Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 10. oktobra 1996 ☆ številka 47 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer V skladu z 10. in 16. členom Statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sklicujem IZREDNO KONFERENCO 7VF/E SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, p a/ŠUR.IF.NO S SINDIKALNIMI ZAUPNIKUTjCLANL Delavci Peha (začasno) zmagali Tema izredne konference: OCENA URESNIČEVANJA STALIŠČ 3. IZREDNE KONFERENCE ZSSS IN SKLEPI ZA NADALJNJE AKTIVNOSTI ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE.______________ mag. Dušan Semolič, S' . , . SA PREDSEDNIK ZSSS 5Wo\V stran 3 KOLEKTIVNO NEDOGOVARJANJE • • • JE BIL DRNOVŠEK RES FASADA Bi stran 7 CNE PLAČE ¥ ŠTEVILNIH GOSPODARSKIH PANOGAH DELAVCEM NE ZADOŠČAJO ZA POKRIVANJE 1400 Tako turobno podobo je v torek ob 13. uri kazal vhod v tovarno Peko v Tržiču. Ker je Gorenjska banka prek sodišča vodstvu Peka prepovedala uporabljati premoženje, je njegov direktor Andrej Ferčej ob dvanajsti uri delavce poslal domov. Ta ukrep, s katerim sta se strinjala oba v podjetju organizirana sindikata, je že v večernih urah dal sadove. Na pogovorih, ki so potekali na vladnih ministrstvih, je namreč direktor Gorenjske banke Zmago Kavčič popustil toliko, da se je Pekovo vodstvo odločilo za nadaljevanje prekinjene proizvodnje. Ob sodelovanju ministrov Metoda Dragonje in Antona Ropa sta se Kavčič in Ferčej dogovorila, da bo Pekovo poslovanje odslej potekalo prek PekaTrgovine, d. o. o., ne pa PekaTrada, ki nima nobene solidarnostne odgovornosti. V zameno za to bo Gorenjska banka umaknila akcepte za Peko Trgovino in Peko PGP. Kot nam je povedal predsednik Pekovega Svobodnega sindikata Anton Rozman, bodo morali v podjetju do konca novembra urediti tudi kadrovske zadeve. Glede na obseg proizvodnje in stroške je napovedanih 450 presežnih delavcev. Nepotrebne delavce vodstvo po svoji presoji že prerazporeja v Peko, d. d., kjer bodo počakali na razplet. Večinoma gre za režijske delavce iz Tržiča, pa tudi za 50 delavcev iz Trbovelj in tri iz Benedikta. Potrebno bo tudi ekipiranje vodstva, saj sedanje sanaciji ni kos. Rozman pravi, da delavci te dni niso izražali le ogorčenja nad banko, ampak tudi nad državo, saj preganja le majhne tatiče. Tistim, ki zapravijo veliko družbeno premoženje, pa noče stopiti na prste. Sindikat delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je vlado in druge že več let opozarjal, da bo v Peku prišlo do najhujšega. Ko seje letos spomladi zaostrilo v Planiki, so o nevarnosti za dejavnost in Peko opozorili tudi predsednika vlade. Republiški odbor sindikata in sindikat Peka sta po Rozmanovih besedah besedah zahtevala izboljšanje pogojev poslovanja za obutveno dejavnost. Opozarjala sta tudi na nerešeno vprašanje premoženja v republikah bivše države. Peko je tam izgubil kar 54 milijonov mark. Kredite za nekatere naložbe v Srbiji in drugih bivših republikah odplačuje še zdaj. Politika zanje očitno ni imela pravega posluha, pravi Rozman. Rozman verjame, da bodo bankirji spremenili politiko do Peka. Del posojil bodo verjetno odpisali, del pa spremenili v kapitalske vložke. V najtežjih časih so jim banke namreč posojale denar kar po R + 38. Zaposleni se jezijo tudi zaradi tega, ker sta bivša prva moža Peka, ki sta podjetje pripeljala v sedanje težave, zdaj na varnem: prvi na gospodarski zbornici, drugi pa v Gorenjski banki. S sporazumom med Gorenjsko banko in Ferčejem pa Anton Rozman ni povsem zadovoljen, saj ne zagotovlja izplačila septembrske plače, letošnjega regresa in še nekaterih dolgov podjetja do zaposlenih. Če plače ne bo, bo sindikatu stavka vsiljena, je dejal. Franček Kavčič 10. oktobra 1996 DRUGA PLA1 Vojna z delodajalci Direktor TIO d. d. Marjan Ver-gles ne bo ime!priložnosti izključiti TIO iz GZ, ker bo prej zapustil položaj, saj v podjetju, čeprav je njegova družina 16,37-odstotni lastnik, ne vidi izziva in je dal odpoved, ki jo je nadzorni svet družbe tudi sprejel. Vendar pa izstop iz GZ ne bi bil za TIO, pa tudi ne za druga podjetja, nobena tragedija, saj GZ, kakršna je, nikakor ne opravlja funkcije, za kakršno je bila ustanovljena, ampak je zelo samozadostna in skrbi le zase. Če jim bo zmanjkalo virov financiranja - članov -, in se razpusti, bo gospodarstvo to čutilo le v pozitivnem smislu - privarčevani članarini. . Res je TIO d. d. specifično podjetje, saj je velik del proizvodnje vezan na tuje trge, postaja pa vedno bolj specifično tudi zaradi strukture zaposlenih, saj se je v času, odkar je pooblaščenec denaciona-lizirancev direktor družbe, število zaposlenih skoraj razpolovilo. Odpuščal je predvsem mlade ljudi, veliko preostalih, zdravih in s poklici, si je moralo samo najti delo drugod. Ostali smo delavci, ki smo tovarno v zadnjega četrt stoletja zgradili, ji dali obliko in vsebino, sami pa ostali iztrošeni. Vemo, da nam je tovarna nekaj dolžna..., dolžna nam je del življenja, ki smo ga mi njej dali, - dolžna je poskrbeti za našo prihodnost, saj smo ji mi dali svojo preteklost in ji dajemo sedanjost, - dolžna nam je vsaj toliko, kot mi njej, - izpila nam je moči, a jo imamo vseeno radi. Ni nam pomembno, kdo je naš direktor, vendar kdorkoli to že bo, ne more biti navaden ekonomist, navaden računar, kajti računicase malokdaj izide. Biti mora ekonomist s srcem. Takega zdaj nimamo, in če ga ne bomo kmalu dobiti, se nam slabo piše. Od Ljubljane do Koroške je kar precej daleč - čeprav vedno pravimo, da je Slovenija majhna -vendar pogled skozi Hudo luknjo proti Koroški razkriva bedo, in pogled na to rastočo revščino in strah pred njo poslancem in funkcionarjem ne bi škodil. Meta Lorenci, predsednica sindikatu stavkovnih zahtev. Do pogajanj o stavkovnih zahtevah še ni prišlo, ker delodajalec ni dal ponudbe. V LivarniVezirje zaposlenih 160 delavcev, večinoma nekdanjih delavcev Sž-Livarna, d.o.o. - v stečaju, uvedenim septembra 1993, ki pa še ni končan (več neuspelih dražb). Podjetje Vezir (direktor Goriup Herbert) je dobilo Livarno v najem meseca februarja 1994 in je tudi nastopalo kot kupec s predkupno pravico na dražbah. Podjetje Vezirje že dalj časa v likvidnostnih težavah, temu so sledili večji zamiki plač in zamujanje ostalih obveznosti delodajalca do delavcev, tako, da smo bili prisiljeni daljše obdobje izvajati pritisk in groziti s stavko). Ker so razmere postale skrajno nevzdržne, je direktor ustavil proizvodnjo. Direktor je 3. 10. 1996 sklical sestanek večjih upnikov Livarne Vezir (Merkur, Dinos, itd.), na katerem naj bi prišlo do odločitve o nadaljevanju proizvodnje. Na odločitev upnikov še vedno čakamo in ni jasno kdaj bo do nje prišlo. Osmega oktobra je bil na pobudo direktorja sklican sestanek vodstva Vezirja, stečajne upraviteljice in Stavkovnega odbora, na katerem je bila dogovorjena, za ponudnika (Vezir sprejemljiva ponudba za odkup Livarne. Obstaja pa tudi varianta, da delavci upniki do stečjanega dolžnika, skupaj z ostalimi večjimi upniki, postanejo lastniki oz. solastniki Livarne. Ker pa mora o prodaji Livarne in vračilu premoženja upnikom odločati še upniški odbor in stečajni senat, obstaja bojazen, da bo prepozno, kar bi ali pa bo pomenilo konec z naročili in izgubo trga. Delavci pričakujemo pravočasen in ugoden razplet dogodkov, tako, da bomo ohranili delovna mesta, delo in s tem socialno varnost. Milan Kreuh, predsednik stavkovnega odbora Opravičilo dnikom Cirilom Brajerjem, ti , o n , z člankom Delavci zahtevajo revizijo poslovanja Indupla-t, Jarše m se,nu z«prizadejane SO. / / \ li§N| PREJELI Delavci Livarne Vezir stavkamo Stavka delavcev v podjetju Livarna Vezir, Štore se je pričela v petek, dne4. 10.1996. Vzrokzanjen pričetek so neizplačane plače za mesec avgust in več kot polovica neizplačanega regresa za letni dopust. Negotovo je tudi izplačilo plač za mesec september. Stavka bo predvidoma trajala do uresničitve Predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku in Predsedniku Združenja delodajalcev Slovenije Miranu Goslarju Sindikalni punt zoper enostransko odpoved splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Socialni partner Gospodarska zbornica Slovenije nas je zaradi neposredne navezanosti na pogodbo še posebno pretresla. Izgubila je naše zaupanje kot strokovna institucija za socialni dialog in nas prizadela z arogantno enostransko odpovedjo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Prepričani smo, da zbornica ne e........................7^ IliiaiSlS! iitistit Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:...................................... Naziv podjetja ali ustanove:......................... Naslov:.............................................. Podpis naročnika: bo rešila gospodarskih tegob le na žuljih delavcev z zmanjšanjem stroškov dela, pač pa z odpravo nasprotij v notranjih rezeivah in z zunanjimi dejavniki. Minimalne pravice smo si s težavo priborili, zato bomo z vsemi razpoložljivimi sindikalnimi sredshn storili vse, da ohranimo težko pridobljene minimalne standarde skpg, in nastopili v javnosti, najprej pa s sindikalnim puntom pred Gospodarsko zbornico Slovenije in pred Območnimi zbornicami Slovenije ter v podjetjih. Na Vas kot predsednika Vlade RS apeliramo, in na Vas kot predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, da kot podpisnika socialnega sporazuma ohranita izvajanje socialnega sporazuma za leto 1996, in v naprej preprečita sindikalne konflikte in socialne nemire, ki so posledica enostranske odpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Sindikalni pozdrav! Lakner Alojz, predsednik sindikata delavcev tehničnih pregledov Slovenije Javna izjava Delavska zveza je na ustanovnem zboru dne 7. 10. 1996 v Postojni sprejela tole javno izjavo: Delavska zveza podpira ZSSS in druge sindikate, ki so ob odpovedi splošne kolektivne pogodbe in nato odpovedi panožnih kolektivnih pogodb hitro odreagirali v protestu za to enostransko dejanje GZS. Podpiramo zahtevo ZSSS, da se, kolikor se do 10. oktobra ne prekliče sklep o odpovedi splošne kolektivne pogodbe, prične sindikalni boj vse do napovedi splošne stavke. Upamo, da bo prevladal razum, sicer delavska zveza odločno podpira delavce v obrambi svojih pravic. Janko Nabergoj 0 nakupu dela nepremičnin in dela sredstev ter prevzem delavcev bivše družbe TDR-Megras d. o. o. Nam bivšim delavcem Megrasa d. o. o. je dokaj dobro znano, da je privatizacijo omenjene družbe med drugimi vodil tudi bivši direktor TDR-Megrasa Zorko Štefan. Sam je prihajal med delavce bivšega Megrasa z različnimi variantami, kako lastniniti družbo. Zorko se je sam prijavil za odkup gradbene delavnice pod imenom novo ustanovljene firme Timberija, d. o. o., čeprav je zatrjeval, danima osebnih interesov pri lastninjenju družbe Megras. Slutili pa smo, da bo postal lastnik gradbene delavnice, saj je zadnji dve leti usmerjal vse investicije v gradbeno delavnico, konkretno v žago. Žago je pripeljal privatnikAnton Razdevšek, sedanji solastnik Timberije. Žago je postavila družba Megras, delavci gradbene delavnice, elek-tro delavnice in mehanične delavnice. Za to investicijo so bili odprti posebni delovni nalogi, ki se lahko tudi preverijo. Porabljenih je bilo na stotine ur, pripeljanih precej kubikov Sodra za betoniranje, kar Razdevšeka osebno seveda ni nič udarilo po žepu. Bivši direktor Zorko je dobro vedel, kam usmerja vlak, vprašanje je le, ali z vednostjo Sklada, nesporno pa z vednostjo najožjega vodstva, t. j. njegovega pomočnika Branislava Paniča in Nevenke An-drejašič. Panič je še pravi čas, t. j. pred stečajem odšel iz Megrasa, M SKIBMKADJ. po vsej verjetnosti zato, ker mu ni uspela privatizacija vratarnice pri gradbeni delavnici, ki jo je želel odkupiti za potrebe pralnice. V ta objekt se je prav tako vlagal material, last bivšega Megrasa. Tako je bil dopisan elektro kabel iz skladiščne službe in položen do tako imenovane pralnice, nato pa prijavljen Zavarovalnici