Prešernov spomenik v Kranju je bil včasih obdan z zelenjem, okolico pa so poživljale čudovite arkade stavbe Prešernovega gledališča. Danes se okrog edinstvenega spomenika gnete pločevina, zelenje pa sta zamenjala tlak in beton ... (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka SS. TRIDESET LET Mfff Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka: in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA N E Z Kranj, petek, 18. 11. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, •d januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA G O R E N J 8 KO Letos že 67 mrtvih na gorenjskih cestah Skofja Loka — Na področju škofjeloške občine je letos izredno poraslo število prometnih nesreč s smrtnim izidom. Lani jih je bilo v celem letu pet, letos pa doslej že kar devet. Vendar je pri tem potrebno pripomniti, da ne gre za »črne točke* po Poljanski in Selški dolini, ampak za en sam daljši »črn«, praktično najbolj prometen cestni odsek med Škofjeloško avtobusno postajo in Trato — za Kidričevo cesto. Pri nesrečah, letos jih je bilo v vsej občini sto, gre predvsem za individualno krivdo, najkrajši konec pa so v njih vedno odnesli pešci, vozniki koles ter vozniki koles s pomožnim motorjem. Miličniki škofjeloške postaje milice ugotavljajo, da bi ob vsem najnevarnejšem cestnem odseku najbrž kazalo urediti pločnike in ga bolje osvetliti. Kajti popolnoma jasno je, da je tudi za delavce milice na tem odseku skrajno nevarno urejati promet. Še posebno priporočajo, naj v teh dneh, ko smo na pragu zime, vozniki letne gume čimprej zamenjajo z zimskimi. Največ »bušk«, čeprav k sreči ne~ s težjimi posledicami, je še vedno na križišču pri Petrolu (na sliki). Zato bi ga morda kazalo čimprej vsaj malo razširiti in predvsem osvetliti, (—jg) —Foto: F. Perdan SKOFJA LOKA nih organizacij mladine Selske doline. Pregledali bodo dejavnost osnovnih organizacij in se dogovorili za program dela v prihodnjem letu. Seja bo ob 18. uri. L. B. Dre vi bo v klubu osnovne organizacije ZSMS Železniki sestanek predsednikov osnov- * tr- DOGOVORIMO SE 5. stran: Hudo črna statistika prometnih nesreč — Med mrtvimi je kar 25 pešcev — Domači vozniki povzroče največ nesreč — Varljiva varnost znane ceste — Letos ni bila na Gorenjskem odpravljena niti ena črna točka SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 23. septembra, popoldne se bodo v Radovljici na skupni seji sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Ocenili bodo uresničevanje zakona o združenem delu v občini in razpravljali o osnutku resolucije o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana razvoja v prihodnjem letu. Na dnevnem redu pa so tudi osnutki nekaterih zakonov, ki jih je treba v republiki sprejeti na podlagi zakona o združenem delu in ustavnih določb. Tudi tokrat objavljamo na peti strani povzetke iz gradiva za skupno sejo vseh zborov. 6. stran: SEJA TR2IŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 22. novembra, ob 17. uri bo v veliki dvorani tržiške občinske skupščine 9. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Predsednik skupščine Milan Ogris predlaga razpravo o analizi izvajanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1976—1980, o poročilu o doseženih in razporejenih prihodkih proračuna, skladov in sredstev občine do konca letošnjega septembra, o predlogu odloka o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, in o pomožnih objektih in delih, kjer je obvezna priglasitev, o osnutku odloka o podstanovanjskih razmerjih v tržiški občini, o predlogu odloka o družbeni skrbi za borce in njihove svojce in o odlokih o podeljevanju Prešernovih nagrad in številu sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju. Na dnevnem redu bo tudi razprava o imenovanju javnega pravobranilca Gorenjske in sestavi odbora za gradnjo zavoda za varstvo ostarelih v Tržiču Bolj kot se letošnje leto izteka, bolj postaja jasno iz statistike prometnih nesreč na Gorenjskem, da bo bolj črno kot lansko in predlansko in še leto prej. Do 14. novembra je namreč na gorenjskih cestah umrlo že 67 ljudi, med temi so bili trije otroci. Vsega skupaj se je do srede novembra pripetilo 60 prometnih nesreč s smrtnimi posledicami; v treh nesrečah sta umrla po dva udeleženca, v dveh nesrečah (obe sta se pripetili pri Dovjem) pa so umrli celo po trije. Čeprav se je sicer po vseh regijah odstotek mrtvih v prometu letos nekoliko dvignil, pa še posebej zbuja skrb, da se je na Gorenjskem dvignil najbolj — za 38 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, medtem ko se je na ostalih slovenskih cestah za 16 odstotkov. Najbolj čma meseca v letošnjem letu sta bila julij in oktober, ki sta vsak terjala po deset cestnih žrtev. Oktober je bil letos, kot vemo, izredno lep, ceste suhe, megle ni bilo, pa vendar takšne žalostne številke. Slabo vreme in težavni pogoji na cestah torej niso vedno tudi vzrok povečanemu številu prometnih nesreč in njihovih hudih posledic. »Težko bi že sedaj rekli, kaj je vzrok tako velikemu skoku števila smrtnih prometnih nezgod na naših cestah,« pravi inšpektor milice Mirko Derlink, »vendar pa sta med vzroki tako kot vedno na prvem mestu neprimerna hitrost in pa alkoholiziranost voznikov kot tudi pešcev. Med mrtvimi je do polovice novembra 25 voznikov in prav toliko tudi pešcev, ostali pa so potniki. Pri nezgodah, ki so se pripetile pešcem in so se končale s smrtjo, velja omeniti, da so bili v desetih primerih krivi pešci, ki so ali nenadoma stopili na cesto ali p« so hodili po nepravi strani ceste brez pločnika. Seveda pa niso Nadaljevanje na 20* strani Prebivalci krajevne skupnosti Leše, ki združuje Leše, Pa-loviče, Vadiče in Popovo, so praznovali včeraj, 17. novembra, krajevni praznik. Na ta dan pred 34 leti so Nemci po zaslugi izdajalca odkrili bunker pod Dobrčo in ga skupaj s tremi spečimi partizani zažgali. Osrednja prireditev ob prazniku bo jutri, 19. novembra, ob 19. uri v družbenem domu v Lešah. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci lešanske osnovne šole, člani Kuda in mešani pevski zbor. Razen tega so pripravili tudi športna tekmovanja in vajo enot civilne zaščite. V počastitev praznika so se krajani tudi lotili urejevanja ceste do vasi. -jk piecadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh — piccadilh — Tovarna klobukov Šešir Skofja Loka priporoča svoje izdelke piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh — piccadilly — piccadilh' Jesenice — Prostor pod jeseniško bolnico se spreminja v pravo industrijsko središče Jesenic. Proizvodne hale so zgradili Universal, Kovinar, SGP Gradbinec in Vodovod. Ob proizvodnih halah pa imajo tudi svoje poslovne prostore, v prihodnje pa načrtujejo še večjo proizvodnjo in modernizacijo. — Foto: J. Zaplotnik XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEM 1977 KRANJ Premajhen izvoz V desetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 71,6 milijardo dinarjev ali 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj ugodne rezultate smo dosegli v trgovini z deželami v razvoju, saj se je jugoslovanski izvoz v dežele povečal za 29 odstotkov in je dosegel vrednost 13 milijard dinarjev. Uvozili pa smo za 134,5 milijarde dinarjev blaga ali za 34 odstotkov več kot lani. Največji primanjkljaj smo imeli v trgovini z razvitimi državami. V te države smo namreč izvozili za 29 milijard dinarjev blaga, uvozili pa za 77 milijard dinarjev. Dobro v industriji Industrijska proizvodnja je bila tudi prejšnji mesec zelo živahna. V primerjavi z lanskim oktobrom se je povečala za skoraj 16 odstkotov. Celotni devetmesečni rezultati potrjujejo oceno, da se bo industrijska proizvodnja letos povečala vsaj za 9 odstotkov in ne le za 6, kot predvideva resolucija. V minulem devetmesečnem obdobju so bile vse industrijske zmogljivosti bolje izkoriščene kot lani. Izjema je ladjedelni štvo, kjer se je proizvodnja zmanjšala za 4 odstotke. Na podlagi naročil za gradnjo domačih in tujih ladij pa lahko sklepamo, da se bo do konca leta proizvodnja povečala in da bo presegla lanski nivo. Večji zvezni proračun Zvezni izvršni svet je sprejel predlog za povečanje zveznega proračuna zaradi večjih dohodkov od carin in drugih uvoznih davščin. Proračun se bo povečal za 2014 milijonov dinarjev. Tako pridobljena sredstva bodo porabili za kritje neporavnanih obveznosti organizacij združenega dela. Nafta ogrozila vrelce V torek dopoldne se je med obračanjem med stanovanjskimi bloki v Radencih prevrnila cisterna iz katere je steklo 20 ton kurilnega olja. Olje je steklo v mrtev rokav reke Mure, v neposredno bližino največjih vrelcev slatine radenci. Le hitra akcija miličnikov in gasilcev, ki so izčrpali olje s površine v cisterno, ostanek pa zažgali, je preprečila ogromno gospodarsko škodo. Takšna količina olja bi namreč lahko onesnažila vrelce slatine za deset ali več let. Šolanje zdomskih otrok V Beogradu so se končali pogovori prosvetnih organizacij Jugoslavije in Nizozemske o šolanju otrok jugoslovanskih delavcev zaposlenih na Nizozemskem. Obravnavali so vprašanja v zvezi s šolanjem jugoslovanskih otrok v tej državi, posebej pa organizacijo dopolnilnega pouka v materinščini. Dopolnilni pouk obiskuje okoli 80 odstotkov od skupno 570 šoloobveznih jugoslovanskih otrok na Nizozemskem. Potrjeni dogovori za kulturni dom Predsedstvo RK SZDL je obravnavalo problematiko v zvezi z zidavo kulturnega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Predsedstvo je potrdilo družbeni dogovor o izgradnji in financiranju doma, zamisel o oblikovanju posebne delovne organizacije v ustanavljanju, ki l o upravljala ta dom in idejno arhitektonsko rešitev tega objekta. Direktni telefon s tujino V Ljubljani že dve leti gradijo mednarodno telefonsko centralo, ki bo veliko pomenila tudi za izboljšanje domačega telefonskega prometa. Telefonski klici za tujino pa ne bodo več potekali prek Zagreba in Beograda. Težišče dela na uresničevanju zakona o združenem delu Kranj — Težišče dela občinskega sveta zveze sindikatov bo v letu 1978 na uresničevanju zakona o združenem delu in nadaljnjem uresničevanju sklepov VIII. kongresa. Sindikati bodo spremljali razvoj gospodarstva in negospodarstva in pri tem zlasti opozarjali na delitev dohodka, ki bo spodbujala produktivnost, na izdelavo meril za ugotavljanje produktivnosti in storilnosti in na omejevanje zaposlovanja, zlasti v negospodarstvu. Pozornost bodo posvečali tudi stanovanjski dejavnosti, novim naložbam, bolezenskim izostankom in družbeni samozaščiti. Letno in periodično bodo ocenjevali dosežke gospodarske rasti. Drugo področje delovanja občinskega sveta bo dograjevanje samoupravljanja in delegatskega sistema. Spremljali bodo delo in vlogo delegacij in delegatov, ocenili delo in politično usmeritev strokovnih služb in tudi sami aktivno sodelovali pri uresničevanju samoupravljanja in delegatskega sistema. Vključili pa se bodo tudi v kadrovske priprave na volitve. Pri samoupravnem organiziranju bodo sindikati sodelovali pri uresničevanju določil zakona o združenem delu v vseh delovnih sredinah in zahtevali, da se dosledno izpelje sa-mouprana organiziranost v vseh delovnih organizacijah. Povsod, kjer je možnost za to, naj bi se delavci povezali v samostojno delovno organizacijo in tudi pripravili vse potrebne samoupravne akte. Kot že nekaj let doslej, tudi program prihodnjega leta posveča Veliko prostora izobraževanju in kulturi. Sindikati se bodo zavzemali za še večji obseg izobraževanja ob delu in za delo kakor tudi, da se bo čimveč članstva vključilo v idejnopolitično izobraževanje. Pomagali bodo tudi kulturnim animatorjem v delovnih organizacijah. Poleg tega bodo delovali na področju ljudske obrambe in druž- bene samozaščite. Vse osnovne organizacije bodo izdelale obrambne načrte in občinski svet navodila o delovanju in organiziranosti sindikata v primeru vojne. Občinski svet bo organiziral tudi letne in zimske športne igre in razna druga tekmovanja, pohode in izlete. Nadaljeval bo s sodelovanjem s sindikati iz drugih držav. Prihodnje leto predvidevajo obiske delegacij sindikatov iz Oldhama, Rivolija in ZR Nemčije. Več pozornosti pa bodo posvetili sodelovanju s sindikati jugoslovanskih mest, ki so pobratena s Kranjem. L. Bogataj Jubilej Delavske enotnosti Prihodnji teden bo v Ljubljani proslava pomembnega jubileja — 35-letnice izhajanja glasila Delavska enotnost. Izhajati je začelo po ustanovitvi enotnega delavskega vodstva, ki so ga imenovali na konferenci Delavske enotnosti, 7. novembra 1942. Proslava bo 24. novembra. Osrednja slovesnost ob tej priložnosti pa bo pred hišo v