tako:
“Ciril-metodijski” duhovniki so imeli sestanek za postojnski okraj. Dekan sam je imel predavanje. Vsebina predavanja se da razbrati iz dveh stavkov, ki jih tu navajamo iz predavanja:
“Cerkev in njeni verniki se iz nadnaravnih in naravnih ozirov bojijo za vero in krščansko moralo, če smo razsodni. moramo reči, da bi Cerkev ne bila resna ustanova, če bi mirno in prekrižanih rok gledala propadanje vere in krščanske nravnosti.’
S tema dvema stavkoma je dekan dosti jasno povedal, kako je s Cerkvijo pod današnjimi oblastniki v Sloveniji. Proti koncu predavanja je z devetimi točkami ovil svojo “ponujano roko” in jo pomolil komunistom. Točke sa naslednje — vsaka zase spet veliko pove:
1.	Socializem v Jugoslaviji naj bo samo gospodarski sistem, tako da bo lahko njegov pristaš in vnet sodelavec vsak državljan, tudi veren katolik. Socializem naj neba biti borec za materialistični svetovni nazor.
2.	Praktično naj se prizna pred očmi oblasti enakopravnost slehernega svetovnega nazora, ki ne uči prevratnih naukov. Privilegijev naj ne ima noben svetovni nazor.
3.	Prizna naj se popolna svoboda vsakemu državljanu, da lahko postane ali ostane materialist ali pa pripadnik ene ali druge vere in Cerkve.
4.	\/sako “moranje” k veri ali neveri naj se onemogoči.
5.	Vsem svetovnim nazorom, ki ne propagairajo DRŽAVI nevarnih naukov, naj se prizna pravica, da smejo in morejo s pisano, tiskano in govorjeno besedo pojasnjevati in priporočati svoj nazor, ne da bi pri tem zbujali zaničevanje in mržnjo do drugih svetovnih nazorov in njih pripadnikov.
6.	Prava pravcata propaganda pa naj gre v to, da bo pripadnik enega nazora videl v pripadniku drugega nazora n“ tujca, naprotnika, ki naj se prezira, temveč videl v njem sodržavljana, brata, rojaka., sodelavca za javni blagor. Naj pride v naše medsebojno občevanje in srečavanje več vljudnosti in olike, čeprav so časi grofov, baronov in druge visoke gospode, pred katero je bilo treba neprestano klobuk v rokah držati, za vedno minili. Vljudnost in prijazno vedenje, združeno s pozornostjo, bo našo mlado demokracjo
najbolj priporočalo pri drugih narodih, pa tudi doma bo med brati in rojaki pripravjala ugodna tla za prijetno sožitje.
7.	Ljudska ob’ast naj neha dvomiti nad lojalnostjo slovenske duhovščne in ji pokaže neko mero zaupanja. Duhovnik je izobražen in kot tak zna vrednosti in ceniti zaupanje, ki ga bo vrnil z zvestobo in sodelovanjem.
8.	Reši naj se na dobro premišljen način problem pouka mladine v stvareh, ki izvirajo iz svetovnih nazorov kot takih in si na ta način nasprotujejo.
9.	Kolikor mogoče naj se pozabijo grehi, storjeni ob času osvobodilnih borb, da bodo tudi vdove in otroci nekdanjih okupatorskih pomočnikov čutili dobroto svoje socialistične domovine in jo vzljubili.
Ob koncu referata je dekan vzkliknil: Naj bi kmalu prišel čas, ko bi se reklo, da ni več nikakega nezaupanja med oblastjo in katoliško Cerkvijo !
Dekan je seveda vedel, da bi sprejetje njegovih devetih točk pomenilo toliko kot — konec komunizma v Jugoslaviji! Seveda so to vedeli tudi ostali duhovniki, zato menda beremo v poročilu o tem sestanku, da je “z referentom diskutiral samo predstavnik ljudske oblasti tov. Jerala.” Kaj je povedal, ni zapisano v tiskanem poročilu o sestanku.
Ta sestanek se je vršil pred dobrim letom. Koliko od teh točk je slovenski komunizem sprejel od takrat do danes? Pa saj jih ni mogel, ker bi s tem nehal biti komunizem. Ni dvoma, da je dekan prišel na dan s svojimi točkami iz enakih nagibov kot Francoz Fessard pred njim pred toliko leti
Prav je, da se taka debata dvigne od časa do časa. Ka^ dar bodo ljudje do konca spoznali, da je komunizem nujno protiverska in nemoralna ideologija, ne pa le kakšna politična stranka in gospodarski sistem, takrat se bo začela moč komunizma rušiti. Upati je, da čas vendarle ni več tako daleč! — P. B-ič.
BESEDA IZ NARODA j
l^^^*^**** i i 1H11UI»I M 1 * * ******** ati* I
“Lilija” je povabila v Oleveland nekaj Indijancev
Cleveland, O. — Kadar se govori o Frideriku Baragu, se vsakdo nehote spomni na Indijance. Saj Baraga je bil z Indijanci pred 100 leti tako tesno povezan, (kakor bi bil eden izmed njih. Imenovali so ga kar na kratko “Indijanski škof”. O-koli 25,000 jih je krstil na velikanskem ozemlju ob Kanadskih jezerih. Mesece in mesece je potoval peš, s pasjiCn vprego, na krpljah, ali v čolnu, da je obšel vso veliko družino raztresemo po tem ozemlju. Tudi Indijanci so mu vračali svojo ljubezen in ga klicali za očeta.
Dramatsko društvo Lilija nam b!:( podalo v nedeljo na “Baragovi proslavi” en prizor iz Baragovega življenja med Indijanci. Nasjov igre je: “Ob Veliki reki”.
Indijanci oib Veliki reki zvedo za katoliškega misijonarja in ga nestrpno pričakujejo. Protestantski pastor jih zastonj pridobiva za svojo vero, ker s tr-glJvcam-židom Izakom iščeta samo, kako bi najceneje prišla do. indijanskega bogastva v obliki kožuhovine in do njihove zemlje. Ko pride katoliški misijonar Friderik Baraga k njim, spoznajo Indijanci, da se on bori resnično za njihovl:i srečo, sam nase pa pozablja. Zato ga vzljubijo in se dajo krstiti.
Protestantski pastor in Žid rovarita proti Baragu, opijanita Indijance, ki ga skoraj ubijejo. Po dolgem spletkarjenju in podkupovanju pri vladi le dosežeta, da cerkvena oblast Baraga prestavi. Indijanci sicer ostanejo sami, a. vztrajajo v dobrem, kakor jih je Baraga učil.
To je kratka vsebina te igre. Lilija se pridno pripravlja nanjo. . Zadnji teden še bolj biti, ker je snežena nevihta prejšnjega tedna tudi njene Indijance prisilila, da so ostali v svojih “wigwamih”.