Maribor kot kraja, za kar naj bi družba dobila odškodnino. Od tega vodstva je ostala le šeAndrejašičeva, ki pa pelje vlak naprej, vendar pod vodstvom stečajnega upravitelj, po vsej verjetnosti, ne tako pokvarjenega. Zorko in Razdevšek sta poplačala dve tretjini oz. večji del gradbene delavnice. Delavce bi na tej podlagi morala imeti zaposlene najmanj dve leti. A kaj se je zgodilo? Delavcev sta se želela znebili na najbolj pokvarjen način, kot npr. pošiljanje na dopust, brez ustrezne dokumentacije, nakar se je v urno knjigo pisal neupravičen izostanek, temu je sledil disciplinski postopek in izključitev iz DO. Če ni bilo opravljenih 146 efektivnih ur, sta trgala od plače. Kratila sta pravico do dopusta oz. bolniškega staleža. Ne drži trditev, da smo dobivali plačo 10,5 odstotka višjo od določil kolektivne pogodbe. Kje so tu inšpekcijske službe, da bi podale resnične podatke. Kako lahko dovolijo zavajanje javnosti. Ne dovolimo obrekovanja in blatenja SKEI oz. njegovega sekretarja g. Ozimiča. Kolikor je nam znano, inšpekcijske službe zaradi takšnih in podobnih kršitev, kot jih izvajata omenjena lastnika Timberije, za- pirajo obratovalnice. Zakaj tega ne storijo v tem primeru? Ne drži trditev, da delavci Titu-herije hočemo na borzo, da bi potem lahko še dodatno popoldan služili, pač pa je ravno obratno, sam Zorko nagovarja bivše delavce Megrasa, ki so na borzi, naj pridejo »fušat« na žago. S tem pismom želimo opozoriti odgovorne službe, naj poskrbijo za nasdelavceTunberije. Delodajalca naj prisilijo uresničiti stavkovne zahteve. Nam delavcem naj omogočijo vrnitev v družbo Megras, ki je v stečaju, da pridemo do pravic, ki nam pripadajo kot delavcem firme v stečaju. Omenjenima lastnikoma naj onemogočijo nakup gradbene delavnice. Delavci Timberije ob podpori delavcev bivšega Megrasa d. o. <>■ v stečaja Zbiranje znanja, bi rekli, dav Novem mestu obnavljajo nov cerkve- : kise mu drugače reče tudi šolstvo in ki je stvar, tsedmgetohob-' btez katere ne gre (kakor trdijo nekateri Čudni tju- ,,ovili in u,loV(ldnic0 in igrišča in zgradili nove in djefje postalo problem, zaradi katerega st neka- tako dalj(, z| j„mm bi jih bilo treba imenovali: ten odgovorni, posebno pa neodgovorni pomeni- šocerkvele, telocerkvadnice, igricerkviŠČa itd. bnezi pulijo Sive m tudi drugačne lase. (No, butca, - joj, oprostita, ministra - ali vama , Ampak izvsakete&tve se najde izhod, m ni hudič, je z(iaj jasno? $e vecino m>? Ja, materbožjo, potem da se z božjo pomočjo ne bo našel izhod tudi iz te pase poberita s svojih položajev, in to čimprej, bolje ZClWu\ ■ ■ lire r tv , V- > vcera/ kot danes. To pa zato, ker ne vidita (cene TV kriminalka (tudi TV dnevnik imenovana) se vidita? alipavidila.pavamajevseenoalicelo prav?), je zjokaM nad obupnim stanjem v Novem mestu (ki koliko novih svetišč in malikovaUšč (da ne bo za-pa m taksno samo lani), kjer seje končno h začela čerkvišij) so farji že zgradili, da bi imeli manj obnova gimnazije, nikakor pa noče do konca zrn- brezposelnih pastirjev. Pa vse brez denarnih prosti nova telovadnica, da o ignsc,h mn ne govori- bh,mnv ,n ker v(W/(a ali myidita, da so poleg no-mo. Zelo verjetno niti pogled v stekleno krogla in xe vse stare cerkve obnovljene: vse imajo nove k niti vedeževanje iz kave ah tz kart ne bo dalo od- Jdsade in stiehe in bahene zvonike in zvonove, opnmiO govora mi vprašanje, ali ho dovolj denarja za rešitev ,a motraj m zumh k(,r vidita m ne vW/to> kako % "> podobnih solskth prob emov. _ ; noč nešteta električna sonca sijejo v vso |J (Ubogo znanje, te besi ga lahko privoščilo, bi krasoto (na račun davkoplačevalcev, seveda, razen se zateklo v šotor, zlepljen tz odpadne plastike tn de gre radunza elektriko naravnost v nebesa...). . pločevine...) _ z . _ In Še zadnji nasvet, da bo vajin uspeh popoln: Ampak kot leceno, tudi iz te zagate se da priti. pouk t’ šneerkvelah uredita tako, da sc bo mularija “ čeprav ne bom dobil ne nagrade in ne pohvale učila samo še verouk, v telocerkvadnicah lil rib ne od predsednika vlade in ne od ministra za solstvo, igricefkviščih pa samo še vaje v poklekanju in ket pac vesta, da ju ne ljubim, jima takole, čisto klečeplazenju pred bogom oziroma pred njegovi- potiho, ne da bi kdo vedel, lahko prišepnem na nl[ pastirskimi zemeljskimi namestniki. Vama po- ; kosmata usesa zelo praktično rešitev. Genialna je vem, ministranta, denarja bo več kot smeti! in hkrati ze shdelja znana, posebno se bogaboječim j)ct pa S(, zdravstveni ministrant ne ho počutil Slovencem. Takole torej: kdor je toliko hodil v šolo, prikrajšanega: ne sekiraj se, če zdravstvo nazaduje. da zna brati, je lahko v Delu z dne 23. 9. 1996 pre- f0 so ie tako zdi. V resnici pa so v. Komendi dobili bral, da so v Libojah slovesno odprli nav obrat za novo bolnišnico sv. Petra, nekoliko zastarelo sicer, i izdelavo in vzgojo boga m luidičaboječih kristja- /,//(/ izpred 700 let, ampak bolje to kot nič. Vsekakor nov. T tem proizvodnem, obratu, imenovanem tudi pa ti, ki si Božjidar, moraš vedeti, da si res božji dar, cerkev, je istočasno bilo ustanovljeno tudi novo Saj ga im„š na svoji strani: že pred 700 leti je mislil delovno mesto »izdelovalec kristjanov«, imenovano na to, kako naj ti danes pomaga, ko si sam ne znaš.. ■ tudi duhovnik (vendar pa ne tisti Duhovnik, kije v /,, m to velja tudi za gospodarsko zbornico in Litostmju še uspešneje izdeloval brez{>oselne livarje). ra Dragonjo in za gospodarstvo na splošno in Ztft Obrat s tem enim delovnim mestom je bil zgrajen brezpravno delavsko rajo in za sindikate ih še kaj v zelo kratkem času za komaj omembe vrednih do- bi se našlo: malo iznajdljivosti, prosim, pa bo šlo, brili 270milijonov... če ne drugam, pa po gobe! Nobenih kolektivnih . (Aha, ministrantski predsednik in ministrant se ' pogodb ne bo treba in nobenih drugih omejeval-1 j že pomenljivo gledata. Ni hudič, da ne bi v kratkem nih dokumentov, saj bi bilo deiupja Za vse (ljudi ; spoznala, v čem je poanta. Ampak stvar je tako izvirna, in stvari) dovolj, saj bi nastala slovenska Indiju daje naprvi pogled skoraj nemogoča. Zato potre- Koromandija in svetovni raj za sodobne tatove..■ bujeta še malo pomoči. Se jima bo že odprlo, po- Aja, vsi skupaj sprašujete, kako. No, recimo tako- sebno potem, ko bo prepozno.) le: kaj ko bi vsaj na videz, če ne kar zares, prestruk- Torej, naj odstranim še eno zaveso. Namreč za turi rali gospodarstvo in začeli izdelovati križe in take pmizvodno-vzgojne obrate, kot je tisti v Li- težave, posebno pa križe. Da ne bi onesnaževali /«| hojah hiše mnogokje, se denar brezpogojno najde, Škrlatice in Brane in Kredarice in drugih hribov, tudi če ga ni. Tako kot se je brezpogojno našel za Da bi jih postavili na vsako goro, veliko in majh- obisk svetovno znanih pastirjev Janeza in Pavleta, no, tudi najmanjšo, in na vsako krtino in na vsako ki - mimogrede rečeno - v Sloveniji nista bila že cesto in na vsak ovinek in na križišče namesto si" celo večnost: več kot 4 mesece!.. tnaforja in ha vsako streho in vsakemu na glavo ih Torej, lahko bi pogruntali majhno prevaro pre- v glavo in. ..na grob. Posebno lam, kjer sta poku: varico, ki to niti ne bi bila, saj bi bila bogaboječim pana pamet in poštenost. prevarantom-ministrantom takoj oproščena: lahko Brane Praprotnik Hoknicka onnlnnd ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313- 942. 1 32-61 -92. faks 311 • Orinnvnmi I imrtnik- r.iril Rraipr tol e Mnv/inprii- 1 R-1 • n.ac^nie itroiai^- Morila Kcpla (SlH' El iili 10. oktobra 1996 SEDEMMVSIDIATIH KOLEKTIVNO NEDOGOVARJANJE Socialno partnerstvo je v razmerah globalizacije gospodarstva s°toyo prej nuja kot politična ali modna muha. Da to partnerstvo državi deluje, mora biti med partnerji volja in zaupanje, mora kovati tudi kolektivno pogajanje na dvostranski osnovi. Odpoved kolektivnih pogodbje k|jub zakonski možnosti za to ne-ra2iimna in nelegitimna prav zaradi bučnega in dolgotrajnega pogajanja er na koncu sklenitve socialnega ^Porazuma. Če so delodajalci in pripravljali odpoved i ocenili, d;'so stroški dela previsoki, potem Jc*'li podpis socialnega sporazu-1,1:1 ali odpoved kolektivnih pogodb ^ika napaka. Škoda seje bilo več fcotšest mesecev pogajati za socialni sPorazum, ga svečano podpisati z ^javnostjo do konca maja 1997, ^dva meseca po tem pa odpovedmi kolektivne pogodbe, ki so v Socialnetn sporazumu temelj plačne Politike. Od tako resnih institucij bi pričakovali detajlno oceno izvajanja sojinega sporazuma in podlag ekonomsko socialnemu svetu, da bi po Potrebi redefiniral cilje in ukrepe ter | jsti pripravil ukrepe za učinkovito gospodarjenje v naslednjem letu. Sedanji argumenti za odpoved kolektivnih pogodb so na dokaj trltlih nogah, z odpovedjo pa je Povzročen nemir. Po naših infor-ntocijah v nekaterih podjetjih že Sedaj grozijo s takojšnjo ukinitvijo nekaterih prejemkov, čeprav ni nikakršne podlage za taka dejanja. Sklicevanje na Evropo pri upo-,;ibi podatka, ki ustreza tebi, je pokvarljivo blago. Poglejmo nekaj primerov: Regresa za prehrano v evropskih Pogodbah ni. To je res, vendar je vEvropi strošek delodajalca finan-Clranje menze. Vsebina je enaka, nttziv drugačen. Tudi jubilejnih Jngrad ni. Vendar že v Avstriji v kolektivnih pogodbah najdemo “Zvezno priporočilo za denarno izplačilo v višini ene plače za 25 let službe, 2 plač za 35 let službe in 3 plač za 40 let službe. (Glej avstrijsko kolektivno pogodbo za kemijo iz aprila 1992, ki še velja.) V isti pogodbi je druga izmena nagrajena z 9 šilingi, tretja izmena pa z 18,20 šilinga na uro. Nočno delo je plačano 18,20 šilinga na uro. Za naš še najbolj sporen dodatek na delovno dobo najdemo v sosednjih deželah rešitev, da delavcu po določenem času dela obvezno naraste osnovna plača (običajno za 4-5Jet) za okoli 2 odstotka. Čisto prav se mi zdi, da se spogledujemo z Evropo in rešitvami, ki so tam. Iskati toplo vodo, če že obstaja, ni strokovna rešitev, prej neumnost. Vendar moramo poudariti, da bomo morali glede na politično, ekonomsko in socialno ter kulturno okolje, v katerem živimo, rešitve sprejeti tudi sami. Še najbolj sporen pa se nam zdi predlog glede bolezenskega nadomestila. Naj poudarimo, da problema ne zanikamo, ta zasluži ustrezno rešitev. Vendar je reševanje posledic, ne pa vzrokov, jalovo delo. Po predlogu delodajalcev je osnova za bolniško osnovna plača. Če se zgledujemo po Evropi, bi bilo tudi v tem primeru korektno upoštevati rešitvetamkaj. V Evropi je osnovna plača fiksna in velja le za poln delovni čas. Tako je tudi prav, na kar opozarjamo od leta 1993, vendar zaman. Pri nas še vedno uporabljamo pri izhodiščni plači definicijo, ki je zrela za muzej, ker vključuje predvidene rezultate, pojem, ki ga lahko vsak tolmači po svoje. Dobro bi bilo, če bi ocenili še stroške, ki se bodo pojavili pri predlagani rešitvi delodajalcev. Pregled izvajanja socialnega sporazuma na področju plač v juniju in juliju na obrazcih, h katerih enostavnosti katerih so veliko prispevali delodajalci, kaže, da izvajanje s sporazumom dovoljenih pravil okoli četrtina pravnih oseb presega. Vendar pri tem ne morejo biti upoštevani le podatki o plačah po kolektivnih pogodbah. V sporazumu smo se dogovorili za ločeno prikazovanje plač po kolektivnih in plač po individualnih pogodbah. Od leta 1992 do lani so plače po individualnih pogodbah in nadpo- prečne plače rastle.hitreje od poprečnih in najnižjih plač, bistveno hitreje pa od izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah. Analizirati moramo resno in brez demagoških fraz. Število individualnih pogodb seje v juliju letos v primerjavi z junijem povečalo za 5 odstotkov. Čeprav so to navidez majhni zneski, ker je delež zaposlenih z individualnimi pogodbami 3,5 odstoten plače v masi pa 11,2 odstotne, njihov vpliv ni zanemarljiv. Pri tem ne govorimo o demonstracijskem učinku. Morda pa si nekateri želijo vrnitev v čas prvobitnega kapitalizma, ko so slavili boj med