Ipavčevi ulici, kjer bo predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Janez Barborič odkril spominsko ploščo na hiši, v kateri so sprejeli sklep o izhajanju Delavske enotnosti. Spominsko ploščo bodo odkrili tudi na Osojni poti, kjer je bila pred vojno redakcija Delavskega obzornika. Izšla bo tudi slovesna številka Delavske enotnosti, kjer bodo zabeleženi uspehi delavskega gibanja od konference Delavske enotnosti v Ipavčevi ulici pred 35 leti do danes. Opisana pa bo tudi vloga ter naloge sindikatov v današnjem času. ^_:_, Seminar na Okroglem Komunisti — člani zveze društev slepih in slabo vidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju Naklo — V počitniškem domu zveze slepih Slovenije na Okroglem se je 11. novembra zbralo na tridnevni seminar 40 komunistov, članov ZDSS Slovenije. Obravnavali so neposredne naloge komunistov pred kongresom ZKS in ZKJ, polo- Ponedeljek, 28. novembra, prost dan Kranj - Ker večina kranjskih delovnih organizacij ne bo delala v ponedeljek, 28. novembra, in bodo ta dan nadomestili z delom v soboto, 3. decembra, se izvršni svet kranjske občinske skupščine strinja, da šole v Kranju prilagodijo pouk obratovalnim dnem kranjskih tovarn, Tako bodo učenci imeli v ponedeljek, 28. novembra, prost dan. Pouk pa bodo imeli v soboto, 3. decembra. I - S. žaj delavca v združenem delu, odnos do religije in klerikalizma, družbeno samozaščito in LO, govorili so o bistvu delegatskega sistema ter o letošnji akciji Komunista. Predsednik komisije za koordinacijo političnega dela pri zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije Jože Bučar je na vprašanje, kako ocenjuje seminar, povedal, da je le-ta uspel. Vse uvodne referate so udeleženci poslušali z veliko pazljivostjo, razprave pa so bile zavzete, plodne, poglobljene in tudi kritične, obogatene z mnogimi primeri pozitivnih in negativnih pojavov iz vsakodnevne življenjske prakse. Da je delo komunistov — članov zveze DSS ter njene komisije resno in zavzeto, kaže tudi podatek, da je knjiga Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja že prepisana v pisavo slepih (Braillovo pisavo) in bo kmalu na voljo vsem društvom pa tudi sicer ima komisija pripravljen obširen program idejno-politič-nega izobraževanja in usposabljanja komunistov. I.S. Namesto 19, v prihodnje 12 odborov Kranj — Dosedanja organiziranost sindikatov in zveze sindikatov je bila sprejeta na podlagi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov Slovenije in je opredelila novo družbeno vlogo te organizacije. Izkazala se je učinkovita in je spodbudila dejavnost sindikalnih organizacij in sindikatov. Zaradi stalnega razvoja samoupravljanja in še posebno zaradi novosti, ki jih prinaša zakon o združenem delu, bo potrebno organiziranost nekoliko spremeniti. Občinski svet je že pripravil predlog nove organiziranosti in ga pred občnimi zbori posreduje v razpravo osnovnim organizacijam. Pomembna novost je, da namesto dosedanjih 19 odborov dejavnosti predlagajo 12 odborov. Za spremembo so se odločili zato, ker je v posameznih odborih le po nekaj osnovnih organizacij sindikata. Predlagajo, da bi se v odbore dejavnosti povezovali: kovinska industrija s 7000 člani, kemična industrija s 4440 člani, lesna industrija in gozdarstvo s 460, tekstilna industrija s 5440 člani, kmetijstvo z 810 člani, gradbeništvo s 1418 člani, promet in zveze, ki ima 1679 članov, trgovina, kjer je zaposlenih 2725 članov, stanovanjska in komunalna deiavnost s 1023 člani. izobraževanje s 1409, zdravstvo in socialno varstvo s 1389 člani in uprava in pravosodje ter druge družbene dejavnosti s 1457 člani. Sedaj je v kranjski občini 207 osnovnih organizacij sindikata, ki naj bi imele v občinskih odborih dejavnosti 314 delegatov. Novost pri organiziranosti občinskih odborov dejavnosti naj bi bila tudi v tem, da bi imel vsak odbor svoj izvršilni odbor in sicer zaradi hitrejšega in lažjega sklicevanja. Izvršilni odbori bi skupno imeli 80 članov. Za občni zbor občinskega sindikalnega sveta predlagajo, da bi občinski odbori predlagali 112 delegatov in sicer tako, da bi na vsakih 250 delavcev, ki jih združuje posamezen sindikat, izvolili-enega delegata. Delegati so tudi člani občinskega sveta in člani nadzornega odbora. To je skupaj 67. V občinski svet ZSS pa vsak občinski odbor imenuje 4 delegate. Po funkciji sta člana tudi sekretar in predsednik občinskega sveta ZSS. V predsedstvo pa vsak občinski odbor imenuje enega delegata, če bo imenovan organizacijski sekretar občinskega sveta, bo tudi on član predsedstva. Poleg tega predlagajo, da bi namesto dosedanjih 11, imeli v prihodnje 10 komisij. L. Bogataj Obisk v Italiji in Vatikanu RIM, VATIKAN - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Milo« Minić končuje pomemben obiak v aoaednji Italiji in Vatikanu. V Rimu je bil najprej goat italijanskega zunanjega ministra Forlanija. Nai zvezni sekretar in italijanski državni sekretar sta temeljito razpravljala o sedanjem položaju v svetu, o problemih Sredozemlja in o urejevanju odnosov med državama, ki imajo ie posebno po osimskih sporazumih velike motnosti razvoja. Oba ministra in tudi italijanski predsednik Leone, ter premier Andreotti, ki sta tudi sprejela natega zveznega sekretarja, so opozorili na nujnost te hitrejšega uresničevanja sporazumov iz Osima. Milota Miniča so sprejeli tudi v Vatikanu. Njegova prva sogovornika sta bila vatikanski sekretar za javne zadeve cerkve Casaroli in namestnik generalnega sekretarja svetega sedeta Caprio. Govorniki so ugotovili, da Jugoslavija in Vatikan veliko prispevata k miru. Vatikan zagovarja politiko neuvrščenosti, razen tega pa podpira boj narodnostnih manjtin za pravice. Po letu 1969, ko je bil me Jugoslavijo in Vatikanom v Beogradu podpisan protokol, so se odnosi stalno zboljtevali. Odnos med državo in cerkvijo je v Jugoslaviji urejen tako, da bi v svetu težko našli primerjavo. Včeraj je zveznega sekretarja za zunanje zadeve sprejel tudi papež pavel VI. PORTUGALSKI PARLAMENTARCI PRI NA8 BEOGRAD - V Jugoslavijo je dopotovala delegacija skupščine Portugalske, ki jo vodi predsednik Vasco da Gama Fernandez. Portugalski parlamentarci so med drugim obiskali avtonomno pokrajino Vojvodino, sprejel pa jih je tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veseliti