Čeprav smo v deželi, kjer so
Podržavljenje stanovanjskilh hiš
V Sloveniji in v vseh ostalih jugoslovanskih republikah je stopila v veljavo nova “uredba o stanovanjskih najemninah in itV stanovanjskih hišah.” Pod to uredbo spadajo vse hiše s 3 in več stanovanji. Vse te hiše pridejo pod upravo posebnega stanovanjskega sveta, ki določa najemnino, sklepa najemne pogodbe itd. Najemnina se odloča na novo in bo približno 50% višja, kot je bila doslej. Lastnik hiše bo dobil do 10% nabrane najemnine. V uredbi je tudi rečeno, da ima lastnik hiše pravico do brezplačnega stanovanja v lastni hiši. Posebno določilo pa zahteva, da mora tisti lastnik, ki stanuje brezplačno v svoji hiši, prispevati v “sklad za vzdrževanje, zgradb” najemnini primeren znesek. S to uredbo so torej hiše z, več stanovanji skoraj popolnoma podržavljene, ker lastnik hiše svclje lastne zgradbe ne more prodati, pa tudi be posameznih stanovanj v njej.
------o------
Rast Cerkve v Angliji
Statistike za preteklo leto kažejo, da število katoličanov v Veliki Britaniji stalno narašča. V preteklem letu se je število povečalo za 61,500. Spreobrnjenj s:i našteli 11,532. Kardinal Griffin, westminstrski nadškof je izjavil, da angleška katoliška Cerkev najbolj napreduje med delavci. 80 procentov vseh spreobrnjencev pripada delavskemu razredu.
Slovenska Koroika
“Poberi se v Jugoslavijo!”
Kakor poteča celovški NT dne 25. febr. t. L, je bil v neki občini stavljen predlog, da mora pouk slovenščine izginiti iz šole. V celi tisti občini bi prave Nemce lahko našteli na prste obeh rok. Predlog so utemeljevali s tem, da je slovenščina “eine Zwangsspraehe” ali
“vsiljeni jezik.” Pri seji občinskega cidbora je sama en mož imel pogum, da je nastopil proti predlogu in je branil upravičenost naše materinščine v šo-
bili Indijanci pred nekaj stoletji li. Rekel je: “Podedovali smo-
edini gospodarji, se jih vendar prav malokdaj vidi. Pa četudi še kakega vidimo, ne nosijo več svoje slikovite noše iz živalskih kož in orlovskih perjanic. V nedeljo pa bomo videli v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju Indijance v originalnih
našo materinščino od naših staršev in jo moramo spoštovati. Vsi narodi .spoštujejo svojo materinsko govorico-. Slovenska beseda se govori na Koroškem že nad tistač let. Naša materinščina je prava in stara koroška govorica. Zahtevam,
oblekah. Ne sama odrasli, tudi da se otroci v šoli poučujejo tu-
otroici bodo- z velikim užitkom spremljali prizore na odru. Pridite 'gotovo za to edinstveno in redko priliko.
Pripravljalni odbor.
di v naši materinski slovenski govorici.” ---- A pri zaslep-
ljencih je našel gluha ušesa. Ozmerjali so ga, da je titovec in da naj se pobere v Jugoslavijo, i obeh deželnih jezikov na službo.
— NT pripominja k temu, da je “naš junak pravi krščanski; miož, pristen Korošec in nima s titovstvom niti najmanjše zve-
J)
Lojalen državljan
Pod zgornjim naslovom je! objavil NT z dne 18. febr. t. 1. izredno važen narodno- politični uvodnik. Pobudo zanj mu je-dal članek, ki ga je napisal tirolski poslanec in univerzitetni! profesor dr. Fr. Gschnitzer v tedniku “Der VloIksbote” (24. jan. 1954) pod naslovom “Lojalna država — lojalen državljan.” Glede na stališče laških listov, da pomenijo južnotirolski Nemci le majhen odstotek vsega italijanskega prebivalstva odn. da je vrhu tega Avstrija še pol -nevtralizirana in brezmočna mala država, je dr. G. odgovoril: “Majhen ali velik, nevtraliziran ali loihorožem — pogajanja in sporazum so .samo možni na podlagi polne enakopravnosti.” Malo dalje pa: “Italija ni bila pripravljena, da zavaruje posebnosti nemškega naroda in nemškega ozemlja, ki je bilo 1. 1918. pripadlo Italiji. Južni Tirolci soi (občutili na lastni koži, da Italija noče varovati položaja, kakor je bil, ko je ta zemlja pripadla Italiji.” — “Sodelovanje in sožitje zahteva lojalnost na obeh straneh. Sodelovanje z manjšino zahteva dvsofl-moi lojalnost večinskega naroda. Dolžnost močnejšega je, da dajei dober zgled. Slabejši bo^ vedno nezaupljiv in izkušnja kaže, da je upravičeno tako nezaupanje. Odstranitev tega nezaupanja je zadeva močnejšega. Ravno, ker je močnejši, ta lahko stioiri prvi korak in ga je- storiti tudi dolžan.” — “V ravnanju z manjšino se kaže resnična kulturnost države. Tedaj namreč država nebo dala nobenega povoda, da bi se pojavilo v manjšini občutje, da je manjšina, marveč bo raslo v njej občutje, da je ne glede-na števila popolnoma enakopravna. To je skrivnost Švice, da se tudi četrti narod Retoro-manoiv ne počuti kot manjšina. V Švici bi izzivalo- veliko protestoiv že samo to dejstvo, če bi si kdo dovolil govoriti o manjšini. To in edino to je evropska rešitev prihodnj-osti. Medtem ko smatrajo danes manjšinsko varstvoma previsoko, bo potem premajhno. Država, ki daje v tem pogledu dober vzgled, zida prihodnost Evrope.”
Prihodnost Evrope
Zgornjim izvajanjem dir. Fr. Gschnitzer j a, odličnega borca za človečanske pravice narodnih manjšin, se je celovški NT takole pridružil: “Lojanost ali zvestdba zakonom in dolžnostim na obeh straneh bo gradila pri-bodnjiCist Evrope. Država, ki zahteva lojalnost od manjšine, piše, sama pa ni pripravi jena! izvajati take lojalnosti do manj šine, je nemoralna. Lojalnost-na strani države pa ne obstaja le v tem, da je v vsakem pogledu zavarovano življenje in imetje ud'clv manjšinskega naroda, marveč lojalnost z državne strani mara obsegati tudi varstvo kulturnih posebnosti manjšine. Kakor v Švici država sama iz državnega proračuna skrbi za- kulturni razvoj -tudi reto-ro-manske-ga naroda, tako bi bila vsaka, kulturna -država dolžna hoditi isto ali vsaj pedobno pot.”
Kako pa je na Koroškem
Glede naših rojakov na Koroškem moramo žal leto za letom ugotavljati, da ne avstrijski državni ne koroški deželni proračun ne izkazujeta niti ficka za slovenske kulturne potrebe. Ta nelojalnost Avstrije gre celo tako daleč, da vlada pri nastavljanju učiteljev na dvojezičnih šolah ne vpošteva niti jezikovnega znanja. Tako je nedavna nastavitev nemškega' učitelja v Šmihelu nad Pliberkom izraz najhujše nelojalnosti s strani -države nasproti Slovencem; in sicer posebno zategadelj ker čakata prav v šmihelskem okolišu dva kandidata z znanjem
. •	' »	»■'«■■» O«" qi.• ' -at» ■ O'	O1 • - O'
| K sodobnim svetovnim problemom l
Državni tajnik John Foster Dulles se mudi v prestolnici Venezuele Caracas, kjer se vrši 10. medameriška konferenca. V Caracasu zbrani zunanji ministri ameriških držav razpravljajo največ o dveh vprašanjih. Južno in srednjeameriške države bi rade dobile čim več gospodarske pomoči od Združenih držav, Združene države bi pa rade pripravile države Srednje in Južne Amerike za .odločnejšo in načrtnejšo borbo -proti komunistični nevarnosti.