graščino na griču in najemniki v dolini. To, da bi bila večina kolektivnih pogodb*načelna, podrobnosti pa naj bi se urejale v podjetju, se nam zdi v sedanjem industrijskem sistemu razvojnega stališča povsem nesprejemljivo. O tem piše John Kenneth Galbraith (Nova industrijska država, Državna založba Slovenije 1970): “Veliko pomembnejši prispevek sindikata k načrtovanju je standardizacija stroškov plač med različnimi industrijskimi podjetji in zagotovitev, da bo do teh sprememb plač prihajalo v istem času... Ena izmed nalog še posebej velikega industrijskega sindikata bo zagotovitev bolj ali manj enakih plačilnih razredov za enako vrsto dela. To je opravljeno v imenu poštenosti in enako- sti, vendar pa tudi pomeni, da nobeno podjetje ne more znižati cen zaradi zmanjšanih delavskih mezd in nikogar ne moremo prisiliti, da zahteva višje cene zaradi tega, ker so njegove plače višje.” Ne gre za kritiko. Gre za iskanje rešitve med zaposlenostjo in brezposelnostjo, med porabo in razvojem. Lahko je kaj kratkoročno dobro, vendar se lahko v prihodnosti maščuje z občutnim padcem življenjske ravni. Zato je nujno upoštevati partnerstvo po načelu “dobim - dobi” in ne po načelu “dobim - izgubi”. Skladna s prvim načelom je zagotovo politikaZSSS, da naj sc dejanske plače (osnovne so obveza in jih ni moč znižati) vežejo na cilje in poslovanje podjetja. Te metode so v svetu znane, le prilagajati jihje treba. Brane Mišič JE BIL DRNOVŠEK RES FASADA Po odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo se položaj zaostruje. K temu je naj več prispeval predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk, sajje javno zagotovil, da bodo vztrajali pri odpovedi in da tudi pri rokih ne nameravajo popuščati. Ker je ZSSS od njih zahtevala preklic odpovedi najkasneje do 10. oktobra, se v tem položaju lahko pripravlja le na uresničitev že napovedanega scenarija. Za 15. oktober so v Ljubljani sklicali množično konferenco, ki mora tudi najbolj nejevernim dokazati, da napovedana splošna stavka iti prazna grožnja, ampak nevarnost, ki lahko pomete z nelegitimnimi delodajalci. Njihovim argumentom namreč javnost skoraj ne verjame, na njihovi strani so le mediji, ki nasprotujejo vsemu, kar je blizu pravemu sindikalizmu. Svobodni sindikati tokrat prvič vodijo boj zoper delodajalce. Dosedaj so namreč skupaj z njimi in tudi v njihovem interesu nastopali zoper vlado in parlament. Predsednik vlade, ki se nagiba na sindikalno stran, se pritožuje, da je bil na seji gospodarske zbornice, ko so pogodbo odpovedali, izigran in uporabljen za fasado. Upajmo, da bomo kmalu zvedeli, ali so si s tem scenarijem odpovedi res hoteli datj le navidezno legitimnost ali pa je šlo za grdo igro s sindikati. Odpoved pogodbe, ki so jo menda skuhali pravniki na gospodarski zbornici, je bila vseeno spretna, saj je zanetila nove medsindikal-ne prepire. Ne mislimo le na obnašanje KNSS-Neodvisnosti. Ko je Dušan Semolič kolegom, ki so se prejšnji teden odzvali povabilu Perga-ma, predlagal vsaj nenapadanje, če nočejo skupne akcije, jih je France Tomšič vse ozmerjal z boljševistično bando. Članstvo in njegovi zaup n Usi nn T/nnčis izključno v kmetijskih riovnih organizacijah, sem na Področju, kjer delam, to je živi ,0(eja, ali natančneje proizvo-fOja mleka, dosegel skupaj / dovnimi tovariši uspehe, na ka e|e sem ponosen. Ko sem pred vSemindvajsetimi leti prišel delal r°jstni kraj svojega očeta, smo ^molzli 4800 litrov mleka po /avh danes pa enake krave po , otgoletnem trdem delu tima, v |.atcrem sem delal, dajejo 7331 'kov mleka. Številni moji so-davci so obupali in v zadnjih s Ul aj letih odšli iz stroke. Pri tem uc gie /a po.-dcdKu p Zk'h plač, marveč politične pritiske desnih strank, ki 'dmšajo z novimi žrtvami na oltar svoje nesposob-sh ponovno pridobiti volivce za naslednji mandat, nit sem b'' v devetdesetih letih izvoljen za predsed-UlP Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slove-vih Scm se takoj.soočil z nenormalnimi pritiski no-v Političnih strank. Želja po uničenju vsega, kar je nastalo kmetijstvu od leta 1945 do 1990, je bila tako močna, oh!'110 mol ali uporabiti ogromno moči in znanja, da smo v 'aaili 7200 delovnih mest od 15.800, kolikor smo jih Jainiarni kmetijski proizvodnji imeli pred prihodom ^■Jiosa. S pomočjo ZLSD, na katere listi kandidiram slep v ni ''•bor- smo uspevali vse do letos omiliti po-tikiICe revanšističncga ravnanja z delavci v bivših kme-JiMh podjetjih. ^ iadikat kmetijstva je bil eden od soustanoviteljev Ji^eija denacionalizacijskih zavezancev. Zbrali smo j 0 reono število glasov za pobudo za spremembo zakona ^nacionalizaciji, dobili smo zagotovilo dveh naj-II piejših strank, da bosta spremembo zakona podpr-, (/poje glasove je obljubil tudi Jelinčič, toda samo nekaj Po tem, ko smo še imeli vsa zagotovila LDS in ZLSD, v viiur DS (Jobesecino Proclala za nadaljnjo lojalnost SKD i Navedel sem samo nekaj razlogov, zakaj kandidiram C1', stranke, katere vrata so bila za naše pobude ve-sr l Prta' Lahko dokažem, da smo svoje pobude po-nisrf VUli tlldi ‘Jfugim strankam, ki pa žal za naš sindikat d imele razumevanja. Nasprotno, SKD je celo preprečila, aVc’’ k'50 izgubili delo kot sistemski presežki zaradi ‘Janja zakona o denacionalizaciji prejeli odpravni- no od države. Država je za ta namen odobrila nekaj sto miljo-nov tolarjev, sprejeti so bili kriteriji in posredovane dokumentacije, le denarja, ki gaje bilo moč izplačati edino s soglasjem ministrstva za kmetijstvo, ti delavci nikoli niso videli. Prodor' naših predlogov v parlament je bil torej možen in je še možen edino in samo preko ene stranke, saj vse druge žal ali lažejo kot LDS ali pa so naše zahteve v direktnem nasprotju /. njihovimi programi. Sodelovanje s SLS je bilo možno posredno preko njihovega sindikata in zadružne zveze, vendar samo do tam, kjer se programska izhodišča stranke pokrivajo. Ko pa gre za obstoj kmetijskih podjetij, smo krepko vsaksebi. Da ne bi v parlamentu stalno delovali preko posrednikov, sem se v dogovoru z izvršnim odborom sindikata odločil sodelovati na volitvah za državni zbor. Prepričan sem, da imam z.i /..iiti jmiijc hucicmh zaposlenih v kmetijstvu in živilski industriji dovolj znanja in izkušenj. Program stranke se v celoti pokriva s programom sindikata, celo več, zmaga na volitvah bi omogočila obstoj preostanka primarne kmetijske proizvodnje in revitalizacijo pridelovalne industrije, ki stajo SKD iz revanšističnih in LDS iz liberalno avanturističnih pobud uničili v zadnjih štirih letih. Sem pristaš doktrine »le čevlje sodi naj kopitar«, zato se na druga področja kot socialna in kmetijska ne bom spuščal. Na teh pa bom v celoti sledil programskim izhodiščem sindikata in stranke ZLSD. Vsem, ki me boste tako ali drugače podprli, obljubljam svoje pošteno delo in brezkompromisen boj za pravičen odnos kapitala do dela, kot tudi uporabo vseh sredstev za obstoj kmetijskih podjetij in revitalizacijo predelovalne industrije. Ko se boste na volitvah odločali za posamezne kandidate, se morate zavedati, da odločate tudi o usodi delavcev v kmetijstvu in živilskopre-delovalni industriji.Vsak glas strankam, ki so sprejele in ohranile zakon o denacionalizaciji, zakon o skladu kmetijskih zemljišč, zakon o zadrugah in dovoljevale nelojalno konkurenco živilski industriji z uvozom zdravju škodljivih in oporečnih živil,pomeni izgubo še enega delovnega mesta v naši dejavnosti. Pozivam vas, da se spomnite, kdo je s figo v žepu podpisal socialni sporazum in se danes norčuje iz zahtev delavcev. Ko boste obkroževali imena kandidatov, imejte pred očmi obraze tistih, ki so zato, da bi zadovoljili neki dani obljubi, ne glede na posledice po 30 in več letih ostali bolni in zgarani na cesti. Prosim vas, da se po naši domovini vozite z odprtimi očmi, in videli boste desetine hektarov z goloseki opustošenih gozdov, videli boste stotine hektarov neobdelanih polj, ker zanje novi lastniki ne najdejo najemnikov. V teh gozdovih in na teh njivah so še pred nekaj leti državi in sebi v prid delali naši delavci. Plačevali so visoke davke in dajatve, šolali svoje otroke in se veselili uspehov. Danes razčlovečeni v svoji nemoči zro na propadajoče rezultate minulega dela. Ce jim želite pomagati, potem vam mora biti jasno, kako to lahko storile. Volite mene in volite moje kolege iz Delavske stranke in ZLSD. Bojim se, daje to zadnja možnost, ko delavec še lahko zmaga s svinčnikom. Po volitvah bodo potrebni koli in lopate, kolikor bomo želeli preživeti. Izkoristimo zadnjo možnost, da svoj boj z ulice in trga pred parlamentom prenesemo v parlament. Odpoved kolektivne pogodbe je samo dokaz, da je vlada prepričana, da bo lahko še naprej manipulirala delavca s krščansko pokornostjo in liberalno aroganco. Na volilnem lističu jim bomo poslali račun za ukinjanje delovnih mest, uničevanje podjetij in nesmotrno trošenje denarja davkoplačevalcev, ki jih je po njihovi zaslugi vedno manj. - Srečko Cater Za humanejšo zakonodajo Rojen sem bil 27.1.1949 v Postojni, stalno stanujem v Slavini, pošta Prestranek. Po končani Gozdarski tehniški šoli v Postojni sem se zaposlil v lesni industriji. Od leta 1976 sem zaposlen na Gozdnem gospodarstvu Postojna. Do sedaj se s politiko neposredno nisem ukvarjal, posredno pa zelo veliko z delovanjem v različnih sferah družbenega življenja. Moje najpomembnejše delovanje je bilo v gasilski organizaciji, krajevni skupnosti, teritorialni obrambi in športnem društvu. Kot poveljnik občinskega štaba civilne zaščite sem se angažiral v povezavi z organizacijo obiska Svetega očeta v Postojni. Vrsto let delam v sindikalni organizaciji in sem član različnih organov v podjetju. Kot predsednik sindikata podjetja in predsednik republiškega odbora Sindikata gozdarstva Slovenije spoznavam tegobe zaposlenih in odpuščenih delavcev, ko morajo iskali svoje pravice z dolgotrajnimi pravdanji na sodiščih. Kandidiral hom na listi Demokratov Slovenije. Kandidaturo za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije sprejemam zato, da bi na osnovi programa Demokratov Slovenije prispeval k spremembi zakonodaje, ki bi bila humanejša do ljudi, pripravljenih delati, za življenje na ravni človekovega dostojanstva. Zavzemal se bom za: - uveljavljanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic, - pravno državo, ki naj dejansko uveljavi vladavino zakonov. - razmah podjetništva in delovanje trga hrez vmešavanja politike, - preprečevanje vseh možnih pojavov korupcije, - dosego socialnega ravnotežja tudi tistim ljudem, ki tega sami ne zmorejo, - zagotovitev skladnega Murko Fičur razvoja vseh pokrajin v Sloveniji, - sodelovanje z vsemi organizacijami in strankami, ki imajo podobne cilje za doseganje vsestranskega razvoja naše države. Nikomur ne želim dajati velikih obl juh, obljubljam pa, da bomo skupaj z našimi volivci naredili korak naprej. Murko Fičur m ; ■1 ■1 1® is:;! ■ 10. oktobra 1996 ".csjp -'i' . ; - ■■ Sindikalna lista Prvi del oktober 1996 UH 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 47.760,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.940,00 ■H Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje maj-julij 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 76.445 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 38.223,00 - za 20 let 57.334,00 - za 30 let 76.445,00 2. Nagrada ob upokojitvi 229.335,00 3: Solidarnostne pomoči 76.445,00 Vir: Zavod RS zu statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat delavcev trgovine Izhodiščne plače za trgovsko dejavnost za obdobje oktober - december 1996 Tarifni razred Razmerje Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas 1. enostavna dela 1,00 47.920 II. manj enostavna dela 1,10 52.712 lil. srednje zahtevna dela 1,23 58.942 IV. zahtevna dela 1,37 65.651 V. bolj zahtevna dela 1,55 74.277 VI. zelo zahtevna dela 1,85 88.653 Vil. visoko zahtevna dela 2,10 100.633 Vlil. najbolj zahtevna dela IX. najbolj pomembna najbolj 2,50 119.802 zahtevna dela 3,00 143.761 Sandi Bartol, sekretar Sindikat delavcev gostinstva in turizma Nove vrednosti izhodiščne bruto plače Tarifni razredi Relativna razmerja Izhodiščne bruto plače v SIT za poln delovni čas I. enostavna dela 1,00 49.545 II. manj zahtevna dela 1,10 54.499 lil. srednje zahtevna dela 1,23 60.941 IV. zahtevna dela 1,37 67.876 V. bolj zahtevna dela 1,55 76.795 VI. zelo zahtevna dela 1,85 91.659 VII. visoko zahtevna dela 2,10 104.044 Vlil. najbolj zahtevna dela 2,50 123.863 IX. izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,00 148.635 Minimalna plača za obdobje oktober-december 1996 znaša 55.061 SIT Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.061 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje maj-julij znaša 119.401 SIT Strokovna služba ZSSS Na osnovi tretjega odstavka 36. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ter 1. odstavka 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 so izhodiščne plače za obdobje OKTOBER - DECEMBER 1996 naslednje: Izhodiščne plače za obdobje oktober-december 1996 so določene na osnovi 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Uradni list RS, št. 34/96) in določil KP dejavnosti gostinstva in turizma. Za obdobje oktober-december 1996 so za 0,9 odstotka višje od prejšnjega tromesečja in znašajo: Ta »čast« je doletela tudi nas... Vse člane Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije kakor tudi zaposlene v gostinstvu in turizmu Slovenije obveščamo, daje tudi našo panogo doletela »čast« (sicer med zadnjimi), da nam partnerji odpovedujejo KP. Člane pozivamo, naj si prek sindikalnih zaupnikov pridobijo čimveč informacij o pravicah, ki jim bodo zmanjšane ali celo ukinjene. V sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije smo se odločili z vsemi oblikami sindikalnega boja, skupaj z drugimi sindikati, ohraniti to, kar je po našem prepričanju minimum za preživetje in zaščito pravic naših delavcev. Ivan Jurše, sekretar Boj proti odpovedi Člani predsedstva SG1T so na torkovi seji obravnavali predlog delodajalcev za prenovo kolektivne pogodbe dejavnosti. Govorili so tudi o odpovedi SKPg in odpovedi pogodbe za njihovo dejavnost. Odpoved pogodbe za gostinsko dejavnost so delodajalci zapisali kar v utemeljitvi pobude za pogajanja o njeni prenovi. Predsedstvo je podprlo vse že izražene zahteve in aktivnosti ZSSS. SG1T bo sodeloval v vseh skupnih akcijah ZSSS, tudi v opozorilni stavki. Zaupniki sindikata se bodo 16. t. m. zbrali na konferenci v Celju. V predsedstvu računajo, da se je bo udeležilo več kot sto sindikalnih zaupnikov. Na ta način bodo skušali ohraniti sedanjo raven pravic iz dela. O sporu z delodajalskimi organizacijami bodo obvestili tudi mednarodno zvezo gostinskih delavcev (IUL), ki bo še v tem mesecu imela v Sloveniji konferenco sindikatov Alpe-Jadran. F. K. DELAVCI HIDROINGA KONČNO DOČAKALI STECA- Potem ko je minister za delo, socialne zadeve in družino mag. Anton Rop poslal Delavski enotnosti odgovor v zvezi s člankom, v katerem smo pisali o usodi delavca mariborskega podjetja IMP-PM1 Antona Turšiča, ki že 34 mesecev ni dobil plače, je sekretarka območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti za Podravje Branka Jurak poslala inšpektoratu zadelo pismo. V njem piše: »V podjetju Hidroing d.o.o. Maribor so dobili zadnjo plačo meseca junija za mesec marec 1996. Glede na javni odgovor vašega resornega ministra mag. Antona Ropa prosim, da zaradi neizplačanih plač od meseca marca 1996 naprej sprožite aktivnosti, da dalavci dobijo plačo in da se odgovorna oseba kaznuje v skladu z zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 205. členom Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Prilagam vam fotokopijo odgovora mag. Antona Ropa Delavski enotnosti.« Pismo je Jurakova poslala v vednost tudi ministru samemu. Tako je Jurakova inšpektorat za delo obvestila o dejstvu, ki bi ga tam morali poznati vsaj že pet mesecev. Pristojni v agenciji za plačilni promet namreč trdijo, da če pravna oseba plač ne izplačuje v skladu z zakonom, o tem obvestijo pristojni organ inšpekcije dela. Še preden so delovni inšpektorji uspeli reagirati na pismo Branke Jurak, je pristojno sodišče v Mariboru uvedlo za Hidroing stečajni postopek. Za stečajno upraviteljico je imenovalo Ireno Lesjak.Tako seje končala agonija 34 delavcev tega podjetja, ki so bili že več kot mesec dni doma na čakanju. Sedaj se bodo lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, kjer bodo prejemali denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Podjetje Hidroingje nastalo na začetku devetdesetih let po stečaju VGP Inženiringa. Opravljalo je zlasti gradbena dela pri izgradnji plinovodov, pri izvajanju melioracij, pri odvodnjavanju cest in podobno, a je bilo že ob ustanovitvi (pre)obremenjeno s starimi dolgovi. Tudi zato je lani ustvarilo blizu 50 milijonov tolarjev izgube, letos pa seje ta še znatno povečala. Podjetje je imelo že več kot 190 dni blokiran žiro račun, zato je imelo težave z nabavo repromaterialain izplačilom plač. Likvidnostne probleme so poskušali reševati z odprodajo •v.- v v \ gnMMtMK ■ Živci še popuščajo !! I \/. Neodvisnih sindikmov Slovenije so javnosii sporočili, da je v Čevljarstvu v Kidričevem ponovno prišlo do incidenta oziroma do fizičnega obračuna med nekim delavcem, kije | I še zaposlen y tem podjetjem, in bivšim delavcem. Bivšega I delavca Čevljarstva naj bi napadel neki zaposleni delavec po tem, ko se je večja skupina bivših delavcev vključila v no- I I I Član Neodvisnih sindikatov in bivši delavec Čevljarstva II Leopold Karne/a je javnosti posredoval tudi poškodbeni karton 1| I iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. V njem piše. | daje Leopolda Karneža “znana oseba prijela za'giavb in ušesa I in ga stresala.” Ker je bil pred leti že operiran na hrbtenici je f S zaradi tega dobil poškodbe, zaradi katerih bo nekaj časa mo- | 1 1 sni sindikati o tem že obvestili vse pristojne državne organe, j ni mi delavci1 teHaivši mLJel avci, o čemer smo v Delavski enotnost i 5 že nekajkrat pisati, še ni pomiril. Zasavje Skupen nastop nepremičnin in osnovnih sredstev, vendar jih tudi to ni moglo rešiti najhujšega. Hidroingovi delavci bodo sedaj našli socialno varnost na zavodu za zaposlovanje, odprto pa ostaja vprašanje odgovoriiO jH to, da šest mesecev niso a « plače. Kaj bodo v zvezi s a ukrenil inšpektorat za delo« pokazal čas. Toind RES NI REŠITVE Čeprav je po tednu dni stavke v Tiskarni Ljudska pravffjb kazalo, da bo z dogovorom le prišlo do kompromisa med gra‘|C,/ j delavci in njihovim poslovodstvom, seje tik pred njegovinlJj dpisom spet zataknilo: nadzorni svet (v katerem so vsi pošlo''0 J® možje) je odstopil, delavci pa še naprej ostajajo brez izpo1 j svojih upravičenih zahtev. Štrajk se je začel prejšnjo sredo (2. t. m.) z naslednjimi stavkovnimi zahtevami: 1. Poslovodstvo je dolžno takoj poravnati vse prispevke in akontacijo dohodnine za meseca junij in julij ter življenjska zavarovanja tistih delavcev, ki imajo izplačevanje urejeno preko plačilnih list, pa tudi jubilejne nagrade, voznine, prehrano, sindikalno članarino in članarino blagajne vzajemne pomoči. 2. Izplačilo avgustovske plače z vsemi prispevki in poračunom razlik plač za mesec junij (približno 10 odstotkov) in julij (približno 15 odstotkov) do polnega iznosa po kolektivni pogodbi do 4. 10. 1996. 3. Izplačilo septembrske plače po kolektivni pogodbi do 18. 10. 1996. 4. Regres za leto 1995 (poračun 4. dela) do 30. 10. 1996; regres za leto 1996 do 15. 11. 1996 - z oktobrsko plačo. 5. Rešitev problema prehrane zaposlenih tako, da bodo boni vnovč-Ijivi. 6. Poimenski izračun terjatev delavcev do podjetja. 7. Odstop celotnega starega poslovodstva. 8. Kazenska odgovornost poslovodstva, če se ugotovijo nepravilnosti v poslovanju. 9. Nadzorni svet naj sprejme sklep, da se za terjatve delavcev piše hipoteka. Kot nam je na tiskovni konferenci včeraj (9. t. m.) dopoldne povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj, so stavkajoči potrebovali kar štiri dni, da so sploh prišli zlo poslovodstva! V naslednjih dveh dnevih trdih pogajanj pa so dosegli naslednj i dogovor, ki gaje pravzaprav predlagalo poslovodstvo (navajamo prve štiri člene): 1. Pogajalci ugotavljajo, da je s 7. 10. 1996 uresničena prva točka stavkovnih zahtev, razen jubilejnih nagrad, voznin in prehrane, plačane v denarju za mesec junij. 2. Akontacija bruto izhodiščne plače za vse zaposlene, vključno z zaposlenimi z. individualnimi f ue dbami in člani poslovodstvi' . 54.570,00 SIT, in sicer za i'1] avgust in september 1996. Za rij “ do vseh plač, ki so izpkičaaM ravnijo kolektivne pogodbe- 1' I-gres za leto 1995 in 1996 in “p neizplačane obveznostih p° ^jnij livni pogodbi se v roku L1 * l6i| sklenitvi tega dogovora izsiav9jkv sivo teh terjatev s hipoteko na" jo ( mičnine, ki ima veljavnost del Ujj čila vseh terjatev 'zaposlenin; ) 3. Izplačila avgustovskih'j^., tembrskih akontacij plač sistemu akontacij s prvo zapa" | oziroma plačilom v petek, .j 1996, in sicer v višini najmanj- j, SIT. Nadaljnje izplačevanje boy sko (vsak petek), tako da btLj konca meseca oktobra v celoti P j vse obveznosti iz drugega cle govora. J 4. Plače od meseca oktobra se izplačujejo v skladu s ko L no pogodbo grafične dejavn°,J^ S tem dogovorom (ki ima j« členov) je stavkovni 0<^orVc<§| (8. t. m.) seznanil zbor delanj™ gaje sprejel. Ko pa bi ga bdOj podpisati, seje zataknilo, ni svet, v katerem je celotno vodstvo, jim je namreč spoj0 J dogovora ne more podpisati. ni denarja, s katerim bi lahkoW"L te zahteve; stanje daje s6 J slabše, kot so kazale dosedanji lance, hipoteka daje praktičn°T vseh nepremičninah in da rešit''6 J ni videti. Zato je nadzorni odb“ ( ponudil ostavko (!)... . , »Ljudje so bili pripravljen11 stiti, zato so tudi pristali na P J gane minimume iz dogovora- J so zvedeli za to sprenevedanj _ slovodstva, so bili seveda ogofvM je povedal predsednik stavk® Mg odbora Jože Jager. Dušan Re j seje medtem že povezal z n1111 j. |Pf Metodom Dragonjo, ki je0a«jj pomoč pri razreševanju tež ' dijskega vozla. N pr Do sedaj je bilo veliko narejenega v postopkih za ustanovitev in re*tr\\r \r i i Li in ririi'7hrih 71* \rr»i' VSC* svetov delavcev v podjetjih in družbah. Že več kot polovica vsen ^ svetov delavcev je obiskalo usposabljanje »Učinkovito soupravljaj . ___'-7000 _____ . :__t__^_____:....i Xlnni Sindikat podjetja Rudnika Trbovlje - Hrastnik je pretekli teden sprejel akcijske usmeritve za vodenje postopkov v zvezi s premalo izplačanimi plačami iz preteklega obdobja. Izdelali so variantne predloge, ki jih bodo ponudili v realizacijo na bližnjih pogajanjih z resornim ministrstvom. Če pogajanja ne bodo dala pozitivnih odgovorov, bodo pripravili vse potrebno, da člani sindikata svoje pravice izterjajo na sodišču. ganizaciji ZSSS, ravno tako so se izobraževanja udeležili člani nat svetov. .. jJ V tem tednu bo delovni posvet predsednikov sindikatov podjetij i dsednikov svetov delavcev iz podjetij in družb zasavske regije,1111 ‘£ bodo v ospredje postavili uresničevanje soupravljalskih pravic det ^ vključevanje sveta delavcev v nekatere aktivnosti, ki jih izvajamo v ter zagotavljanje strokovne pomoči pri njihovem delu. Če riitf Izčrpno informiranje Kot poroča nadvse prizadevni predsednik sindikata Steklarne Hrastnik Soniboj Knežak, bodo v teh dneh izdali Sindikalni občasnik, glasilo Steklarne Hrastnik, v katerem bodo podrobneje predstavili odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ter odpoved kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije. V Območni organizaciji ZSSS Zasavje veliko pozornost posvečamo razvoju in krepitvi sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij preko svetov delavcev. Teden upokojencev v Trbovljah ^ Tudi letos je nadvse prizadevno Društvo upokojencev