Djuranovič. Gostje so v razgovoru s predsednikom izvršnega sveta poudarjali, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Portugalsko zboljšuje. Zadnji obisk predsednika Tita na Portugalskem je bil velik prispevek k temu. V pogovorih so prevladovala predvsem gospodarska vprašanja in možnosti tesnejšega kulturnega sodelovanja. Dobre gospodarske in kulturne vezi so posledica tvornega političnega sodelovanja. JUGOSLOVANI V AFRIKI BEOGRAD - V začetku tedna je odpotovala na obisk v afriške države Kongo, Zaire, Gabon in Kamerun naša državna delegacija, ki jo vodi član predsedstva SFRJ Fadil Hozha. Obisk v Afriki je del stalnega sodelovanja in medsebojnih*izmenjav mnenj med Jugoslavijo in omenjenimi afriškimi neuvrščenimi državami. Naša delegacija se bo v domovino vrnila v soboto, 26. novembra. Osrednje teme pogovorov v Afriki bodo žgoči mednarodni problemi, predvsem Bližnji vzhod in druga krizna žarišča na »črni celini«, precej pozornosti pa bo namenjene tudi dejavnosti neuvrščenega gibanja. Med obiskom naše delegacije pa bo govora tudi o tesnejšem gospodarskem sodelovanju. ZGODOVINSKI OBISK I KAIRO, JERUZALEM - K riza na Bližnjem Vzhodu se razpleta presenetljivo, za kar ima največ zaslug egiptovski predsednik Sadat. Njegova pripravljenost pogovarjati se o miru, ni več utvara ali celo šala, kot so menili nekateri, temveč resnica. Izraelski kneset parlament je kljub nasprotovanju nekaterih izraelskih politikov in obrambnega ministra soglašal, da prek ameriškega veleposlanika izroči vabilo predsedniku Sadatu za obisk Izraela. Najbolj verjetna datuma obiska sta 25. in 28. november. Sadat je, kot kaže, trdno odločen pripeljati bližnjevzhodno krizo do konca. Na to opozarja tudi Sadatov obisk v Damasku in pogovor s sirskim voditeljem Asadaom. Stališča obeh državnikov do reševanja bližnjevzhodne krize in tudi do položaja Palestincev v pogovorih, so za zdaj Se različna, kaže pa, da sta se Sadat in A sad dogovorila za skupno stališče. ZBOR SOCIALDEMOKRATOV HAMBURG — V Hamburgu se je začel kongres zahodnonemške socialdemokratske stranke, ki ae ga udeležuje 436 delegatov in okrog 1500 časnikarjev. Uvodni referat je prebral predsednik socialdemokratske stranke Willy Brandt. Grajal je gonjo proti stranki, ki že nekaj let traja v državi, obenem pa je opozoril na nevarnost naraščajočega terorizma, ki je skrajno nevaren, pa naj bo levi ali desni. Zavzel se je za popuščanje napetosti v svetu in za boljte gospodarsko sodelovanje med bogatim svetovnim severom in revnim svetovnim jugom. Nasprotja ohranjajo na svetu revtčino. Pomembna je ugotovitev, da ima vsaka stranka pravico sama odločati o svoji poti in iskanju zaveznikov. Zato Brandt ni grajal povezovanje italijanskih in francoskih socialdemokratov s komunisti. Pomembno razpravo je imel tudi zahodnonemtki kancler Helmut Schmidt. PRIPRAVLJENOST GOSPODARSKE SKUPNOSTI BRUSELJ — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti je zaprosila ministrski svet, naj ji dovoli nadaljevati pogajanja o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo. Poteza kaže, da je evropska deveterica prirpavljena poiskati še nove možnosti sodelovanja z nato državo. Izvršna komisija meni, da je prošnja za široka pooblastila pri pogajanjih z nami prispevek k uresničevanju helsinške deklaracije in stališč beograjskega sestanka o varnosti in sodelovanju. J. Košnjek Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj objavlja na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja in v skladu 16. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, prosta delovna mesta za nedoločen čas: I. za delovno skupnost skupnih služb REFERENTA ZA PROMETNI DAVEK Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece II. za TOZD Gostinstvo - hotel Bor Grad HribPreddvor KUHARJA . Pogoji: poklicna gostinska šola, poskusno delo 2 meseca Za delovno mesto kuharja je zagotovljena opremljena stanovanjska soba. Prijave s potrebnimi dokazili in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 7 dneh na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11. Konfekcija Mladi rod Kranj ✓ Odbor za kadre razpisuje prosti delovni mesti: 1. vodje splošnega sektorja 2. saldakontista Pogoji: pod 1.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomske, pravne, upravne ali organizacijske smeri) in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v upravi ali podobni službi; pod 2.: srednja strokovna izobrazba - ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi ter potrdila o nekaznovanju naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: Konfekcija Mladi rod Kranj - splošni sektor. Marljivi in varčni Kranjskogorci Pionirska šolska hranilnica v Kranjski gori je ena najboljših šolskih hranilnic na Gorenjskem — 410 vlagateljev je privarčevalo 116.532 dinarjev, utrjevalo samoupravljanje in postalo zgled in vzor vsem tistim učencem, ki bodo šolske hranilnice šele ustanovili Mentorica šolske hranilnice Vera Dulmin Kranjska gora - Pred štirimi leti so na osnovni šoli Kranjska gora pod vodstvom neutrudne mentorice Vere Dulmin in pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke ustanovili pionirsko šolsko hranilnico. Ustanovili so jo kot samostojno samoupravno organizacijo, da bi v njej spoznali pravo vrednost denarja, si privzgojili delovne navade in se učili natančnosti. Začela je poslovati in še vedno izredno uspešno posluje po pravilniku za Pionirske hranilnice, ki ga je sprejel svet mentorjev pri Ljubljanski banki, potrdil pa svet varčevalcev kranjskogorske šolske pionirske hranilnice. Mladi samoupravno delujejo v zboru varčevalcev kot najvišjem samoupravnem organu in v svetu varčevalcev, ki vodi poslovanje in organizacijo pionirske hranilnice. Mladi varčevalci so se udeleževali vseh akcij, ki jih je pripravila Ljubljanska banka in na temo o varčevanju sodelovali na vseh literarnih in likovnih tečajih. Dosegli so odlična mesta in za svoj trud prejeli lepe nagrade. V tekmovanju, ki pa ga vsako leto organizira Ljubljanska banka — podružnica Kranj, pa so med 23 pionirskimi hranilnicami dosegli prvo leto najboljše, prvo mesto, naslednje leto tretje mesto in lani spet prvo mesto. Mladi v osnovni šoli Kranjska gora pa so še posebno presenetili tedaj, ko so se v jeseniški občini odločali za samoprispevek, za izgradnjo