Obe vprašanji sta medsebojno povezani. Barba proti komunistični nevarnosti more biti uspešna na znotraj le, če se odgovorna vodstva držav potrudijo zboljšati gospodarske in socialne razmere. V tem slučaju bo tudi zunaj a propaganda komunizma daleko manj nevarna.
Večina republik Latin. Amerike se resnosti komunistične nevarnosti zaveda; skoro vse bi rade nekaj ukrenile, da bi se ta nevarnost zmanjšala, če že ne popolnoma odstranila.
Dominikanska republika predlaga, naj bi vise ameriške države prepovedale komunistične stranke in postavile poseben odbor, ki bi čuval nad delovanjem komunistov, Guatemala, kjer so se komunisti že skoraj polastili oblasti, f)a je proti vsakemu nastopu. Državni tajnik J. F. Dulles skuša najti srednjo pot, ki bi bila vsem sprejemljiva.
Večina držav Latinske Amerike je poskušala komunistične stranke onemogočiti, oziroma jih prepovedati že pred nekaj leti. Poskus pa se ni obnesel. Kot drugod se je pokazalo, tudi tu, da policija sama v borbi 3 komunizmom ne more dosti opraviti, če njeno delo ni združeno s političnim in socialnim delom za zboljšanje razmer delavcev, malih kmetov ter kmetskih najemnikov. Na tem področju je bilo v državah Južne in Srednje Amerike doslej kaj malo storjenega.
Brazilija je na primer prepo^ vedala komunistično -strankoi že 1. 1947 in vendar izhaja danes v deželi 22 komunističnih dnevnikov in .35 tednikov. Komunisti se udejstvujejo v delavskih unijah in skušajo prodreti v vojsko.
Zelo delavni so komunisti tudi v Mehiki. V vseh državah Latinske Amerike je komunistična delavnost v zadnjih letih močnoi narasla, v nekaterih bolj, v drugih manj. Našim državnikom prizadeva ta 'komunistična delavnost dosti skrbi zlasti, odkar vidijo razvoj in napredek komunizma v Guatemali.
Radi ali neradi bomo morali iskati in najti način in sredstva, s katerimi bomo preprečili porast komunizma v svoji nepo-
Slovenci nismo zainteresirani samo na izobraževanju učiteljev za dvojezične šole, marveč slovenski interes je zlasti na tem, da bodo imeli ti učitelji tudi mogočost, da svoje znanje u-porabijo in ga še izpopolnijo. — Obojestranska loj almost je podlaga enakopravnosti in sožitja dveh narodov in pot v mirnejšoi prihodnjost, je zapisal NT.
Pred občinskimi volitvami
Na svojem zadnjem zasedanju je koroški deželni zbor sklenil, da v prihodnje pri volitvi župana, če bi bilo zanj oddanih enako, število glasov, ne bo več odločal žreb, marveč število pri volitvah dobljenih glasov. Ta sklep je imel posledico, da sta se za nedeljske občinske volitve združiji na mmcigih krajih avstrijska Ljudska stranka in nacistična VdU. Tako sta se ti 2 stranki tudi v občini Št. Jakob! v Rcižu združili na “Heimatli-ste”, ki ji načeluje dosedanji; socialistični občinski odbornik, a nekoč hud nacist, ki je bil 1. 1945. zato vržen iz službe. Sicer so se pa na tej listi zbrali v glavnem zastopniki prejšnjega nacističnega režima.
sredni soseščini. Vse države Latinske Amerike so zelo ljubosumne na svojo samostojnost, kadar imajo kak posel z Združenimi državami, zato bomo morali biti še prav posebno pazljivi.
* * *
Med tem ko Skuša J. F. Dulles prepričati Kongres in ameriško) javnost o uspehu berlinske konference in o dobrih izgledih bodočih razgovorov v Genevi, jef .sovjetski zun. minister V. Molotov dejal, da je bilo v Berlinu jasno vidno, da se Amerika pripravlja na tretjo svetovno vojno. Severno atlantska obrambna zveza, skupna evropska vojska in ameriška letalska oporišča so po njegovih besedah najboljši dokaz, da je Amerika odločena napasti Sovjetijo. Nič pa ni Molotov govoril o ciljih komunističnega podtalnega delovanja širom sveta in prav tako ne o sovjetski podpori komunističnim upornikom v Indokini
in na Malaji.
* * *
Da bi odstranil zadnjo ovirb za odobritev pogodbe o skupni evropski vojski, je oidšel nemški kancler dr. K. Adenauer v Francijo, kjer so se danes začela pogajanja o Posarju, mali deželici, ki je naseljena po Nemcih, pa trenutno povezana s Francijo. Od uspeha ali neuspeha teh razgovorov je marsikaj odvisno.
Francoska vlada je obljubljala, da bo- takoj po berlinskih razgovorih dala pogodbo o skupni evropski vojski v odobritev parlamentu. Zunanji minister G. Bidault se trudi, da bi bila ta obljuba izpolnjena, pa doslej še ni uspel. Vse izgleda, da bodo. Francozi z odobritvijo čakali še do konference v Genevi. To francosko zavlačevaje ne spravlja v navoljo samo Nemce, ampak prav tako tudi Washington in London.
• * *
Središče francoske pozornosti je obrnjeno na vojno v Indokini. Obrambni minister R. Pleven se je vrnil z enomesečnega obiska bojišča in je baje predlagal, da naj se vojna konča s pogajanji. Ameriški in angleški poznavalci razmer v Indokini trdijo, da bo slučaju sklenitve premirja prešla Indokina, posebno Vietnam v kratki dobi pod popolno1 nadozorstvo komunistov. Padcu Indokine bo kmalu sledil padec vse južnovzhodne Azije in Indonezije. To bi se reklo, da borne prepustili komunizmu ozemlje’ komaj kaj manjše od Združenih držav Amerike in s približalo tolikim številom prebivalstva.
* * *
Indijski predsednik J. Nehru se v zadnjem času hudo jezi na nas in skoro v vsem zagovarja sovjetsko stališče. Menda upa, da bo s tem zmanjšal komunis-tičnidi nevarnost v Indiji. Da je to upanje prazno, dokazujejo naj lepše nedavne volitve v eni izmed zveznih držav Indije — (Travancore - Cochin), kjer so komunisti z drugimi levičarskimi strankami dobili absolutno1 večino.
« • *
Iz Kenije v Afriki, kjer skušajo Angleži udušiti upor mau-mauevcav, .prihajajo vesti o nekakih razgavorih z uporniki. —' Vodja upornikov “general Kina” je bil v januarju vjet in se je ponudil, da bo skušal svoj d rojake pridobiti za končanje u' pora. Baje niso njegovi upori
ostali čisto brez uspeha.
* * »
Tito, o katerem .se na Zahodb bolj in bolj govori, da je obnovil svoje sodelovanje z Moskvo, je ob proslavi sklenitve balkanskega pakta govoril zelo prijazno o Zahodu in njegovih nap0' rib za svetovni mir. Istočasno Je dejal, da je po njegovem mrzi® vojne konec in da bodo politic01 razgovori, kot so bili nedavno v Berlinu doprinesli k zmanjšan' ju mednarodne napetosti.