Trbovlj6 f j vilo teden upokojencev. Poleg že tradicionalne razstave ročnih del u' jv j stvaritev upokojencev so člani pripravili zanimive kulturne programe11 tekmovanja upokojencev, poverjeniki pa so obiskali bolnike na m ^ Na srečanju vseh upokojencev v Delavskem domu je Cveto P*cV° ; Js dsednik društva, na osrednji prireditvi spregovoril o bogati drustv ^ vnosti. Posebna priznanja so prejeli: ing. Albert Ivančič, Filip Florjan Plevnik. Še poseben dogodek za vse upokojence pa je ut Delavske godbe Trbovlje, ki jo je vodil priznani dirigent prof.A pan_Vuj- vnos61 Sodelovanje Društva upokojencev in sindikata je vzorno, se p vidno v skupnem projektu Posmrtninske samopomoči. ^ ^ ^ Zanimiva predstavitev delovanja STUDIJSKIH KROŽKOV V PODRAVJU ^ ?kviru tedna vseživljenjskega s«jePriPraviluAnd:a- lor '-vnter Slovenije, jo območna Lprp!n'/;lciJa zsss v Podravju fcrožk aV'la tlclovanjc študijskih ■jj: . ov- Ta območna organiza-laJ Je Prva v Sloveniji izkoristi-t)|! .dijske krožke za usposa-pnJe sindikalnih zaupnikov. s dravski svobodni sindikati v0 j?JP.rej poslali na usposabljanje kro--r 'n lr‘ mentorje študijskih bli ^ov- Brez ustrezno usposo-^ n,h kadrov se namreč nobe-l 0rganizacija ali pravna oseba I fin'°re Pojaviti na razpis za or-m, 1Zlranje študijskih krožkov, ki •'t leto objav i minivo '■ ciralo ministrstvo za šolstvo in šport. Na njih seje usposabljalo okoli 30 sindikalnih zaupnikov. Na predstavitvi so delo posameznih krožkov predstavili jnentorji Dušan Detiček, Mira Žličar in Marija Erakovič. Poudarili so, daje bilo vključevanje v krožke prostovoljno, potekali so izven delovnega časa, teme, ki sojih člani obravnavali, pašo si izbrali sami. Sindikalni zaupniki, ki so se vključili v delo študijskih krožkov, so na koncu pripravili tudi javne tribune in brošure, s katerimi so svoje pridobljeno znanje ponudili tudi drugim članom sindikata kovitihoblik(samo)usposabljanja robu pa se jim lahko postavijo sindikalnih zaupnikov. samo sindikalni zaupniki, ki dovolj Usposabljanje je, kakor je na znajo. »V znanju je moč,« je dejal predstavitvi dela študijskih krož- Medik. »Žal pa se tega še vedno kov dejal predsednik SKE1 v ne zavedajo niti vsi sindikalni Podravju Branko Medik, sindika- zaupniki v Podravju, saj bi se sicer listom nujno potrebno. Številni v večjem številu odzvali vabilu kvazimenedžerji namreč dan- na predstavitev dela študijskih današnji izigravajo zakone in krožkov.« poskušajo delavce zavajati, po T. K. . : «»! ■ " 'S Predsedniki svetov delavcev računajo na pomoč sindikatov NapobudosvctadelavccvTckstilneindustrijcOtiškiVrhCTTO) I i Krušič in sekretar ZSSS Rajko Lesjak. Namen srečanja je bil, da bi sc predsedniki svetov delavcev j spoznali med seboj, si izmenjali izkušnje in se dogovorili, kako ravnati, da bi bila njihova dejavnost za; zaposlene kar najbolj I učinkovita. Predsedniki so poročali, kako poteka proces sou- | previjanja v njihovih podjetjih, in ugotovili, da je stanje zelo različno; odvisno je predvsem od stopnje lastninskega preobliko- : vanja, bd gošpodarsko-poslovne uspešnosti podjetij in od pripravljenosti vodstev za sodelovanje. Ob koncu srečanja so sprejeli nekaj priporočil, stališč in sk- /.t - f elk« Roksandič n|[| fetvo in šport. J.ponočna organizacija ZSSS ‘ifclt Viuje Pod VO(JstvomMet- kojjjj "'ksandič organizirala tri štu-Hijfe krožke (o soupravljanju ijtč^^nih. o socialnem partner-v gospodarskih družbah in l^dit1"' ''■‘ko postati uspešen sin-1 a,ni zaupnik), ki jih je finan- »t /..\A,\JU J1-. MUC« Medik lil UH ko Po besedah Metke Roksandič bodo letos študijske: krožke organizirali tudi nekateri sindikati dejavnosti in Zveza/vobodnih sindikatov Slovenije. Žal zanje še ni dovolj zanimanja v vseh območnih organizacijah, čeprav izkušnje v Podravju kažejo, da bi lahko postali ena od najbolj učin- protestiramo proti enostranski odpovedi kolektivne pogodbe, 'i 2. Pozivamo sindikate v slovenskih podje^ih, naj pomagajo povezovati svete delavcev, da bodo lahko postali enakovreden sogovornik delodajalcem oziroma vodstvom podjetij in da se | bo njihova vloga pri soupravljanju okrepila. 3. Menimo, daje nalog;a svetov delavcev boriti se za pravice zaposlenih; ki izhajajo iz njihovega dela, ne glede na lastništvo : § in na naravo dela, ki ga opravljajo. 4. Podpiramo sodelovanje s sindikati in jih pozivamo, naj J združijo svoje moči v boju za pravice delavcev, ki j i h zastopajo. | Sindikati lahko svetom delavcev edini pomagajo, ko le-ti ne I dosežejo soglasja z vodstvom podjetja. . . ^ v 5. Predsedniki svetov delavcev se moramo začeti povezo-vati, kajti z izkušnjami drugih Se bogatimo; to nam boomogočilo, 1 da bomo soupravljanje v Sloveniji dvignili na tako raven, kakršna § je potrebna, da se bodo slovenska pod jetja enakovredno vkl jučila J v Evropsko skupnost. Na prihodnje posvete vabimo tudi predsednike svetov delavčev iz drugih slovenskih podjetij, p x. SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE ČLANICE IN ČLANI P ^Uje čas, da strnemo svoje vrste in glasno ter odločno povemo delodajalcem, ki so enostransko odpovedali 3 Aktivno pogodbo dejavnosti trgovine, da jim ne bomo popustili. jz združenja trgovine Slovenije bi skupaj s šefi iz gospodarske zbornice in združenja delodajal-Vnovi koteMrrai pogodbi radi odpravili vse tisto, kar trenutno delavcem omogoča preživetje in člo-n n y,redno življenje. Delavke in delavci pa vemo, da rezerve v podjetjih niso samo naših v plačah, dodatkih , naaomestilih, ampak tudi v šefovskih plačah in njihovem vodenju podjetij. V! tle/J°c C*° v SlovcniJi Prizadet z ukinitvijo dodatkov za turnusno delo, deljen delovni čas, nedeljsko in praznično ;° l0’ bodo to nedvomno prodajalci. ’itada^alec’ ki dela V turnusu- se vozi na del° 10 kilometrov, dela vse sobote, nekatere nedelje in Predli®’ "Poštevaje 4?j člen veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, po logu delodajalcev prikrajšan za: turnusno delo nedeljsko in praznično delo delovno dobo vpliv okolja odmor med delom bij 6.505 tolarjev 1.301 tolarjev 4.897 tolarjev 3.252 tolarjev 4.593 tolarjev 20.548 tolaU« Prikrajšan bi bil še za: ^ regres za letni dopust regres za prehrano med delom >*- povračilo stroškov prevoza na delo 8.500 tolarjev 11.719 tolarjev 8.000 tolarjev ,ri Mw,Vse to obveljalo, bi bila trgovka ali trgovec vsak mesec prikrajšana za 38.309 tolariev. To je 73% njune J aisčne plače po veljavni kolektivni pogodbi fjpre"1 izračunu nismo upoštevali jubilejnih nagrad, odpravnin in solidarnostnih pomoči. Tudi te občasne k,L Jemke. ki so pomembni za socialno varnost zaposlenih, bi delodajalci radi zelo zmanjšali. KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat kmetijstva in živilske industrije Po čem smo Na podlagi 45. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo in 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 so izhodiščne plače v kmetijstvu in živilski industriji zaOKTOBER-NOVEMBER-DECEMBER takšne: ■ Tarifni razredi Zahtevnostna skupina Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas OKTOBER-NOVEMBER-DECEMBER I. enostavna dela 49.781 II. ' manj zahtevna dela 54.759 III. srednje zahtevna dela 61.231 IV. zahtevna dela 68.200 V. bolj zahtevna dela 77.161 VI. zelo zahtevna dela 92.096 VII. visoko zahtevna dela 104.541 Vlil. najbolj zahtevna dela 124.452 IX. izjemno pomembna dela 149.343 Eskalaeijska stopnja 0,9% | II Tarif, razred I. plač. skup. II. plač. skup. 111. plač. skup. i. 46.525 48.851 51.177 n. 51.177 53.735 56.294 m. 57.225 60.086 62.947 IV. 63.170 66.925 70.1 12 v. 72.114 75.719 79.324 VI. 86.071 90.374 94.678 Vil. 97.701 102.587 107.472 Vlil. 1 16.312 122.127 127.943 IX. 139.574 146.552 153.531 Tarifni razred Relativna razmerja Vodno gospodarstvo Komunalne dejavnosti I. enostavna dela 1,00 50.891 53.503 11. manj zahtevna dela 1,10 55.980 58.853 111. srednje zahtevna dela 1,23 62.596 65.809 IV. zahtevna dela 1,46 74.301 78.1 14 V. bolj zahtevna dela 1,60 81.426 85.605 VI. zelo zahtevna dela 2,16 109.925 115.566 VII. visoko zahtevna dela 2,70 137.406 144.458 IX. najbolj zahtevna dela 3,50 178.119 187.261 X. izjemno zahtevna dela 4,20 213.742 224.713 Tarifni razred Relativna razmerja 1. skup. Izhodišča 2. skup. 3.skup. 1. enostavna dela 1,00 46.525 50.013 53.503 II. manj zahtevna dela 1,10 51.178 55.014 58.853 III. srednje zahtevna dela 1,23 57.226 61.516 65.809 IV. zahtevna dela 1,46 67.927 73.019 78.1 14 V. bolj zahtevna dela 1,60 74.440 80.021 85.605 VI. zelo zahtevna dela 2,16 100.494 108.028 115.566 VII. visoko zahtevna dela 2,70 125.618 135.035 144.458 Vlil. najbolj zahtevna dela 3,50 162.838 175.046 187.261 IX. izjemno zahtevna dela 4,20 195.405 210.055 224.713 Zahtevnostna skupina Relativno Izhodiščna tarifni razred razmerje bruto plača I. enostavna dela 1,00 48.598 11. manj zahtevna dela 1,12 54.430 111. srednje zahtevna dela 1,25 60.748 IV. zahtevna dela 1,45 70.467 V. bolj zahtevna dela 1,60 77.757 VI. zelo zahtevna dela 1,90 92.336 Vil. visoko zahtevna dela 2,25 109.346 Vlil. najbolj zahtevna dela IX. izjemno pomembna 2,60 126.355 najbolj zahtevna dela 3,10 150.654 Eskalacija 0,9 % Podpisniki kolektivne pogodbe MBl ■ Javo Labanac, sekretar Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Kako »kotiramo« Izhodiščne plače za obdobje oktober - december 1996 po tarifni prilogi (Ur.l. RS št. 44/95) h kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije. ::: ■ Valorizacijski količnik je 1.009. Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Izhodiščne plače za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti - oktober - december 1996 Skladno z določbami tarifne priloge za leto 1994 za gospodarske javne službe vodnega gospodarstva in tarifne priloge za leto 1996 na področju komunalnih dejavnosti ter 0,9 % eskalacije po socialnem sporazumu so za obdobje oktober - december 1996 izhodiščne bruto plače takšne: Izhodiščne plače za podjetja na področju stanovanjske dejavnosti za obdobje oktober - december 1996 Skladno z določbami tarifne priloge kolektivne pogodbe stanovanjske dejavnosti in na osnovi 2-odstotne eskalacije so izhodiščne plače dejavnosti za obdobje oktober - december 1996 takšne: Pri določanju izhodiščnih plač je upoštevana eskalacija, dogovorjena s socialnim sporazumom za leto 1996, ki znaša za to obdobje 0,9 odstotka. Skladno s socialnim sporazumom in zakonom o izvajanju je minimalna bruto plača v tem trimesečju 55.061 tolarjev. Miloš Mikolič, sekretar SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Koliko nas cenijo V skladu z določili Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. 1. RS, št. 37/96) podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti skupno objavljamo izhodiščne bruto plače za četrto trimesečje (oktober, november, december) 1996: 10. oktobra 1996 H NA TR7MM PREPIHU Koncern Iskra je uspešno prebrodil krizo V BODOČE ŠTEJE LE DOBIČEK V Ljubljani je ta teden odprt sejem Sodobna elektronika, vsa leta, kar sejem organizirajo, pa je eden njegovih najvidnejših razstavljalcev sistem Iskre. Zdaj je to koncern, ki združuje 28 hčerinskih podjetij, skupaj z vnukinjami pa šteje 77 podjetij. Iskra praznuje letos tudi petdeseto obletnico obstoja. Na sejmu predstavlja vrsto novih izdelkov, ki naj bi še bolj utrdili njen položaj na trgu. Po besedah predsednika uprave Dušana Šešoka, bo v letošnjem letu koncern z vsemi svojimi gospodarskimi subjekti naverjetneje izplaval iz rdečih številk. Predsednik pričakuje dobiček. Kjer ga ne bo, bodo \ vodstvu koncerna najresneje razmislili o zamenjavi vodstva takega podjetja. Na sejmu Sodobna elektronika letos razstavlja 571 podejtij z vsega sveta, večinoma kajpak preko domačih zastopnikov ali posrednikov. Na sliki: motiv s sejma. Dušan Šešok je z razvojem koncerna zelo zadovoljen.Ta seje utrdil tako na trgu kot navznoter. Opazen je velik optimizem in veliko večja samozavest. »Smo v obdobju pospešene rasti sistema,« nam je dejal in nanizal nekaj značilnih podatkov: »Leta 1993 smo imeli 45 milijonov mark izgube; letos ob polletju, ko namenoma zaostrimo bilance, smo je imeli v celem sistemu za 3,6 mi lijonov mark. Ob koncu leta nanjo ne računam, vendar sc lahko zgo di, dajo bo katero podjetje še zabeležilo. V takem primeru bomo seveda ukrepali, kajti hočemo, da v prihodnje vsa podjetja dosegajo dobiček.'V zadnjih treh letih je koncern zabeležil izjemno rast proizvodnje: leta 1994je bila stopnja rasti dobrih 12 odstotkov, leto kasneje preko 18; letos v prvem polletju pa je bila stopnja rasti skoraj 24 odstotna, medtem ko je v gospodarstvu upadla za 3 odstotke. Zdaj naredimo dvakrat toliko izdelkov, kot leta 1992. Prihodka bo letos predvidoma za 690 milijonov mark; od tega jih bomo s prodajo na tuje zaslužili 370 milijonov. Vse to smo dosegli s trdim delom in tudi odrekanjem. V nekaterih podjetjih so nekaj časa zavestno izplačevali le po pol plače.