novega šolskega centra na Plavžu. Na zboru vlagateljev so se odločili, da iz svojih skupnih privarčevanih sredstev, iz obresti njihovih hranilnih vlog prispevajo vsa leta, kolikor bo trajal samoprispevek, en dinar za jeseniškega otroka. Nova šola na Plavžu bo sprejela 1000 šolarjev in več kot sto varovancev v vrtec, vsako leto pa bodo Kranj-skogorci namenili skupaj 1160 dinarjev za jeseniškega sošolca. Sami imajo eno najlepših šol v občini, zato so se odločili, da po Najbolj prizadevni uslužbenci in člani sveta vlagateljev (od leve proti desni): Jož ica Košir, Branka Gregori, Anica Cuznar, Bernafda Čemažar, Nataša Makovec in Lili Grilc. Vabljivi in lepi so hranilniki in prijetno je, če so tudi polni.. svojih močeh prispevajo denar za jeseniškega učenca pod geslom Več sonca in prostora tudi jeseniškim otrokom. SAMOUPRAVLJANJE V HRANILNICI »Seveda je poudarek prav na samoupravljanju, na vzgoji mladega človeka in mislim, da je prav šolska hranilnica tista, v kateri se otroci veliko nauče. Mi smo pritegnili tudi cicibane iz varstvene ustanove, zdaj jih že 80 varčuje. Ob 29. novembru, ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo, bomo vsem tistim, ki še ne varčujejo, podarili 10 dinarjev in jih vključili, obenem pa bomo s svojimi sredstvi kupili tudi prapor za novo leto,« pravi Vera Dulminova, odlična mentorica v šolski pionirski hranilnici. Vodi in usmerja mlade, obenem pa aktivno deluje pri nadaljnjem uveljavljanju pionirskih šolskih hranilnic na Gorenjskem. Pripravila je predlog, kako naj bi mladi varčevali in se vzgajali že v predšolski dobi, kako nadaljevali v osnovni šoli in pozneje na srednjih šolah. Pionirska šolska hranilnica v Kranjski gori v začetku šolskega leta opravi razpis za prosta delovna mesta v pionirski hranilnici. Pogoj za sprejem je zaključen četrti razred osnovne šole, prav dobra ocena iz matematike in veselje do dela. Vsako leto dobijo več prijav kot potrebujejo uslužbencev, razpisna komisija pa potem izbere deset najboljših kandidatov, ki se na posebnem tečaju usposobijo za delo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so uslužbenci popolnoma samostojni lahko šele po enem letu dela, sicer pa delujejo pod vodstvom mentorice. ZA TITOV ROJSTNI DAN maja pripravi izlet za vse pridne delavce in člane pionirskih hranilnic. Tega izleta se udeležuje šest kranjskogorskih pionirjev. Dvakrat so bili v Podčetrtku, kjer so videli prvo pionirsko hranilnico, bili so v Kum-rovcu, obiskali kočevski Rog, se povzpeli na Golte, hodili po poteh slavne XIV. divizije in občudovali prelepo Belo krajino. Učenka Dajana Makovec se je udeležila tudi prve konference pionirskih hranilnic v Stuttgartu. Šolske hranilnice, ki so danes najbolj napredna oblika socialistične vzgoje in so vključene v samoupravno zasnovano šolo, seznanjajo učence z organiziranimi oblikami vzgoje, vodijo do humanosti, utrjujejo osebno odgovornost, disciplino in solidarnost. Mladi tako postajajo varčni, gospodarni samoupravljavci, saj bodo že jutri prenesli svoje izkušnje v šolski hranilnici v vsakdanje življenje. Pri tem ima vse zasluge prav Ljubljanska banka, ki kot pokrovitelj skrbi za delo in usmeritev šolskih hra- nilnic, spodbuja ustanavljanje vedno več hranilnic po Gorenjskem in je lahko zadovoljna i eno najboljših šolskih hranilnic s šolsko hranilnico v Kran;: gori, v kateri delajo učenci te1 odgovorno in zavzeto, da so re nično lahko zgled in vzor vse tistim učencem, ki bodo šolslr hranilnice šele ustanovili. V šolski hranilnici so si delo primerno organizirali, tako, da je dokumentacija zbrana, vlagatelji pa hitro na vrsti. . . Šolska hranilnica ima 410 vlagateljev, ki so privarčevali 116.532 dinarjev, pričakujejo pa še nagrado za osvojeno prvo mesto. Vsaka interesna dejavnost na šoli ima svojo rdečo kartico in varčuje, lani so mladi tudi z zbiralno papirno akcijo povišali svoje hranilne vloge. V svojih dohodkih beležijo tudi plačilo krajevne skupnosti za pomoč pri izvedbi FIS tekmovanja ter darilo Janeza Ker-štanja iz Kranjske gore, med izdatke pa darila in cvetje cicibanom ob sprejemu v pionirsko organizacijo, knjižne nagrade najboljšim uslužbencem hranilnice in varčevalcem, album s slikami za rojake v Stuttgartu, darilo 8. razredu za končni izlet, prispevek za obdaritev članov krajevne organizacije ZZB NOV in drugo. V času od ustanovitve so izdali tudi dve številki svojega glasila Pikapolonica. Drugo številko so posvetili Titovemu rojstnemu dnevu in prvemu posvetu mentorjev pionirskih in mladinskih hranilnic v Kranjski gori. Pokroviteljica, Ljubljanska banka pa vsako leto meseca gofi)lSk° hranilnito PrihaJajo tudi najmlajši iz otroškega vrtca v Kranjsk Čas se izteka Radovljica — Stalno govorimo o predolgih, neučinkovitih, slabo pripravljenih, dolgočasnih sestankih, ki rodijo obilo slabe volje, ki odvračajo in ki so lahko tudi temeljni vzrok za slabo udeležbo. Takšnih sestankov je več kot preveč in zadnji čas je že, da jih spravimo z dnevnih redov. Prav razveseljivo pa je, da se marsikje že zavedajo popolne neučinkovitosti in neplodnosti predolgih sestankov in sej ali celo že nekaj .časa opozarjajo razpravljale^ na strnjene besede in kratek, učinkovit nastop. Če že dolgo po organizacijah in krajevnih skupnostih spremljaš delo in življenje tudi skozi sestanke, če prebiješ na njih dolge ure, tudi v pozni večer in pač komaj še verjameš, da bi bil sestanek z dolgim dnevnim redom lahko krajši od treh, štirih ur, te pač mora nenadna beseda predsedujočega ne nekem sestanku — »tovariši, dve uri bosta zdaj minili, čas se nam izteka« — prijetno presenetiti. Na sestanku predsednikov krajevnih konferenc SZDL v Radovljici je že bilo tako: po dveh urah so se pogovorih temeljito o vsem, kar bodo morali opraviti v naslednjem obdobju. Pa vprašanj in razprav sploh ni bilo malo in tehtnosti in temeljitosti z ustreznimi zaključki tudi ne. Vendar so bili vsi kratki, jasni in jedrnati, veliko so si povedali in se o marsičem zmenili. Ne trdim, da so izjema, pa vendar so lahko še vedno marsikje in marsikomu za zgled... D. Sedej Aktiv invalidov premalo delaven Na razširjeni seji izvršnega odbora predsedstva aktivov in poverjenikov KS pri jeseniškem društvu invalidov prejšnji teden so ugotovili, da je društvo zelo delavno in da je svoj program dela za letos