tfZSSb*
Ameriška Domovina
Brez zamere
Listanje po starih številkah ča- njen naslov pove, kako jo je tre-
Adl/1< JE RI CA lil—H O IVI E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
MgšBEP’
IE*
tovno vojno niso mogli dokonča- j Pisitld UffidlliŠtVII ti. železnica je imela za namen Ure{jništvu
povezavo predelov okrog naselj Lillocet in Cariboo z zunanjim svetom, ker sta omenjena kraja
Kanadski zvezni minister za državljanstvo Harris je izjavil, da je v Kanadi 1 — do 14 tuje- bogata na lesu in ker tamkaj go-jezičnih časopisov, ki si priza- Je dobro živimo. Ko je družba devajo s spodkopan jem demo- zabredla v finančne težave, je bi-kratičnega reda v deželi. Dejal lo zgrajenih 347 milj te železnice, je, da zvezna vlada s tem nima j Dobro leto tega so dokončali nič opraviti, ker spadajo toza-; naknadni del te železnice, in si-devni prekrški v območje pro- cer °d Quesnela do mesta Prince vincijalnih oblasti.	j George v osrednji Britski Ko-
*	* *	jlumibiji, te dni pa je predsednik
V	mestu Sudbury, Ont., je province W. A. C. Bennet pod-
mož po imenu Delphis Chretien Pri predlog, naj bi speljali že-zažgal svoji ženi vse plašče in leznico od mesteca Squamish do čevlje, ki jih je imela. Ko se je glavnega mesta province, v Van-na sodišču zaradi tega zagovar- couver. — Leta in leta so se v jal, je sodniku pojasnil, da je zadnjem času veselili vožnje po storil to zato, da bi svojo ženo lej železnici zlasti ameriški turi-odvmil od neprestanega pohaja- sti, ki so mnenja, da je pokraji-nja v lokale, kjer je strastno ig- :na> skozi katero teče ta proga, ena rala “bingo.”	nej lepših v Severni Ameriki.
*	* *	Vlak seveda na tej progi ne vozi
Argentina je oni dan v novi prehitro — 17 milj na uro, o če-
izdaji svojega uradnega slovar- mer pa pravijo, da ne razburja ja prinesla novo besedo. Nova ljudem živce, ker so nekako mir-beseda je glagol “peronizar”, ki ni zaradi prekrasnega pogleda, pomeni “navduševati s prepriče- ki se jim nudi skozi okna. Prav valnimi sredstvi ljudi in organi- nič posebnega ni, če se na tej zacije za “justicializem” ali z progi vlak ustavi zaradi krav, ki drugimi besedami: “propagirati se pasejo po plevelu med tračin-za Perona.” Glagol so skovali iz dami. če se ribiču, ki se pelje imena argentinskega diktatorja, na tem vlaku, zazdi, da bi bilo
*	* *	dobro, če bi izstopil kar sredi
Te din je prispel v kanadsko pokrajine, kjer se mu ponuja le-
prestolnico novi apostolski dele- po jezerce in poprosi stroj evod-gat za Kanado, msgr. Giovani jo, mu bo ta skoraj gotovo ustre-Panico. Papežev delegat je pri-'gel in bo vlak ustavil. Profesor-spel v Montreal z letalom, kjer ji rastlinoslovja, ki slučajno uzro ga je na letališču sprejel kardi- skozi okno kako zanimivo rastli-nal Leger.	: no, se prav tako lahko obrnejo
*	* *	na strojevodjo, ki bo upošteval
V	proračunu mesta Winnipeg, njihovo prošnjo, ustavil vlak in
Man. stoji tudi vsota 34,700 do- počakal toliko časa, da bo profe-larjev, ki jo nameravajo letos sor nabral dovolj primerkov do-porabiti za uničevanje komar- tične rastline . . . Vse to človeka jev.	špominja na stare, še v Avstro-
*	* *	Ogrski zgrajene železniške proge
Poročajo, da je ruska pravo- po Bosni in po Hercegovini in
slavna cerkev v svojem letoš-zlastinaslovitoželezniškoozko-njem koledarju postavila na pe- tirno progo med Skopljem in ti marec novega svetnika — Jo- Ohridom v Jugoslaviji, kjer je
“Ameriške Domovine”:
Javljam Vam spremembo svojega naslova, kamor bi v bodoče želel prejemati Vaš list; upam, da Vam ne bo v preveliko sit-noist.
List redno prejemam in sem z njim zelo zadovoljen. Prepričan sem, da boste tudi v bodoče ubirali isto pot, kar Vam bo brez dvoma večalo število naročnikov.
Zelo me zanimajo dopisi, ki poročajo o igri nenaučenih komedij, katera večkrat uprizarjajo voditelji v naši domovini. Spodtikaj o se drug ob drugega, le Jože se trudi, da bi ostal hlad-ntkrven in se mu to delno tudi posreči, vsaj dokler obravnavajo špekulante, ki si kopičijo bogastvo na račun že tako obubožanega delovnega ljudstva. Kakor hitro pa se pojavi na odru kaka brhka ženska, takrat sei tudi on ne more vzdržati ampak plane ko' jastreb in gorje naj bližji kokoški . . .
Velika noč — velik praznik za vsakega kristjana ni več tako daleč. Lansko leto smo jo Slovenci v Port Arthur, Ont., Bogu dopadljivo praznovali, kar je bija velika zasluga župnika, ki je nenamenoma prišel med nas. Upam, da nas tudi letos1 obišče.
Pozdrave pošilja
Alojz Lfotzej,
18 Machar Ave., Port Arthur, Ont., Canada.
Kanadski vzgojni sislem
žefa Stalina.
vozil vlak tako počasi, da je šel človek mirne duše a potreba, pa ga je brez posebnega prizadevanja spet dohitel. Temu vlaku so
Po štiridestih letih
Vancouver, B. C. - V Britski; Kolumbiji teče svojevrstna železnica, ki sicer ni nič drugačna, kakor so druge železnice po kanadskem Zapadu, le da ji očitajo, da se ne začenja nikoder in
Gosposki farmarji
Udomačeni Indijanček
Winnipeg, Man. — Bolnega indijanskega dečka, ki so ga v Janškem avgustu prinesli v to mesto iz severne kanadske divjine in ki so ga označevali za divjega in upornega, so sedaj pozdravili in ga udcimačili, da je zdaj “priden fantek,” (kakor pravijo bolniške sestre. Indijanček je star štiri leta. Bolehal je za neke vrsto jetike.
Najvišja oblast v vzgojnih zadevah v Kaadi so provincijalne vlade, kajti v določilih kanadske ustanovne listine, ki jo poznajo na splošno kot “The British North American Act,” soi pre pustili zadevo vzgoje provinci-jalnim oblastem. Zato imamo a Kanadi pravzaprav devet (sedaj z Newfundlandijo deset) vzgoj nih sistemov, ki jih vodi vzgojni minister posamezne privince razen v Quebecu, kjer spadajo vzgojne zadeve v območje pro-vincijalnega tajnika, šolski sistem v teh provincijalnih vzgojnih ministrstvih se zaradi tega razlikuje od province do province, vendar so na splošno drug drugemu podobni. Na deželi, kjer ni veliko prebivalstva, imajo po navadi neke vrste splošno osnovne) šolo, tako imenovano, “ungraded school” — v kateri poučuje učitelj vse otroke v isti učilnici, neglede ali bi v drugačnih razmerah spadali ti ot-trpčici v prvi ali osmi oddelek. V gosteje naseljenih podeželskih predelih lahko podpirajo dvo-ali tri-razredna šolo, v mestih in gosto naseljenih obmestnih predelih pa so osnovne šole točno razdeljene v razrede, od prvega do cismega in včasih do devetega, vsak razred v svoji učilnici.