« Postavljanje sistema Iskre, kije leta 1989 razpadel, in po osamosvojitvi zašel v hudo poslovno stisko, na noge, je imelo svojo temnejšo plat. Število zaposlenih seje krčilo’iz leta v leto in danes jih je v koncernu zaposlenih štirikrat manj, kakor v času njegovega največjega vzpona pred približno desetimi leti (ne upoštevamo pa seveda zaposlenih v tistih podjetjih, ki so še leta 1989 bila v okviru sozda Iskra, danes pa so samostojne gospodarske družbe). Pa še teh nekaj več kakor 8000 zaposlenih je preveč za sistem, kakršen je koncern zdaj. Predsednik uprave meni, da bodo še odpuščali. Prepričan pa je tudi, da tolikšnih plač niti gospodarstvo, niti Iskra ne preneseta. Šešok je posebej poudaril uspešno sanacijo podjetij Iskrinega sistema, ki so imela ali imajo izgubo. Najbolje je uspela vAvtoelektriki in Feritih, ki zdaj dosegata od vseh Iskrinih podjetij naj višjo rast, še pred tremi leti pa sta bili v hudih težavah. Obe sta tudijned tistimi Iskrinimi podjetji, ki praktično vso proizvo- Dušan Sešuk: Srbski trgje res težaven. V to sem se prepričal sam. Podjetja ne pridejo niti koraka nasproti brez privoljenja oblasti. Zato deloma jemljem nazaj grajo slovenski diplomaciji zaradi politike do te države. dnjo izvozijo. Obe imata najbolj dolgoročno naravnano razvojno strategijo. Pri tem podatku predsednik Iskri ne uprave ni mogel mimo dejstva, da denimo Avtoelektrika že četrt stoletja prodaja francoskima po djetjema Peugeot in Citroen, ne pa tudi domačemu Revozu (Renaultu). Povezal gaje s premajhno pomočjo države domači industriji: če Slovenija uvozi za precej več kakor za milijardo dolarjev avtomobilov, bi država uvoz lahko bolj povezala z izvozom slovenskih izdelkov v državo, izvoznico avtomobilov... V naslednjih letih nameravajo v Iskri doseči desetodstotno povprečno letno rast, še več izvažati in predvsem poslovati z dobičkom. Kako to doseči? Šešok ima odgovor na to vprašanje: »Naše 'orožje’ bodo vsako leto številni novi izdelki, zniževanje stroškov, celovito zaokroževanje programskih sklopov, racionaliziranje poslovanja z združevanjem podjetij in povezovanje s tujimi partnerji. Namesto 77 podjetij naj bi jih čez čas bilo največ 30, drugače bo sistem predrag in težko vodljiv-Vsi ti strateški načrti so v teku in ko bo še lastninjenje končano, bo tempo razvoja hitrjši. Lastninili pa sc bomo izključno z notranjim odkupom, saj imajo zaposleni velike vsote neizplačanih plač, kijih bomo uporabili v ta namen. In ko bo to končano, se bomo kar najhitreje vključili na ljubljansko borzo.« V načrte o rasti podjetij Iskrinega sistema pa še niso vključene možnosti ponovnega prodora na trg bivše lugoslavije, kjer možnosti vsekakor so. Iskra je v teh krajih še vedno cenjena blagovna znamka in čeprav i ma koncern za zdaj precej težav pri ponovnem prodiranju na trge novonastalih držav, zelo pozitivno ocenjujejo možnosti za trgovske stike. Poslovni stiki močno naraščajo s podjetji iz celotne BiH, z makedonskimi tečejo po pričakovanjih, s hrvaškimi nekako stagnirajo, s srbskimi pa... »Delno umikam grajo, ki sem jo • naši diplomaciji izrekel letos spomladi na račun politike do držav, nastalih iz Jugoslavije,« je dejal Dušan Šešok. »V Srbiji so razmere res zelo težke. V to sem se sam prepričal. Večja podjetja ne stopijo koraka nasproti brez poprejšnjega dovoljenja oblasti, pa če smo jim še tako potrebni. Vsekakor pa drži, da bo pomoč države potrebna pri urejanju zapletenih vprašanj vračanja zaplenjenega ali uničenega premoženja in to ne samo v Srbiji, pač pa tudi na Hrvaškem. Samo Iskra Commerce je izgubila 58 milijonov mark vredno premoženje. II. R- Jožko Čuk predstavil stališča delodajalcev do stališč sindikatov ob odpovedi kolektivnih pogodb NAŠI ARGUMENTI SO ČVRSTI IN ŠE NEOVRŽENI V četrtek, ko se bo ta številka našega časnika že vrtela na tiskarskih strojih, bo upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije ponovno razpravljal o postopku prenove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb. Prav gotovo bodo na tej seji vsaj omenili pobudo Svobodnih sindikatov, naj do desetega oktobra (to je na dan seje upravnega odbora zbornice) prekličejo odpoved splošne kolektivne pogodbe. Sindikati so sklenili, da se pod pritiskom odpovedi ne bodo pogajali o novi vsebini kolektivnih pogodb. Toda če smemo soditi po izjavi predsednika Gospodarske zbornice Jožka Čuka pred dnevi na novinarski konferenci, v zbornici sploh niso pomišljali na pristanek na sindikalno zahtevo. Če se bodo delodajalci 10. oktobra odločili namesto za popuščanje za vztrajanje pri svojem, sindikatom preostane pogajanje za čim manjše znižanje delavskih pravic, izvirajočih iz plače ali pa, da vztrajajo tudi oni in izkoristijo vsa zakonita sredstva za dosego svojega. V tem primeru bodo izbruhnile stavke. Toda Čuk meni, da vzrok zanje ne bo le odpoved kolektivnih pogodb, ampak bo do njih tako ali tako prišlo zaradi stanja, v kakršnem je gospodarstvo. »Spremeniti moramo kolektivne pogodbe in izboljšati konktir. renčnosti slovenskega gospodarstva z znižanjem obresti, ustreznejšo tečajno politiko, z večjo plačilno disciplino, manjšo javno porabo in deregulacijo poslovanja,« je Čuk dejal na koncu tiskovne konference. »Drugače bomo imeli resne socialne nemire, pojavno agresivne, vendar depresivne zaradi odpuščanj zaposlenih, neizplačevanjaosnovnih plač in splošnega zmanjšanja socialne varnosti. To je skrbno pretehtana ocena, ki smo jo pripravili na trdnih podatkovnih in analitičnih argumentih. In ki namjih dosedaj ni še nihče ovrgel. V zbornici smo prepričani, da si ne moremo še eno leto privoščiti stroške dela na sedanji ravni. Dovolj smo tudi odgovorni, da tega ne bomo pustili pri miru.« Med argumenti, na katere se sklicujejo delodajalci, so lanskoletna izguba gospodarstva, kije bila večja od njegovega dobička, upadanje obsega proizvodnje in izvoza v letošnjem letu, vse večje število podjetij z blokiranimi žiro računi in dejstvo, da seje od leta 1993 do letos za vsak odstotek povišanja plač število nezaposjenih povečalo za 0,38 odstotka. Čuk je še dodal, da visoki stroški dela jemljejo gospodarstvu sredstva za razvoj, za naložbe, brez katerih ne bo nujno potrebnega povečanja dodane vrednosti. Ne nazadnje pa tako visoke socialne pravice odganjajo domače in tuje investitorje. Resen tuj kapital bo obšel Slovenijo, je poudaril, in tudi domač se bo začel seliti drugam. Predsednik Gospodarske zbornice se ni strinjal s sindikati, daje stavka tudi tokrat legalno sredstvo njihovega boja. Delodajalci menijo, da bi bila stavka zaradi odpovedi splošne kolektivne pogodbe nelegalna zato, ker so oni tisti, ki stalno pozivajo partnerje k pogovorom. Poleg tega je v kolektivnih pogodbah določeno, da se jih lahko odpove in kako je to treba narediti. Delodajalci so prepričani, da so ravnali povsem v skladu s temi določili. Daje Čuk kategorično zavrnil očitek sindikatov, češ da obe zbornici, gospodarska in obrtna, nista legalni in legitimni predstavnici delodajalcev, najbrže ni treba posebej poudarjati. Zavrnil je tudi očitek, da plače menedžeijev načenjajo plačni fond zaposlenih, in se pri tem skliceval na podatke Agencije za plačilni promet. Po njih naj bi povprečne plače delavcev z individualnimi pO' godbami za malo več kakor trikrat presegale povprečno plačo v gospodarstvu. Menedžerske plače so omejene z zakonom in ne presegajo dovoljenih okvirjev, vključno z bonitetami. Zbornica sama pa podatkov o menedžerskih prejemkih ne zbira, ker za to ni pooblaščena. Zdi se, da tako narazen kot tokrat delodajalci in delojemalci pri nas še niso bili. Nekdo izmed delodajalcev je to stanje poimenoval začetek pravega interesnega dogovarjanja. K temu bi kazalo dodati, da se bo prvikrat pokazala dejanska pogajalska in siceršnja moč enih in drugih. B.R- Strah razjeda tudi duše šefov Resnica je, da še nobeden ni sestavil recepta za uspešno vodenje podjetja. Preveč je različnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. Mnogih od njih sploh ni možno natančno opredeliti. Po drugi strani je vedno tudi vprašanje, koliko znajo tisti, ki so odgovorni za ukrepanje objektivno oceniti določen pojav. Ravno tako morajo biti sposobni oceniti prednosti in pomanjkljivosti vsakega ukrepa, prej kot ga začnejo udejanjati. Ukrep, sprejet za določeno področje, nima samo enoznačnega učinka na tem področju, temveč vpliva tudi na druga področja, in sicer tako ugodno kot tudi neugodno. Razumljivo je, da noben direktor, ki zna vnaprej oceniti posledice svojega ukrepa, le-tega ne bo začel udejanjati, če vnaprej oceni, da ima več neugodnih kot pa ugodnih posledic. Tudi če ga problem, ki naj bi ga s tem rešil, močno žuli. Ob upoštevanju navedenih izhodišč si oglejmo aktualno poslovno odločitev, ki sojo sprejeli upravni odbor GZS, Obrtna zbornica ter Združenje delodajalcev, in sicer odpoved SKR. Utemeljitev zaradi previsokih stroškov dela je ogrožena mednarodna konkurenčna sposobnost slovenskih izdelkov in delodajalci si z enostransko odpovedjo veljavne SKR želijo zagotoviti boljšo pogajalsko pozicijo za novo SKR Ob tem sc postavlja vprašanje, kako so delodajalci Pravi način izboljševanja konkurenčne sposobnosti podjetij ocenjevali posledice svojega sklepa, preden so ga sprejeli. Znane so sicer težave v velikem številu slovenskih podjetij, znano je, da so slovenski izdelki, takšni kot so, pogostokrat težko prodajljivi po cenah, ki bi jih naša podjetja morala doseči, da ne bi prodajala z izgubo. Znano.je tudi, da podjetja potrebujejo določen čas, da se prilagodijo novim tržnim pogojem, sicer jim grozi stečaj in s tem še manj delovnih mest za prebivalce Slovenije. Toda ali je navedene probleme možno reševati na način, kot so se jih lotili delodajalci? Saj imamo ja zelo različna podjetja, tako po uspešnosti poslovanja kot konkurenčni sposobnosti in načinu vodenja. Zato niso npr. začeli takoj pogovore o novi SKR, ampak so se raje zatekli k enostranski odpovedi? Ali jim ni nekoliko preveč stopila v glavo legitimna moč, čeprav nekateri trdijo, da še ni popolnoma jasno opredeljeno, kdo je delodajalec v Sloveniji? Po drugi strani pa delodajalci nekoliko spominjajo na generale, ki so živeli v napačnem prepričanju, da morajo dati samo ukaz, pa bo vojska že pripravljena na boj. Ali delodajalci ne računajo pri delojemalcih le nekoliko preveč na strah pred izgubo delovnih mest in so zato lahko tako neprevidni oz. neobzirni? Mednarodna konkurenčna sposobnost ima svoj makro (za katerega skrbi država) in svoj mezo oz. mikro vidik (za katerega skrbijo podjetja). Z vidika podjetja se mednarodna konkurenčna sposobnost v bistvu zrcali v dveh dejavnikih: v tehnologiji, katere rezultat se kaže predvsem v uporabnosti in kakovosti izdelka, ter v storilnosti, ki pa se kaže v stroških izdelave na enoto izdelka. V zvezi z obema dejavnikoma v po- djetju ne sme biti nikoli miru, ker vztrajanje pri določenem dosežku pomeni nazadovanje v konkurenčnosti. Že dolgo je znano, daje delovna storilnost