izpolnilo, čaka jih le še organizacija tekmovanja v šahu in kegljanju med gorenjskimi društvi invalidov in invalidi z Raven na Koroškem, kar nameravajo organizirati za dan republike. Manj pa se lahko pohvalijo z delavnostjo aktiva invalidov v jeseniški Železarni. Za ustanovitev aktiva v Železarni si je jeseniško društvo posebno prizadevalo, vendar pa aktiv ne dela tako kot je bilo pričakovati. Aktiv ima svoj program dela, na podlagi katerega si je zagotovil tudi sredstva; zdaj pa ugotavljajo, da jim je pretežna večina denarja ostala. De) so ga sicer namenili za pomoč socialno ogroženim članom, vprašanje pa je, kaj s preostalim denarjem. Tudi rekreacije ni bilo kaj veliko organizirane, izleta pa sploh nobenega, čeprav je bil predviden in so si ga invalidi želeli, sredstev pa prav tako ne manjka. Če bo aktiv zaposlenih invalidov v Železarni hotel uspešno delovati, bo moral upoštevati in se ravnati le po sklepih izvršnega odbora, ne pa po odločanju posameznikov, kar aktivu, kot se je izkazalo, nikakor ni v korist. Formica Slaba organiziranost Jesenice — V krajevnih skupnostih jeseniške občine so mladi že dalj časa slabo organizirani in povezani med seboj. Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice ugotavljajo, da je prav tu največ problemov, ki se zelo počasi rešujejo. Cd skupno enajstih krajevnih skupnosti delujejo osnovne organizacije ZSMS le v šestih krajevnih skupnostih, pa še tu je aktivnost večja ali manjša. V krajevnih skupnostih Plavž, Sava. Blejska Dobrava, Podmežakla in Žirovnica osnovnih organizacij mladine ni. Mladi so tako odmaknjeni od osrednjega dogajanja v krajevni skupnosti, ob pomembnih družbenih akcijah pa ostajajo v ozadju. Neaktivnost se še posebno kaže v pripravah na volitve prihodnje leto, ker so rezultati evidentiranja mladih vse prej kot zadovoljivi. Stanje je slabo in če se bodo še naprej dovoljevale takšne napake bo zveza socialistične mladine zašla v resno krizo. Razen tega so doslej v posameznih krajevnih skupnostih premalo storili pri uveljavljanju kolektivnega članstva. Poseben problem pa so v krajevnih skupnostih še vedno prostori za zbiranje mladine v prostem času. Svoj mladinski klub imajo mladi le v krajevni skupnosti Javorcik-Koroška Bela. J. R Nove delegacije brez starih slabosti V tržiški občini razmišljajo, kako najbolje oblikovati nove delegacije za samouprayne interesne skupnosti, da se stare napake ne ponovijo — Ocena dela sedanjih delegatov in delegacij — Prepočasno evidentiranje Tržič — V primerjavi s predvolilnim obdobjem leta 1974 smo letos na boljšem, saj vemo za slabosti sedanjega delegatskega sistema, pa tudi evidentiranje kandidatov za delegate se je začelo prej kot pred tremi leti, so dejali na ponedeljkovem posvetovanju v Tržiču, ki so se ga udeležili najodgovornejši iz samoupravnih interesnih skupnosti in sekretarji aktivov ZK v samoupravnih interesnih skupnostih. Politična volilna komisija pri občinski konferenci SZDL deluje, prav tako pa so oblikovani koordinacijski odbori za volitve pri vseh osnovnih sindikalnih organizacijah oziroma krajevnih skupnostih. Zato ne bi smelo biti opravičil za pomanjkljivosti, ki se v pripravah na marčne volitve leta 1978 že pojavljajo. Pri evidentiranju ni opaziti prevelike vneme, razen tega pa pri tem prepogosto mislimo le na delegate, pozabljamo pa na druge pomembne dolžnosti ,v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju od krajevne skupnosti navzgor. Še posebej bo treba razmisliti, kako oblikovati splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti, ki so pokazale v preteklem delovanju kopico pomanjkljivosti. Nekatere delegacije so se zaradi kadrovskih problemov osule na minimum. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so bile večkrat nesklepčne, pa tudi delovanje konferenc delegacij ni bilo povsod dobro urejeno. Postopek zamenjave delegata oziroma odpoklica je bil mogoč, vendar /je izredno kompliciran in zahteven. Prav zaradi tega najverjetneje ni bilo zahtev po teh ukrepih, ker si nihče ni upal sprožiti zahtevnega postopka. Na pomanjkljiv osti so v tržiški občini opozarjali, vendar so jim hkrati gledali »skozi prste«. Najboljše bi bilo oblikovati posebne delegacije za vsako samoupravno interesno skupnost posebej, vendar si v tržiški občini le redke organizacije združenega dela in krajevne skupnosti zaradi pomanjkanja kadrov to lahko privoščijo. Zato razmišljajo o predlogu nekaterih krajevnih konferenc SZDL, da bi sedanje splošne delegacije za interesne skupnosti razširili in del delegatov usposobili za delovanje v interesnih skupnostih, ki so del skupščinskega sistema, del delegatov za skupnosti s področja družbenih dejavnosti, del pa za sodelovanje v gospodarskih interesnih skupnostih. To bi zagotavljalo boljše delo delegacij in tvornejšo povezavo delegatov z volivci. Tu sta pokazali preteklost in sedanjost obilo slabosti tako na ravni občine kot na ravneh medobčinskega sodelovanja in republike. Priprave na volitve je treba povsod in v samoupravnih interesnih skupnostih še posebej pospešiti. Še posebej morajo skupnosti povedati, kakšno sestavo delegacij po prihodnjih volitvah predlagajo za učinkovitejše delo. Ob tem pa bo treba oceniti vsakega delegata in delegacijo posebej in predlagati, komu je vredno to nalogo zaupati tudi ob prihodnjih volitvah! J. Košnjek Športna množičnost Predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice je med drugim razpravljalo tudi o telesni kulturi v občini v prehodnem obdobju od leta 1976 do 1980 Jesenice — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so člani razpravljali tudi o poteku in o pripombah, ki so jih posredovali vsi tisti, ki so razpravljali o razvoju in možnostih telesne kulture v naslednjem obdobju. Tele-snokulturna skupnost je na osnovi samoupravnega sporazuma o uresničevanju nadaljnjega razvoja tele-snokulturne dejavnosti v Portorožu aprila lani izdelala Prehodni načrt nove organiziranosti telesne kulture za občino. O tem so razpravljale vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in telesnokulturne organizacije ter aktiv komunistov temeljne telesnokulturne skupnosti, svet za vzgojo in izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo ter drugi. Oblikovalo se je mnenje, da se mora rok javne razprave podaljšati. Člani predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so menili, da načrt premalo poudarja razmere in možnosti razvoja telesne kulture v našem samoupravnem trenutku, premalo upošteva delegatski sistem. Telesno kulturo naj bi v prihodnje bolj približali posameznim krajem, poskrbeli za šolanje kadra, za rekreacijo delavcev in občanov, zagotovili pa naj bi tudi ustrezne pogoje za razmah športa. V občini ni dovoli primernih objektov za rekreativno dejavnost, manjka pa tudi odprtih površin. Dom TVD Partizan Jesenice, Javornik, Žirovnica ter Strelski dom potrebujejo veliko denarja za redno vzdrževanje in adaptacije, v zaostanku pa so tudi z gradnjo novih športnih objektov. Zaradi različnih vzrokov tudi športna društva po šolah niso aktiv-' na tako kot bi lahko bila. Tudi kadri po šolah niso kos dodatnemu delu, primanjkuje denarja za šolsko športno dejavnost in ne nazadnje tudi nujnega prostora. Ob razpravi o vrhunskem športu so menili, da ga je potrebno še bolj uskladiti z družbenimi potrebami in možnostmi. Razvijati se mora v sodobnejših oblikah, nujna pa bo tudi selekcija športnikov, ki vsi nimajo zahtevanih pogojev. S tem bodo tudi sredstva za vrhunski šport, ki po mnenju številnih niso vedno upravičena, manjša, a učinkovitejša. Telesna kultura, o kateri bodo v občini v ponovni javni razpravi govorili še decembra in januarja, naj bi z dosledno, samoupravno organiziranostjo dobila trdnejšo oporo v krajevnih skupnostih, izhajala pa naj bi vedno iz tega, da je namenjena vsem, tako tistim, ki si žele zgolj razvedrila in rekreacije, in tistim, ki stremijo po vrhunskih rezultatih. D. S. Po 13. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Klinični center v Ljubljani TOZD Institut za pljučne bolezni in Tuberkulozo Golnik Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednje prosto delovno mesto: tiskarja Na navedeno delovno mesto sprejmemo delavca za delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat za objavljeno prosto delovno mesto izpolnjevati še naslednje pogoje: da je KV delavec tiskarske stroke, da ima 1 leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo. Kandidati za objavljeno prosto delovno mesto morajo svoji ponudbi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in o dosedanjih zaposlitvah. Pontadb* bo aprejtrnala kedrovska služba Inštituta 15 dni po objavi. /O ljubljanska banka PODRUŽNICA KRANJ Poslovna enota Kranj Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj, poslovne enote Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: — Za nedoločen čas 1. 2 referentov pripravljalcev materiala 2. višjega referenta za analize kreditno denarnega poslovanja podružnice Poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenih delovnih mest zahteva: — pod 1. dokončana srednja šola ekonomske, ko-mercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazije z zaključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj — pod 2. dokončana višja šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj Na navedenih delovnih mestih se zahteva 2 meseca poskusnega dela. — Za določen čas, nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu 1. referenta — statistika (od 1. 1 2. 1977 do 30. 6. 1978) 2. 2 referentov obdelave materiala (od 1. 12. 1977 do 30. 8. 1978) 3. odpravnika (odi. 12. 1977do1. 11. 1978) 4. kreditnega referenta za stanovanjsko in komunalno gradnjo (od 1. 12. 1977 do31. 7. 1978) • Poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenih delovnih mest zahteva — pod 1—2. dokončana srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom pod 1. 3 leta delovnih izkušenj pod 2. 2 leti delovnih izkušenj — pod 3. končana dveletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj — pod 4. končana višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, poslovni enoti Kranj, Prešernova 6., do 26. 1 1. 1977. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. SGP TEHNIK tSSTdJSSA TOZD Gradbeništvo objavlja prosta delovna mesta 1. KVŽERJAVISTA 2. KV STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 3. KV MINERJA Pogoji: ... pod 1.: žerjavist z opravljenim tečajem in izpitom za upravljanje z gradbenimi žerjavi. Lahko začetnik. pod 2.: KV strojnik težke gradbene mehanizacije in vsaj 1 leto delovnih izkušenj. pod 3.: opravljen izpit za izvrševanje minerskih del. Ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba do vključno 28.11.1977. pnporoča Kranj ugoden nakup pohištva po tovarniško znižanih cenah: spalnica »Zorica« spalnica »Simona« spalnica »Abahi« regal »D-l« hrast regal »P-4« extra regal »Jelka« ležišče »Marko« in še razno kosovno pohištvo Cene so zelo povoljne, količine pa so omejene. Zato ne odlašajte. Poleg navedenega vam Lesnina Kranj nudi najnovejše programe slovenskih oziroma jugoslovanskih proizvajalcev pohištva. Pridite, en ogled je vreden več kot 1000 besed. Dostava pohištva do 30 km je brezplačna. Pričakuje vas Lesnina Kranj — Primskovo. ® RADOVLJICA 31. SKUPNA SEJA družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica sreda, 23. novembra 1977, ob 16. uri velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19 Dnevni red SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnikov 18. seje zbora združenega dela, 21. seje zbora krajevnih skupnosti in 20. seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine z dne 9. novembra letos so na dnevnem redu *e naslednja vprašanja: — poročilo komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu — osnutek zakona o delovnih razmerjih — osnutek zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja — osnutek zakona o organu samoupravne delavske kontrole — osnutek zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov . v organizacijah združenega dela — osnutek zakona o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1976—1980 v letu 1978 (povzetek) — delegatska vprašanja V krajevnih skupnostih v občini si prizadevajo, da bi v srednjeročnem obdobju rešili čimveč komunalnih problemov. Tako so v krajevni skupnosti Radovljica letos asfaltirali več pločnikov. Uresničevanje zakona o združenem delu Preveč bi zahtevali, da moramo v tem trenutku uresničiti prav vse zapisane cilje v zakonu in drugih dokumentih. Ne smemo pa se zadovoljiti tudi z doseženimi rezultati, čeprav so morda na pogled ugodni