Zadnji čas si prizadevajo nekateri vzgojniki .po Kanadi, da oi odpravili enorazredno podeželsko šolo in jo na kak način približali oddelkovni mestni šoli na ta način, da skušajo združiti po več enorazrednih šol iz bližnje in neopredeljene okolice v enorazredno šolo. Tu pa seveda na podeželju nastane spet nov velik problem prevažanja otrok na večje razdalje v šolo in domov. Ponekod se je to obneslo, na splošno pa je ta poizkus še v povojih.
Ko završi učenec osnovno šolo, gre lahko naprej v višjo, šolo, ki Jo na splošno imenujejo po.
Lethbridge, Alta. — Provinca Aberta je imela do pred ne-
da se ne konča nikjer. To seve- ^ lCjavnjm veliko farmarjev, zad-da nečista resnica, kajti železni-čas pa se to število krči. ea teče od gorskega kraja Ques- Razlog za to, navajajo, naj bi del pa do mesteca Squamish, ne [fotlg, premožnost prerijskih far-
da bi vezala katerokoli važnejše marjev, ki šo( se naveličali ži-
diesto v tej provinci. To železni- vetj na, oddaljenih farmah, kjer co, ki je last družbe “The Pači- njmaj0 modernih življenjskih u-*cv Great Eastern Railway, ’ 80 dobnosti in se zato selijo v več-začeli graditi 1. 1912, pa je zara-j ja mesta hot n. pr. Edmonton, di denarne stiske med prvo sve-, Calgary, Lethbridge, Medicine
Hat, Red Deer, Drumheller in' Wetasfciwin, kjer lahko “moderno” žive — v udobnih hišah, gledajo TV, kuhajo na elektriko, se .zvečer popeljejo v kino itd., itd. Zanimivo je, da številni taki premožni farmarji na-seljujejojia svojih farmah, s katerih so se izselili, begunske mlade zakonce, ki jim farme u-pravljajo.
DIN 500 za dolar bankovci
Pošiljanje denarja v stari kraj po dnevnem tečaju
POŠILJANJE DENARJA v stari kraj brzojavno po službenem tečaju
PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik
potne karte:
Ljubljana-Montreal z ladjo od §200 dalje
Zagxeb-Montreal z letalom od §351.50 dalje
Naša organizacija za potovanje Vaših, dragih iz kraja je solidna in točna.
Prevodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo
transmundial
POTNIŠKA PISARNA College St. Toronto, Ont. Telefon MI 4868
2089 St, Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
80 J°bn St. So. Hamilton, Ont. Telefon 82869
Caracas
Genova
Kanadski poslanik prispel v Moskvo
Moskva, SSSR. — Tretjega marca Je prispel kot poslanik Kanade v Moskvo g. J. B. C. Watkins. Kljub silnemu snežnemu viharju, ki je divjal ob času njegovega prihoda, so ga prišli sprejet dip Rimat j e Vel. Britanije in njenih ozemelj in švedski poslanik.
Funt kave — 50 centov
Toronto, Ont. — V neki trgovini ,na Biaotr Street v tem mestu so v prvi polovici preteklega
tej deželi “secondary school” Večina teh šol se nahaja v večjih naseljih in po mestih. V različnih provincah so te višje šole razdeljene v različne podvrste; šol. To je pač odvisno od tega, kaj v taki višji šoli v gotovem okraju lahko uče in kakšno učiteljsko osobje imajo. Tako i-mamo v nekaterih provincah nadaljevalne šole. V teh šolah se lahko mladina uči tisto učno snov, ki drugače spada v prvi dve leti višje šole. V večjih1 naseljih pa imamo najbolj pa»-znane high schools, ki jih številni ljudje navadno primerjajo z evropskimi gimnazijami, kar pa ni popolnoma točno. Ker pa bi zahtevala pravična razlaga razlik med evropsko gimnazijo; in tukajšnjo “high school” preveč pndstora, se za naš namen površnega pregleda kanad. vzgojnega sistema zadovoljimo z namembno podobnostjo gimnazijei in “high ^doiol”. Resnica je, da pomeni tudi v Kanadi “high school”, kakor je pomenila v starem kraju gimnazija, temeljno priprava za nadaljni študij na vseučiliščih ali univerzah. V mestih in velemestih pa najdemo tukaj po Kanadi posebnega imena “high schools” — tako i-menovane collegiate institutes, ki se sicer bavijo v svojih oddelkih s približno- isto učno snovjo kakor manj mestne “high schools”,, a imajo neke posebne predpise, (ki jih imajo izvajati po nalogu pokrajinskega vzgojnega ministrstva. Tehnične in trgovinske višje šole najdemo v naši deželi po vseh večjih središčih. Te šole se razlikujejo od običajnih po tem, da poučujejo mladino v stvareh kakor so n. ur. gospodinjstvo, gospodarstvo, mehanično šolo in podobno. V nekaterih provincah najdemo mimo osnovnih in srednjih šol tudi ločene šole, ki naj bi nekako vzgajale namembno izbrano mladino. Posebne vrste ločenih šol ima tudi katoliški vzgojni sistem; v nekaterih predelih pro-vice Ontario lahko starši pošil-
tedna prodajali (kavo po 50 centov za funt. Kava je bila, kakor pravijo pristna in najboljše vrste. Pred trgovino se je nabrala dolga vrsta ljudi, večinoma gospodinj, ki so samo v eni uri pokupile 800 funtov te kave. Končno pa je prispela policija in ob-dlžila trgovinskega delovodja, da prodaja kavo brez potrebnega dovoljenja.
je kar na kolodvoru kupil snežne škornje; zanje je plačal $20.
Indijanci bodo igrali biljard
Winnipeg, Man. — V provinci Manitoba so preklicali zakonsko določbo, ki je prepovedovala Indijancem v tej provinci igranje biljarda v javnih lokalih.
Naglo so obogateli
Ottawa. — Istočasno, ko so drveli, kakor smo poročali prejšnji teden v tej prilogi, rudosled-ci v okolico naselja Oka, Quebec, so imeli podoben, če ne še bolj dramatičen pohod v zahodnem delu province Ontario, kjer so trije “nedeljski rudosledci”, kaklcir sami sebe nazivajo, prodali zakonito zakoličeno ozemlje pri Geraldtonu nad jezerom Superior za milijon dve sto tisoč dolarjev in si zraven tega izgovorili odstotke dobička pri vsaki toni rude, ki jici bodo v (bližnji bodočnosti začeli tamkaj kopati.