odvisna od znanja in strokovne usposobljenosti delavca ter od njegove pripravljenosti oz. motiviranosti za delo. Torej storilnosti ni, če kdo ne zna delati ali pa če nima volje do dela. Potreba po večji storilnosti je izziv za zaposlene, razen če se to ne poizkuša doseči s kolom po plečih zaposlenih. V tem primeru bo prišlo pri zaposlenih do pasivnega vedenja, nezainteresiranosti in celo do nasprotnega delovanja, kot si ga bo želela uprava podjetja. Kot se vidi v takšnih primerih, zaposleni namesto izziva za povečanje delovne storilnosti sprejmejo izziv v nasprotovanju vodstvu podjetja. Zato se upravičeno lahko vprašamo, ali so delodajalci res prepričani, da bodo z zmanjševanjem volje do dela zboljšali konkurenčno sposobnost, pa čeprav bodo s tem zmanjšali osebne izdatke. Spominjam se časov, ko smo delali v podjetjih pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. V času izdelave je vedno padla delovna storilnost, saj so zaposleni porabili veliko časa za razpravljanje, koliko bo kdo dobil. Pri tem ne mislim na izgubo časa zaradi formalnih postopkov sprejemanja, temveč na razprave vsak dan na delovnem mestu. Tudi zaradi navedene izkušnje sc sprašujem, kako enostranski odstop od SKR vpliva na motiviranost zaposlenih za delo. Ali ne sprejemajo tega kot novo.podcenjevanje, saj niso niti toliko vredni, da bi se skupaj pogovorili o težavah in možnih rešitvah? Delojemalci si ob tem upravičeno mislijo takole: odgovornost za uspešnost poslovanja je v vsakem primeru na menedžmentu; če vse sami najbolje vedo, potem naj tudi pogruntajo, kako bodo dosegali uspešnost, ne da bi nam zmanjševali pridobljene pravice. Če nam pa že skušajo zmanjšati naše pravice, naj nam pa povedo tudi, kaj vse bodo še napravili, da bi dosegali potrebno konkurenčnost. Saj rešitev ne more biti edinole v zmanjševanju pravic zaposlenih, če naj bi pa bila, bo učinek te rešitve, če bo sploh kakšen, zelo kratkotrajne. Kaj pa potem? Če ne želimo socialnih nemirov, če ne želimo zmanjševati motiviranosti za delo pri delojemalcih, potem moramo usmeriti prizadevanja za zboljšanje konkurenčne sposobnosti tja, kamor po naravi zadeve spadajo: v podjetja. Tam se lahko pripravijo vse-obsežni programi za zboljševanje konkurenčne sposobnosti, s katerimi naj bi bilo npr. zagotovljeno stalno delovanje proti naraščanju stroškov, izdelan sistem zbiranja in vrednotenja predlogov za izbolšanje poslovanja, napravljen načrt inovacijske dejavnosti s ciljem, da se v proizvodnjo vpeljejo izdelki višje stopnje obdelave in s tem višje vrednosti. Na podlagi takšnega načrta bo lahko tudi razvidno, ali in koliko mora kdo žrtvovati svojih pridobljenih pravic, kot se temu reče, od direktorja do vratarja, zato da bi se na daljši čas dosegla konkurenčna sposobnost, ki bo zagotavljala obstoj in nadaljnji razvoj podjetja. Pri tem mora biti vsakomur jasno, da so samo dobičkonosna delovna mesta zanesljiva delovna mesta.Tako dobičkonosnost bo pa možno doseči le s sodelovanjem dobro motiviranih zaposlenih. Menedžment bi moral omogočiti, da bi vsak delavec lahko bil v neki meri tudi sam menedžer svojega delovnega mesta. Ne verjamem v uspešnost hitre sanacije obstoječega stanja, če bodo zaposleni zreducirani na status raje, ki mora izpolnjevati odločitve modrega vodstva, ter če bodo zaposleni prepričani, da vodstva skrbijo le za lastne interese. Brez vzpostavljenega medsebojnega zaupanja tudi ne po pravih rezultatov. SFMM DNI V SINDIKATIH 10. oktobra 1996 POVPREČNE PUČE V ŠTEVILNIH GOSPODARSKIH PANOGAH DELAVCEM NE ZADOŠČAJO pijač (150.364 lolarjcv), v proizvodnji naftnih derivatov (147.109 tolarjev), v predelavi nekovinskih rudnin (144.986 tolarjev) in v elektrogospodarstvu (140.556 tolarjev). ZA POKRIVANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Mesečna plača povprečnega slovenskega menedžerja znaša okoli 400 tisoč tolarjev Po podatkih Agencije Republike Slovenije za plačilni promet So pravne osebe iz gospodarstva (brez bank, hranilnic in drugih pra-Vr|ih oseb, ki opravljajo finančne P°sle in brez zavarovalnic) v Slo-Veniji letos do konca avgusta Porabile za izplačilo plač 9,4 odstotke več sredstev kot v prvih osmih mesecih lanskega leta. Masa Zij izplačilo plač v bankah, hra-n'lnicah in pri drugih pravnih 0sebah, ki opravljajo finančne Posle, seje v prvih osmih mese-cib letošnjega leta povečala glede na enako obdobje lanskega leta Za 20,4 odstotke, medtem ko so zavarovalnice v istem obdobju Porabile za plače 13,9 ostotkov več sredstev. Zavodi in druge pravne osebe iz negospodarstva so do konca avgusta letos porabile Za plače 13,7 odstotkov več sredstev kot v prvih osmih mesecih lanskega leta. Masa plač v "državni opravi” (organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti in druge pravne osebe) pa seje v prvih osmih mesecih letošnjega leta Slede na enako obdobje lanskega leta povečala kar za 20,4 odstotke. Plače v gospodarstvu niso toogle biti razlog za odpoved splošne kolektivne pogodbe Podatki, ki jihje centralaAgen-oije Republike Slovenije za plačilni Promet v Ljubljani objavila sredi prejšnjega tedna, zgovorno Pričajo, da delodajalci - vsaj kar se tiče rasti plač v slovenskem gospodarstvu - niso imeli razloga za odpoved splošne kolektivne pogodbe. To dokazujejo tudi naslednji podatki: v prvih osmih mesecih letošnjega leta so izplačila eistih plač v Sloveniji odsegla nekaj več kot 385 milijard tolarjev. V primerjavi s povprečjem leta ,1995 so bila letošnja osemmesečna izplačila čistih plač v povprečju večja za 9 odstotkov. Manj kot v Povprečju so se plače povečale v gospodarstvu (za 7,2 odstotkov) ler v zavarovalnivah (za 8,7 odstotkov), medtem ko so se znatno bolj povečale povprečne plače v bankah, hranilnicah in finančnih Prganizacihah (za 15,9 odstotkov) m v organih in organizacijah državne uprave” ( za 16,3 odstotkov). Bomo vsi v svobodnem Poklicu? (Kam peije tranzicija) V diskusijskem večeru na av-s,l'ijski televiziji so nekateri izmed ‘‘deležencev letošnjega srečanja nderberške skupine jasno povedi, kaj čaka avstrijsko delovno silo v'Naslednjem desetletju. Samo petina delavcev bo obdržala službe, ka-lsi,e poznamo, torej v podjetjih, Ss,alno plačo, kolektivno pogodbo, lSfJatnčcno socialno varnostjo itd. j1 l" imerjavo so nam povedali, da Je.na začetku stoletja v Avstriji pre-v adoval kmečki stan, ki pa se je v "estdesetih zmanjšal na komaj 0l"eiiibe vredna dva do tri odstotke l" ebivalstva. Skratka, od preostalih °seindeset odstotkov prebivalstva .aj..i Iretjina šla v samostojno 1'lj‘jelništvo, dve tretjini pa naj bi Hi »projektno« zaposleni. Še ne davno smo poslušali rožnate “Povedi sociološke znanosti, kako “bo informatika revolucionira-? “lovekovo bivanje - delo bo na (u"1! 1’° ccčunalniških omrežjih, [ati bo treba manj, namesto ne- 'Jaznih velemest se bomo vrnili Umirjeno gibanje plač v gospodarstvu v poletnih mesecih Človek bi mislil, daje delodajalce morda začelo skrbeti naraščanje plač v slovenskem gospodarstvu v poletnih mesecih, vendar tudi o tem podatki govorijo drugače. Agencija za plačilni promet ugotavlja, daje bila mesečna dinamika izplačil čistih plač v poletnih mesecih v Sloveniji dokaj umirjena, še zlasti v gospodastvu. V juliju je bilo v Sloveniji za plače porabljenih okoli 46,6 milijard tolarjev ali natanko 1 odstotek več kot junija. Avgusta pa je bilo za plače v državi porabljenih 50,3 milijarde tolarjev ali 1,6 odstoka več kot v juliju. Masa plač v gospodarstvu seje avgusta glede na julij povečala za 1,6 odstotka, v “državni upravi” za 3 odstotke, v zavarovalnicah za 3,9 odstotkov in v bankah in finančnih organizacijah za 4,6 odstotkov. Masa plač se je najbolj povečala v “državni upravi”, bankah in zavarovalnicah Na dlani je torej, da povečevanje plač v gospodarstvu ni moglo biti razlog za odpoved splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, saj je masa plač v gospodarstvu naraščala znatno počasneje kot masa plač v “državni upravi”, bankah in zavarovalnicah. Zaskrbljujoči so tudi podatki o višini povprečnih plač, saj so povprečne mesečne bruto plače v številnih panogah manjše od 100 tisoč tolarje, medtem ko minimalni mesečni življenjski stroški štiričlanske družine znašajo 109.812 tolarjev. V proizvodnji usnjene obutve in galanterije je bila denimo ju- lija povprečna bruto plača 77.847 tolarjev. To pomeni, da dve povprečni neto plači nista zadostovali niti za pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov štiričlanske družine. V proizvodnji tekstilne preje in tkanin je znašala julija povprečna plača 83.093 tolarjev, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov 85.582 tolarjev, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov 90.704 tolarjev, v proizvodnji žaganega lesa in plošč pa 91,712 tolarjev. Povprečne bruto plače v predelavi nekovinskih rudnin so so julija znašale 103.469 tolarjev, v strojni industriji 104.389 tolarjev, v kovinsko predelovalni dejavnosti 104.886 tolarjev, v proizvodnji prometnih sredstev 108.865 tolarjev, v proizvodnji električnih strojev in aparatov 109.615 tolarjev, v črni metalurgiji 1 11.621 tolarjev, v proizvo- dnji gradbenega materiala pa 1 11.307 tolarjev. Delavske neto plače ne zadoščajo za normalno preživetje Ob takšnih povprečnih plačah lahko številni delavci v omenjenih panogah kolikor toliko normalno preživljajo sebe in svoje družine samo zato, ker prejemajo tudi regres za prehrano na delu, regres za letni dopust in nekatere druge prejemke. Samo z neto plačami številni delavci ne bi mogli preživljati svojih družin. Nekoliko boljše povprečne bruto plače so imeli v juliju delavci v proizvodnji krmil (160.868 tolarjev), v predelavi kemičnih izdelkov (158.954 tolarjev), v pridobivanju premoga (153.137 to-larjev), v predelavi tobaka (150.481 tolarjev), v proizvodnji Julija je bila povprečna bruto plača v slovenskem gospodarstvu I 19.321 tolarjev. Zaposleni po kolektivnih pogodbah v slovenskem gospodarstvu so julija povprečno zaslužili 109.774 tolarjev bruto, v negospodarstvu pa 134.340 tolarjev bruto. Zaposleni po individualnih pogodbah v gospodarstvu so v juliju zaslužili povprečno 389.617 tolarjev bruto, v negospodarstvu pa 419.781 tolarjev bruto. Povprečen slovenski menedžer, kije zaposlen po individualni pogodbi, zasluži torej mesečno 390.953 tolarjev. Po primerjvi vseh teh podatkov je eno gotovo: pri plačah in prejemkih delavcev se ob sedanjih življenjskih stroških v tej deželi ne da nič več prihraniti. Rezerve bo torej tokrat treba najti drugje! Tomaž. Kšela ČRNOGORSKI SINDIKALISTI SE UČIJO PRI NAS Sindikalni izobraževalni cen ter v Radovljici je ta teden gosti 30 kolegov iz Zveze samostojni: sindikatov Črne gore. Kolegi i: prijatelji izZSSS sojih učili meto. sindikalnega boja za zaščito /a poslenih. Kot nam je povedal 15u dimir Šljivčanin, sekretar Sam. stojnih sindikatov Črne gore, s. se za takšno izobraževanje dog. vorili ob spomladanskem obisk delegacije ZSSS v Črni gori.Tu. v tej bivši republiki namreč / nekaj let poteka tranzicija, ki j prizadela velik del zaposleni! Torej imajo sindikati v tej dežel podobne naloge kot naši. Šemi nar je po Šljivčanovih besedah rezultat urejenih medsebojnih odnosov, ki niso bili pretrgani niti v najtežjih časih. Če sta dosedaj sodelovali le vo dstvi obeh sindikalnih organizacij, se bodo poslej odprle tudi možnosti za sodelovanje posameznih sindika tov, tudi sindikatov podjetij. Bu-dimir Šljivčanin je ob koncu seminarja kolege iz ZSSS povabil, naj obiščejo to deželo v večjem številu. Videli naj bi tudi čimveč podjetij, ki znova skušajo poslovati, tudi na svetovnem trgu. Na ta način naj bi hidc^tnn iz C na gi//( so p mlin tih I histin tu nitdn . o nizincnili ' .'slin i nip i. Isti/ko l.i \jak o 01x11111:11 unosii / YYS,, Albert Vodovnik (o vodenju stavk), Gregor Miklič (o zaščiti pravic delavcev), 'Zvonka Šannan (o participaciji delavcev) in Brane Mišič (o plačnih sistemih). Po končanem seminarju, s