Ta prodaja je povzročila živčno hajko, ki se še vedno nadaljuje. Poročila z mesta po-iročajo, da prihajajo mladi možje v stotinah, nekateri na smučeh, drugi z avijoni in tretji s helikopterji. V hotelih, kolikor-jih malo bližnje mestece Gerald-ton ima, ni moči dobiti kotička prostora. Trgovine z železnino; so domala izpraznjene, ker spi
vso nclbo prodale prihajajočim rudosledcem. Mlad fant, ki Je
prispel v Geraldton z vlakom, (jajo svoje otroke v ločene katoliške osnovne oli srednje šole. Podobno imamo v zadnjem času v Alberti in Saskatchewanu. — Nič drugačne ugodnosti ne zamujajo v provinci Quebec, ki je pretežno katoliška, otroci protestantskih .staršev.
Poleg vseh zgoraj naštetih različnih šol pa imamo v Kanadi tudi učiteljišča, kjer vzgajajo mlade učne moči. Sistem teh učiteljišč je zelo različen in ponekod morajo učitelji pred vstopom v svoj poklic študirati celo nekaj časa na univerzi. Na splošno seveda je te manj pogosto; zadnje čase smo videli, da pripuščajo kot učitelje zaradi pomanjkanja učnih meči kar tiste
Ogoljufana umetniška galerija
* Winnipeg, Man. — Ko je v lanskem oktobru prispsl v tp mesto dr. Ferdinand Eckhart, da bo prevzel mesto ravnatelja win-nipeške umetniške galerije, je pripeljal s seboj kakih štiri tisoč; knjig, dve umetnostni zbirki in. zbirko dunajske porcelanine. Doktor je na glasu, da je eden najognjevitejših zagovornikov o zanesljivosti vzgojne vrednosti: umetnin In od oktobra dalje je1 dr. Eokhardt pregledoval winni-peško umetniško galerijo in ugotovil, da je večina slik, ki jih imajo, nepristnih. Zbirka slik, ki jih hranijo v tej galeriji, je bila pred nedavnim zavarovana za $250,000.00. Zdaj pa pravi ta izvedenec, da sc: slike po večini le kopije in da so popolnoma nepristne. Tega se je bil medlo zavedal že prejšnji ravnatelj, a ni hotel tega spravljati
sopisov je zanimivo in poučno. Človek lahko ugotovi, kako vse drugače so se razvili dogodki, kakor pa so jih spričo tedaj svežih novic predvidevali. Sam seveda nisem pazil toliko na te stvari, ampak sem ugotavljal koliko si je ta ali oni list prizadeval pri pravilnosti jezika In sem tako opazil, da je uradniku časopisa “Glas naroda” povratni zaimek se zielo pri srcu, bodisi da daje prednost brezosebnim lobikam ali da uvaja ne-zaželjeno glagolsko rabo medija. Tako pravi omenjeni urednik v svoji koloni z dne 30. oktobra lani mje drugim: “tudi Čehi se tirjalo nadaljnje žrtve od naročnikov ... če bi se vzelo ime . . . dosti se je torej pisalo in razpravljalo ... če se vpošte-va in spoštuje voljo in želje večine . . .” In zopet 21. okt. pravi isti časopis. “. . . da bi se skušalo rešiti spor potom direktnih pogajanj.”
Tudi v “Enakopravnosti” ljubijo to besedico se. Očita se jim zanemarjanje službene dolžnosti . . pravi ta list v svoji izdaji 8. februarja letos. Ljudem se lahko kolca, očitati se jim pa ne more. Pač pa si kdo lahko dčita, zakaj nečesa o pravem času ni storil. In 13. febr. letos či-tama v ‘Enakopravnosti” spet stavke z nepotrebnimi se: “. . .
Če se pa je iz njegove okolice kaj izdalo, potem se je izdalo.”
Taki stavki niso nujno popolnoma napačni, so pa spričevalo; jezikovne uboščine.
Nov povratni glagol je izumil nek nabiralec novih naročnikov za “Glas naroda,” kjer piše v številki z dne 30. oktobra lani:
“ . . . Čital asm Tvoj dopis oziroma izzivanje, da si priprav- čitali Ijen se tekmičiti z menoj v tej1] tekmi . . .” Slovenci se doslej nismo v ničemer med seboj tiek-mičili, pač pa smo le tekmova-h..’’ — G. N. je tudi gnezdo tujk.
V nekem članku z dne 5. oktobra jo najti besedo diskusija 5-krat in v prav istem članku se nahaja tudi “koncepcija” kakor da za te pojme, ki jih najbrž niti deset odstotkov bralcev posebno dobro ne razume, ne bi imeli svojih domačih besed.
Mesec dni je tega, kar je izšel v tiej prilogi prvi odmev na pfvi nastavek tele kolone, ki že
jih Kanada rabi, toda le malo je Kanadi univerz, ki bi na svojem zavodu poučevale akademsko mladino v vseh glavnih panogah znanosti, umetnosti, tehnike, družabnih ved in trgovin-stva. Nekatere uniierze imajo močnejši ta oddelek, druge kak drug. Tako na primer fant, ki bi šel rad študirat novinarstvo, ne bo hodil na University of Toronto, ampak bo šel v London, Ont., kjer imajo dobro novinarsko fakulteto na tamošnji University of Western Ontario.
bolj nadarjene mlade ljudi, ki uspešno izdelajo nekakšen učiteljski tečaj.
Za umno poljedelstvo imamo v Kanadi posebne srednje poljedelske šole. Te šole so nekatere na nižji stopnji in bi se dale primerjati z našimi kmetijskimi šolami, kakor smo jih imeli n. pr. na Grmu pri Novem mestu ali v Št. Juriju ob Južni že-
v širšo javnost. Večino slik v ga-! leznici. Druge tovrstne šole za leriji je darilo nekega bogataša, I obiskujejo tisti fantje, ki so že ki je pred petnajstimi leti umrl' dovršili high school. Podobne in ki po vsej priliki ni imel na-! zavode imajo kanadske provin-mena, da bi daroval galeriji “ko- tudi za dekleta, ki se hočejo pije.” Zdaj odstranjujejo s pejd', izpopolniti v gospodinjstvu in slik v tej galeriji vse podatke, ki ‘ podobnem.
Končno nam ostanejo visoke šole
so se doslej v nekaterih primerih bahali s tako znanimi umetniškimi imeni kot so Reynolds, Rubens in Raphael . . . Meščani so seveda kar se da razočarani.
Trgovina z Japonsko uspeva
Ottawa. — Po statistčnih podatkih, ki jih je nedavno objavilo; tukajšnje trgovinsko ministrstvo, je ugotoviti, da je Japonska tretja najboljša kupoval-kn kanadskih proizvodov. Amerika je na prvem, Vel. Britanija na drugem, Nemčija pa na četrtem mestu.
Pošta po petnajst letih
Neka nizozemska tvrdka je poslala leta 1938 poslovno pošto, ki jo je peljalo nemško letalo iz Frankfurta v Milan, Nad švicarskimi Alpami je prišlo de letalske nesreče, pri kateri se je izgubila cela vreča pošte. Zdaj so ugotovili, da je ta vreča padla v razpoko na nekem ledeniku, kjer jo je pokril sneg. Nedavno pa so našli vrečo ob vznožju ledenika. Sneg se je namreč odtajal in je vreča zdrsnila navz-
ali univerze, ki jih najde- dol. Ob koncu prejšnjega leta mo v velikih mestih. Tam se je tako dobila nizozemska tvrd-mladi, znanja željni ljudje uspo- ka po 15 letih svoja pisma vr-sobijo za vse vrste poklicev, kij njena.
ba jemati. V tistem odmevu je podpisani trdil vleč neresničnih stvari, ki bi jih bilo greh puščati pri miru. S podmornco je stvar jasna. Ker smo Slovenci še zmerom svoj narod in ne kaki planinski Hrvatje, uporabljamo ime Kitajska in ne Kina. Pač pa_ imamo podobno ime za Indokino, kjer se vrše zdaj krvavi boji.. Tako je in nič drugače. Izbira besedic “nareja” in “dela” v danem primeru jc zadeva okusa.. Angleška beseda LEADER je zakonito sprejeta v slovenski slovar prav kakor je zakonito uporabljiva v slovenščini francoska beseda premier. Prva pomeni voditelja, druga pa državnega predsednika. — Podpisanemu tudi ni šlo v glavo, kje sem pobral, da se piše guverner z U in ne z O. To sem pobral na strani 213 zadnje izdaje “Slovenskega pravopisa,” ki ga podpisanemu toplo priporočam. Tam se bo tudi lahko prepričal o zakonitosti u-porabe 'besede leader. — Nepravilna oziroma netočna je trditev podpisanega, da tukajšnji drugi tujejezični časopisi ne ra-oijo za naslavljanja svojih samostalnikov, ampak angleška.
Pravi: “. . . v Ameriki ne boste nikjer naleteli na označbe Hjerr, Frau in Fraeulein . . .” če noben drug tujejezični list tega ne počenja, dela to clevelandski Volksblatt.” Za vse napake pa, ki jih v svojih stolpcih greši uredništvo kanadske priloge lega časopisa, se iskreno zahvaljujem in jih ponižno priznavam in obljubljam, da se jih bom skušal odslej dalje izogibati . . .
Precej nenavadno besedo smo v Enakopravnosti z dne 13. oktobra lani: “In za Trst so vadljali,” pravi naslov uvodnika. Vadljati pomeni menda toliko kot staviti, gotovo pa je, da je malo ljudi razumelo tisto besedo. V isti številki istega časopisa čitamo med malimi o-giasi tudi to-le: “Išče se dekle staro nad 21 let . . .” Slabo za dekleta, ki se pri 21. letu še zmerom iščejo! V ljubljanskih časopisih močno rabijo besedo “iredentist.” . . . Kadar se znova pojavi med Italijo in Jugoslavijo kaka nova napetost, čitamo o “namenih italijanskih iredentistov.” Nikoli pa čitate-Ijem nobeden te besede, ki je dobesedno neprevedljiva v svojem posebnem pomenu, ne razloži. Iredentist je član laške nacionalistične organizacije, ki je postala popularna 1. 1878 in ki je stavljala za cilj osvoboje-nje in priključitev “pretežno i-talijansko naseljenih” obmejnih predelov k matični državi Italiji (“Italia irredenta”). — Ce ze govorimo o kolegih, ne smemo pisati, da je1 on rekel, “da so mu italijanski kolege v Wash-ingtpnu” rekli to in to ampak i-talijanski kolegi. (G. N. 23. okt.)
— “Otrok rešen iz ledenice v zadnjem trenotku,” pravi naslov v isti številki istega časopisa. Pomniti moramo, da imamo hladilnike in ledenice. Vse električno hlajene omare za hrambo živil imenujemo hladilnike.
Imena mest pišemo Slovenci po navadi tako, kakor jih pišejo ljudje, ki tam žive, z izjemami tistih mest, za katere imamo ustanovljena slovenska imena. Tako bi na primer ne bilo preveč zvočno, če bi pisali v slovenskem časopisu o mestu Kla-genfurt, ker vsi vemo, da je to Celovec. To bi moral vedeti u-rednik Enakopravnosti, ko je 12. oktobra lani rabil italijansko ime Pola za Pulj v Istri.
V “Kulturnem obzorniku” tega časopisa zadnji četrtek v januarju pravi kulturnik: “Prepričan sem, da je bil vsakdo od nastopajočih oškodovan za svoj trud.” Pravilno bi bilo: odškodovan ... In brez zamere!
XYWj
Če res vedno jo-f zvok, ki mu je prvič in posled-češ, Te smatram za nepogumnoj njič prisluškoval pred osmimi
in brez značaja. Nepogumnih ljudi ne morem trpeti. Cesarica mora biti pogumna!”
Zdaj vara on njo. “Smejal
leti pod Akonom. Generali poročajo o samomorih in na tisoče sestradanih ljudi zapušča armado, da plenijo na svojo ro-
sem sp, ko si mi pisala, da si me ko. Cesar posluša in molči, ker
bila vzela zato, da bi bila pri meni.
V svoji nedolžnosti sem mislil, da je žena ustvarjena za moža, a mož za domovino, rodbino, slavo. Odpusti mi mojo nevednost, od lepih dam se človek vedno česa nauči . . . Sicer pa res ne vem, s katero damo si dopisujem. Če bi se resnično ukvarjal s katero, Te zagotavljam, da bi morala biti lepa kakor roža, ki se je prav kar razcvela. Ali je dama, o kateri mi pišeš, taka?”
Ali čujete, kako ga zabavajo te dvoumne besede? Kako lahko je včasi to srce, kako galantno se ume igrati, kakor da ni bilo nobene revolucije na svetu. Ko se čez nekaj tednov odpravlja na bojišae, obljubi Poljakinji svidenje.
In Rusija se razgrne pred njim — prvič: podobna je puščavi. Brezmejne stepe, pokrite s snegom ali blatom, skoro brez potov in kruha. Po manjših spopadih se car polagoma umakne. Ali naj gre za njim? Kam nas bo zvabil? Kdo bo prehranil armado? Tu ni nič prijemljivega kakor v bogati Nemčiji in tudi skladišč ni nobenih. Če ni bi nekaj sto premeteno špekulirajočih Judov o-skrbovalo trgovine, bi mu že zdaj, sedmega leta poginili celi polki. Ko jezdi cesar, čigar voz ne more naprej, proti Pultu-sku, čuje v vrstah svojih čet mrmranje. Davno pozabljeni
Smrt je kruta— brez srca, kar vzame—
več nazaj ne da . . .
Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče.
Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod
478 E. 152 St.	KE 1.3177
Cleveland, Ohio
Angleško Slovenski Slovar
(Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA
je končno dospel.
Dobi se pri
August Kollander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Cena s poštnino je $5.25
Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR
(Dr. Kotnika)
ter dr F. J. Kernovo BERILO
Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
ne more pomagati. “Poznam svoje Francoze,” je dejal nekoč sam, “daljnih ekspedicij ni pričenjati z njimi. Francija je prelepa.”
Kaj čuda, da zdaj, ko vendarle prisili Ruse k bitki, prvič ne zmaga? Sicer pri Pruskem Ey-lauu ni poražen, toda armadi se po težkih izgubah razideta brez odločitve. Prvo svarilo, naj se ne bojuje z Rusijo! Poročiloi po bitki: vojaki kopljejo krompir is tal, konji žro slamo s streh, dežela je polna bolnih vojakov, noben polkovnik ne ve več, koliko ljudi ima. Cesar: “Ostali bomo tu še dva dni, nato se nekaj milj umaknemo.