katerim so bili zelo zadovoljni, so obiskali Domel v Železnikih. Ogledali so si tudi nekatere znamenitosti in lepote Gorenjske. v komune, t.i: komunitarizem naj bi bil tisto, kar komunizem ni mogel postati... Ker je Slovenija bila dežela »najbolj razvitega socializma« in ker se je lahko primerjala z avstrijsko Koroško ali Štajersko, tudi po narodnem dohodku, lahko posredno sklepamo, da napovedi, ki veljajo za sosednjo državo, posledično veljajo tudizanašo, še posebej, odkar smo se tudi sistemsko prilagodili zahodnemu tržnemu gospodarstvu. Dejstvo je, da iz zahodnih držav investitorji uhajajo. Globalna ekonomija po eni plati in multinacionalke po drugi iščejo poceni delovno silo, delovna mesta v razvitih, bogatih in socialno urejenih državah pa se ukinjajo. Delovna sila na jugu ZDA, v vzhodni Evropi ali v daljnovzhodnih »tigrih« ni sindikalno organizirana in kapital lahko diktira svoje pogoje. V Jedru kapitalizma rast t. i. storitvenega sektorja ravno tako slabi pogajalsko pozicijo organiziranega delavstva, kije edino pravi sogovornik kapitalu. Ce bo prevladujoči del delovno sposobnega prebivalstva šel v svobodno podjetništvo, svobodne poklice, »projektne« - beri začasne - zaposlitve, se bo porušilo tisto temeljno razmerje, ki zagotavlja socialni mit; socialno državo in tudi demokratično ureditev kot ravnovesje med kapitalom in delom. Kdor misli, da je med kapitalizmom in demokracijo potegnjen enačaj, se hudo moti. Kapitalistična ureditevje zelo adobro uspevala tudi v južnoameriških vojaških diktaturah, povsem zgleden je bil južnoafriški sistem apartheida, t. L »narodnisocializem«, kije vladal v Nemčiji v letih 1933-45, je zagotovil nemoteno poslovanje kapitalistom, konec koncev pa sem lahko z veseljem prištejemo še komunistična režima na Kitajskem (po Deng Xia-opingu) in v Vietnamu. Tak kapitalizem predpostavlja porušeno razmerje med kapitalom in delom, skratka razmerje, ko ima kapital vse ugodnosti, delo pa reglementira represivna država in slabo plačujejo monopolisti ali multinacionalke. Slovenija se je znašla na grebenu, s katerega lahko pademo samo dol, na trdna tla. A linas bo vladajoča politična naveza uspela degradirati - za svoj profit, seveda - na vzhodnoevropsko povprečje in bomo namesto lastne pameti lahko prodajali samo še ceneno delovno silo, za »Lohnarbeit« in podobne projekte, ali pa bomo šli po poti bolj razvitih sosed, kjer je socialna država in z njo demokracija sama na udaru velikega kapitala, multinacionalk in mafije. In seveda na udaru političnega razreda, ki mu je konec koncev vseeno, komu prodaja svoje upravljalske storitve. Izkustvo take nove »svobode« je predvsem izkustvo neenakega pogajalskega položaja, ko je osamljeni mali podjetnik, človek v svobodnem poklicu ali »projektno« - beri: začasno - zaposleni delavec bolj ali manj prepuščen na milost ali nemilost izsi- ljevanjem močnega nasprotnika na drugi strani pogajalske mize in proizvodnega procesa. Nekako se mi pričenja dozdevati, da vse tisto ameriško levoliberalno marnjanje, od hipijevstva, drog in podobnega »osvobajanja« naprej ni bilo kar tako, ampak je bilo duhovna predpriprava na prehod v informatično družbo; ves ta liberalizem brez liberalnih vrednot! Ravno destrukcija vsega v duhovnem (intelektualnem) svetu je bila predhodnica destrukciji urejene in uravnotežene demokratične in socialne države. Lahko mi kdo poočita moj naravni konzerva-tivizem. Toda demokratične vrednote so kljub revolucionarnim in ikonoklastičnim koreninam globoko konzervativne, saj demokracija predpostavlja red in zakonitost in pravno državo in tudi socialno mrežo, ki zagotavlja enako štartno osnovo vsem. Ameriška revolucija je predpostavljala državo malih posestnikov, torej ljudi z neodvisnimi dohodki, ki so jim dajali neko neodvisnost tudi nasproti državi. In originalna demokracija predpostavlja, da obdavčeni državljani odločajo o tem, kaj in koliko jim država lahko vzame. Socialno nezadovoljstvo razlaščenih so izkoriščala mnoga totalitarna gibanja, toda po propadu velikih utopij in ideologij se dogaja prerazporeditev družbene moči, ki temelji na ukinjanju socialne dtžave. Če so to spregledala demokratična gibanja, se jim bo to maščevalo prej ali slej. Če je demokracija v Jejferso- novih časih predpostavljala obstoj sloja malih, a trdnih posestnikov, je vprašljivo, koliko demokracije in koliko ekonomske eksistence ostaja svobodnjakom v Clintonovih ozitoma Kučanovih časih. Ker so »mali delničarji« zaradi neznanja, še bolj pa zaradi materialnega pomanjkanja v glavnem že odprodali svoje delnice, in ker koncerni tako in tako obvladujejo t. i. združenja malih delničarjev, je od lastnine, ki je pogoj za demokracijo, ostalo bore malo. Kot demokrat (brez madeža članstva v nekdanji ZKJ/ZKS ali novodobne konverzije sem se zavzemal v prelomnih letih za mešano ekonomijo, skratka bil sem proti demontaži samoupravnega sektorja gospodarstva. Da bi samoupravljanje zaživelo, je bilo treba iz njega odstraniti zunanjo, torej državno in partijsko intervencijo. Na zahodu kar dobro uspevajo podjetja po ESOP-u (Em-ployee Stock Ovvnership Piam), če hočete, je to tisto, o čemer je Marx pisal kot o asociaciji proizvajalcev znotraj tržne ekonomije. To ni nasprotno ne liberalnim vrednotam, ne demokraciji, ne tržnemu gospodarstvu. To dokazuje ca. 10% zahodne ekonomije. Pri nas pa smo z vodo zlili še dojenčka iz čebra. Svobodni status, kot sem ga opisal, pa je karikatura vsega tega. Mar nam priliče po tragediji totalitarizma še farsa formalne demokracije, ki to ni in noče biti?! Mladen A. Švare spoznali delo in probleme črnogorskih kolegov. Šljivčanin nam je še povedal, daje privatizacija pri njih skoraj končana. Delavci so brezplačno dobili le 10-odstotni lastniški delež, tridesetodstotnega pa bodo morali odplačati na obroke. Samostojni sindikati s tem niso zadovoljni in še naprej zahtevajo sečinsko lastništvo zaposlenih. Dosegli so dve spremembi priva-fi/.acijskega zakona. Radi bi uve-!javili še neizplačane plače, iz ..istinjcnja pa hočejo izvzeti objek-ic družbenega standarda. Samostojni sindikati Črne gore niso povezani z nobeno stranko. Z njimi skušajo le lobirati. Zaenkrat so uspeli le pri Socialnodemokratski partiji. Socialno sliko Črne gore lahko ponazori nekaj podatov: Povprečne plače znašajo 200 mark, naš sogovornik pa zasluži na mesec 400 mark. Košarico minimalnih življenjskih potrebščin /morejo napolniti le tiste štiričlanske družine, ki prejemajo dve plači in pol. Ob 123.000 zaposlenih je 60.000 brezposelnih in 70.000 upokojencev. Pred šestimi leti so imeli 160.000 zaposlenih. Zaradi socialne in materialne stiske so imeli letos 28 večjih pravih stavk. Stavkajoči so poleg plač praviloma zahtevali še zamenjavo nesposobnih direktorjev, pri čemer so vselej uspeli. Opozorilno so stavkali tudi zaposleni v zdravstvu in šolstvu. Kot nam je povedal Šljivčanin, bodo po prihodu domov v Podgorici organizirali tiskovno konferenco in javnosti povedali, kako je v Sloveniji in kaj so se pri nas naučili. F. K. OTROa jo RoTREBOJEIAO' PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. 8 10. oktobra 1996 NAGRADNA KRIZAMA Delovsko enotnost št. 47 PREBIVALCI POSTOJNE TIP ANGLEŠKEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA VISOK GORSKI VRH MUČENICA ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA ► ' AMERIŠKA COUNTRV PEVKA (Dolly) COLLODIJEV OTROŠKI JUNAK POLITIK MESIČ KOŠARKAR KUKOČ OSEBA IZ BIBLIJE SKANDINAVSKO MOČVIRSKA MOŠKO IME PTICA -------------------- OMAMA CIGAN MLADE ŽUŽELKE ZASTAVA MORSKA RIBA, PLAVI CA DRUŠČINA PREBIVALCI ARABIJE PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA ŽVEPLENA KISLINA DRŽAJ, ROČ GRENAK APERITIV DROBNI DELCI SMETI FILOZOF MARK JANEZ MENART PLANTAŽA NOVINAR KANONI NAJMANJŠI DELEC MOLEKULE NORVEŠKA PISATELJICA SLOVENSKA ALPSKA SMUČARKA AMERIŠKA IGRAL- KA (Shoron) SLOV. PISATELJICA (Monico) LEPOTNA KRAUICA BENGALSKI ČES- NIK (Oiitto) ARZEN KNJIŽNA POLICA INDIJSKI VODNI BIVOL PENEČE SE VINO DRŽAVA V INDIJI GRŠKA BOGINJA ZEMLJE KRILO POSLOPJA ČLAN THE BEATLES (Ringo) TROPSKI SADEŽ NATRIJ URADNI SPIS LJUDJE V DVEH VRSTAH KRAJNA NOTRANJSKEM NAMIZNO RUSKA PREGRINJALO JUHA RIMSKA BOGINJA JEZE ČEŠKI PESNIK (Korel) IVO ANDRIČ GLAVNO MESTO PERUJA RIKO DEBENJAK PAVEL ŠIVIC EMIL ADAMIČ NEKDANJI HRVAŠKI NOGOMETAŠ LUKA NA POLOTOKU KRIMU HRVAŠKI KIPAR IN ARHITEKT (Frone) MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU FRANCOSKI FILMSKI KOMIK (Joopjes) POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št.47 Rešitve nam pošljite do 22. oktobra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripison' Nagradna križanka št.47. Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2) ,-5.000 SIT, (3) - 3.000 SITf (4) -2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št.44/45 KOSTANJEVKA, OSTAP BENDER, BEARA, LEONE, LIN, IKARIA, SANDI, VOS, JL, BAR, ARSAK, ŽA, PASSAU, TRIO, AKT, AKTER, PADAVICA, KS, HRASTNIK, NIHILIST, LOV, ORKAN, CAN, KAR. ANK, LAN, ETAN, REVA, VIA N, VI DOR, K RA DEŽ, IMRE, IKING, AT BAR A Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 44/45 1. Anton Toman, Brezje 68/a, 4243 Brezje 2. Zlata Mrvar, Groharjeva 28, 1241 Kamnik 3. Jaka Jerala, Breg ob Savi 90,421 1 Mavčiče 4. Marija Vovk, Cesta na griču 8, 33220 Velenje 5. Jože Anderlič Mota 33, 9240 Ljutomer Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR r -----------.-----|SI NAGRADNI SKLAD \ v. Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar-tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, URE: CIT1ZEM, CASIO... Bona sindikalnega turizma STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2-alištiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb, RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA-privatna hiša, BANOVCI-termajna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUSTI 1996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PiCAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, PAG - DRUŽINSKI HOTELTONV -triposteljne komfortne sobe, TWC, balkon, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, PODČETRTEK - kontejner za 6 oseb. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet go BELI KRAJINI, IZOLA- ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE-ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, degustacija vin, PARIZ - v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. E. ORGANIZACIJA SEMINARJEV F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo s skupno pripravo vašega osebnega programa I. I. SEJMI PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra, ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze —..... ŠN S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956^, Naročilnico, - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno I ‘ naročamo..........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I ^ p. davek). Naročeno pošljite na naslov:............................... I ^ Ulica, poštna št., kraj:.............................................. I ^ Ime in priimek podpisnika:............................................ | j 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju J Žig Podpis naročnika £> Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 1 000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:__ (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956. ___________ ____________NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.........izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ....... izvod(ov) pod zap. št. (2), ....... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ....... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: .................................... Ulica, poštna št., kraj: ............................. Ime in priimek podpisnika: ........................... Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: .................... žig Podpis naročnika ................