Na vste mostove oe'z Vislo o-rožnike, nihče ne sme na ono stran, razen invalidov. Zaostalih ne preganjajte, ne kaznujte nikogar.” A zdaj ga ta prizor pretrese bolj nego kiedaj prej. Temu se pridružijo še krči v želodcu, ki so ga včasi že napadali, zdaj se ponavljajo če-;šče in Napoleon pravi: “Kal zgodnje smrti nosim v sebi. Umrl bom za boleznijo, za katero je umrl moj oče.” Bolezen, ki mu bo zavdala, je v rodbini: Podlegli so ji ded, oče, stric, Lu-cien in Carolina.
“Tu živimo v snegu in blatu, brez vina, kruha in žganja,” piše zaupno bratu; in ko v Ostie-rode poseda tovariško v skednju med vojaki, kakor nekoč v Italiji, in je z njimi, kar so pač kje dobili, in se armada potika po siromašnih zimovali-ščih, razglašajo njegovi bulleti-ni v Parizu zmago, ruski umik, tretjino pravega števila mrtvih in da jim gne tako dobro, da bi lahko ostali tu leto dni.
Tu spozna drugič, da njegovi živci niso ustvarjeni za čakanje, kakor v Egiptu se zdi nepremičnost temu vojskovodji strahotna. V vseh njegovih vladarskih letih je najti samo še enkrat tako dvomesečno ali trimesečno mirovanje daleč od Pariza: obe dobi počasnega tehtanja, previdnih pogajanj izpolni s kipečim čuvstvom sicer zaprtega srca, izpolni ju z idilo.
V pričakonvanju, da se bodoi .otajale cestie in srca njegovih nasprotnikov, si izbere utrjeni pruski grad Finkenstein za sedež svojega delovanja. V gradu so veliki kamini, ki ga pomir-1 jajo, “kajti kadar ponoči ne, spim, rad gledam v ogenj,” stranska krila in dvorišča so dovolj velika, da lahko pomešča v njih odposlance in kurirje. Od tod vlada deset tednov celemu kontinentu. Zgoraj, v svoji veliki spalnici je dal poleg razkošnega ležišča postaviti železno pohodno posteljo.
Nihče ne ve, da živi v sosednji sobi poljska grofica, komaj še kdo poleg komornega sluge Constanta in Mameluka Rusta-i ma. Walewska se nikdar ne' vozi na izprehod, razen morda v temi; v tihem čakanju preživlja svoj čas z vezenjem in branjem, dokler se ne odpro vrata: tedaj pride k nji in živi samo še zanjo; dvakrat na dan obeduje z njo samo. V ti dve so-Di svojega glavnega stana, v to srce pohodnega cesarskega dvorca si je cesar z oprezno roko vzidal svojo sanjo. Tu ni nobenih dinastičnih želja kakor v Parizu, nobene Ijubosum-1 nosti, nobenih računov za dra-|
gulje, nobene želje po blesku, samo prošnja, da bi ostala skrita, ki jo ta ljubeča osemnajstletna, nežna ženska nemo izreka samo z očmi.
“Vem,” ji pravi, “da bi rajša živela brez mene, — pač, vem, da je tako! Toda dobra si, krotka, tvojie srce je čisto. Ali mi hočeš uropati te redke srečne ure, ki mi jih daješ sleherni dan? In mene smatrajo za najsrečnejšega človeka na svetu?” Nenadoma pride vest, da je umrl njegov nečak in dedič, sin kralja Louisa. Kako ga to zadene, pričajo pretresljive besede Josephini; kar ga tu in zdaj prevzema še bolj, ji mora zamolčati! Ali ni že v Kairi od one male kokote zahteval sina?' Kaj, če bi mu ga podarila ta lepa, odlična gospa, ki jo ljubi? In zakaj ne? Ozre se vanjo in molči.
Kaj pravi Pariz?
Ko prisluhne iz poljske stepe domov, ujame: renta pada, bulvarji blebetajo zlobne šale, Parižani se sprašujejo., kje so naši hrabri mladiči. Pozor! Iz rahlega dežja sie kmalu lahko razvije nevihta in krotilec groma je daleč. Zato ponudi poraženemu Prusu separatni mir, nato oelo konferenco, toda kra-' Ijica drži s cerjem. Tudi Av-1 strija molči na vse njegove ponudbe.
(Dalje prihodnjič)
------o—>----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Iščejo stanovanje
Išče se 5 sob, zdolej, blizu 3v. Vida. Kličite UT 1-1867.
(49)
Naprodaj
na Cresthaven Drive, ob obali jezera Erie, lep pet in pol sobni bungalow, Ranch tipa, 3 spalnice in kopalnica na 1. nadstropju, priključena garaža, zavese, karpetiranje, električna kuhinjska peč, pomivalnik posode, avtomatični pralnik in sušilnik. Let 55x160 čevljev.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185th Street KE 1-5030
(50)
Naprodaj
Divan in stol v vinski barvi 3 pregrinjalom. Cena $60 za /se. Kličite CL 1-4774.	(49)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanlioe 1-4221
18115 -NEFF ROAD
i —-
17. letnica razprodaje
NAŠA OBLETNA RAZPRODAJA ELEKTRIČNIH PREDMETOV IN POHIŠTVA SE NADALJUJE ŠE TA TEDEN
Zaradi slabega vremena smo dobili veliko klicev od naših odjemalcev, da jim ni mogoče priti se registrirat za tri nagrade, katere bomo oddali ob priliki naše razprodaje. Zato smo prestavili datum na soboto 13. marca.
Torej se lahko registrirate še ta teden za tri nagrade, katere bomo oddali omenjeni dan.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE I
6202 ST. CLAIR AVE.
EN 1-3634	Odprto zvečer
JOHN SUSNIK
-B
J)
II
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KiHMJSSCO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
r ^ ‘
f :
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
č* hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —■
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske cd 1®. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoi.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti go obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
1900
1954
M.
J^aznanilo in ^ah'Oala
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in sin ter brat
FRANK GODLAR
Zatisnil je svoje mile oči. dne 5. februarja 1954.
Pogreb se je vršil dne 9. februarja iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Kristine ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, kakor tudi, vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Iskrena hvala naj bo izrečena č. g. Alojzij Ruparju za tolažilne obiske in podelitev sv. zakramentov, kakor tudi č. g. R. J. Teknipp za obiske v bolezni in spremstvo na pokopališče. Hvala tudi Č. g. A. Bombacb za opravljeno sv. mašo zadušnico in pogrebne obrede.
Enako hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Prav posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, kakor tudi nosilcem krste, članom društev SNPJ in SDZ.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni. Položili, smo Te v hladni grob, a Tvoja duša je odšla k večnemu Bogu, da sprejmeš plačilo iz Njegovih rok. Mi se Te bomo spominjali v molitvi do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
ANNA, soproga ANN COOKE, hčerka EDWARD COOKE, zet KATHLEEN in CAROL, vnukinji V stari domovini zapušča očeta MIHAEL, ter BRATA in DVE SESTRI
Euclid, Ohio, dne 9. marca 1954.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
TEMA DVEMA KAVE NE MANJKA — Bernard A-Lehmkuhl (na levi) in Howard Sneden ne nameravata omejiti uživanja kave. V Nestle laboratoriju v New Yorku poskusita vsak dan preko 300 skodelic te pijače, da ugotovita njen okus in druge lastnosti. Po njunih nasvetih sestavljajo nato razne kavine mešanice.
»M	j i fj "iTtf whwi?««'