Družbeni plan SR Slovenije Resolucija o politiki izvajanja od leta 1976 do 1980 v letu 1978 Na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine bo tudi razprava o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letur Poglejmo si nekatere značilnosti. — Pospešiti je treba tako imenovano preobrazbo pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in urejanje samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah. — Nadaljevati je treba z akcijo za ustanovitev temeljnih bank in internih bank. — Razvijati je treba povezovanje organizacij na novih družbenoekonomskih osnovah. Pri tem je poudarjeno predvsem povezovanje proizvodnih in trgovskih organizacij in organizacij z manj razvitih območij in republik ter pokrajin. — Usklajeno z družbenim planom naj potekata gospodarski in družbeni razvoj. — Posebno je poudarjeno vključevanje v mednarodno menjavo in krepitev reproduktivne in akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela. — Se naprej si je treba prizadevati za izboljševanje in skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov; povezano z nižjo rastjo cen kot v letu 1977. — Povečana bo tudi skrb za razvoj manj razvitih področij. — Skrbno je treba upravljati s prostorom in predvsem paziti na zavarovanje in urejanje človekovega okolja. — Izpopolnjevati in dograjevati pa je treba tudi družbeni sistem informiranja. , Sicer pa se materialni okviri in možnosti družbenoekonomskega razvoja Slovenije v prihodnjem letu v marsičem ozirajo na letošnja gospodarska gibanja. Upoštevana sta tudi predvideni razvoj in politika celotne Jugoslavije. Sestavljavci pa so skušali upoštevati tudi nekatera pričakovana gospodarska gibanja v razvitih evropskih državah. Vse to naj bi pripomoglo, da bi se industrijska proizvodnja v prihodnjem letu povečala za 7 odstotkov, pri čemer bi se družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal za 6 odstotkov. Število zaposlenih naj bi se povečalo v republiki za 3 odstotke in prav za toliko tudi produktivnost dela. Vse investicije naj bi narasle za 7 odstotkov. Ob počasnejšem naraščanju osebne, skupne in splošne porabe od družbenega proizvoda je še posebno poudarjen izvoz blaga. Izvoz naj bi se namreč povečal za 8 odstotkov, uvoz pa bi v primerjavi z letošnjim ostal nespremenjen. Tako bi zmanjšali tudi izgubo v plačilni bilanci. Tudi cene ne bi smele naraščati s tako visokim odstotkom kot so letos. Skratka, življenjski standard naj bi se izboljšal; in sicer naj bi ob realni rasti osebnih dohodkov za okrog 2 odstotka življenjski standard narasel za okrog 5 odstotkov. Posredno pa je s tem povezano tudi uresničevanje zakona o združenem delu. Se posebno velja omeniti ekonomske odnose s tujino. Na tem področju naj bi še naprej težili k tako imenovani selektivni politiki. Izkušnja za to nam je lahko leto 1976. Poudarek je predvsem na dolgoročnih in trajnejših izvoznih načrtih. Kar pa zadeva cene, velja podčrtati, da bi v Sloveniji težili h krepitvi enotnosti jugoslovanskega tržišča. Se posebno pa so poudarjene tudi stalne občinske rezerve v prihodnjem letu. Ena od pomembnih nalog v naši republiki bo tudi hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih območij v Sloveniji. Prav tako naj bi prihodnje leto izvršni sveti občinskih skupščin in republiški izvršni svet pripravili in uskladili dogovore o temeljih prostorskih planov in pri tem še posebej upoštevali varstvo okolja. Čeprav je na koncu tega povzetka, ni nepomembna tudi omemba ustavne preobrazbe pravosodja. V prihodnjem letu se bodo začele priprave za začetek dela novih pravosodnih organov. Novi zvezni in republiški zakoni pa bodo urejevali in dopolnjevali ter dograjevali tudi vlogo in odgovornost upravnih organov do delegatskih skupščin. Razen tega pa je v resoluciji opredeljena tudi vloga (in naloge) s področja krepitve varnosti in ljudske obrambe, izvajanja in izpopolnjevanja sistema družbenega planiranja in izpopolnjevanja informacijskega sistema. RADOVLJICA - Ugotovitev komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v radovljiški občini je, da je bil začetek delovanja na tem področju, kljub nekaterim pomanjkljivostim, sorazmerno dober. Tako občinski svet zveze sindikatov kot komite občinske konference zveze komunistov v občini sta pripravila akcijska programa za uresničevanje zakona. Oba programa sta bila usklajena z republiškim akcijskim programom. Razen tega so v organizacijah združenega dela morali ustanoviti koordinacijske odbore za uresničevanje zakona in oceno samoupravnih razmer ter za izdelavo in sprejem svojih akcijskih programov. Pri občinski skupščini pa je bila ustanovljena posebna komisija za uresničevanje zakona o združenem delu. 2e junija letos so posebne delovne skupine izdelale vprašalnik za vse organizacije in temeljne organizacije združenega dela v občini. Konec meseca pa so člani skupin tudi obiskali organizacije in temeljne organizacije združenega dela. Ugotovitve po obiskih so bile zanimive: — Večina organizacij združenega dela in delovnih skupnosti se je precej pozno lotila nalog. Marsikje še niso imeli ustanovljenih koordinacijskih odborov, čeprav so se že lotevali nekaterih nalog glede uresničevanja zakona. — Marsikje so tudi menili, da je v organizaciji združenega dela. dovolj en koordinacijski odbor, v katerem naj bodo delegati iz posameznih temeljnih organizacij združenega dela. — Podobne so bile tudi ugotovitve o samoupravnih odnosih v delovnih organizacijah. Niso bili redki, ki so tudi na tem področju kasnili. Vendar pa so komisije tudi ugotovile, da so v tistih delovnih organizacijah, kjer so se lani lotili temeljitih ocen in izdelave programov ob razpravah o osnutku zakona o združenem delu, naredili precejšen korak naprej pri uresničevanju zakona. DOHODKOVNI ODNOSI IN DELITEV PO DELU Čeprav razreševanje in urejanje teh vprašanj v delovnih organizacijah marsikje ni ravno lahko, vendarle prevladuje spoznanje, da uveljavljanje dohodkovnih odnosov dejansko pomeni spreminjanje osnov poslovanja in družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela. To kaže tudi anketa, ki je bila opravljena v drugi polovici oktobra letos. Na vprašanje, ali obstojajo samoupravni sporazumi med proizvodnjo in trgovino, je od 44 delovnih organizacij 16 odgovorilo, da so le-ti v razpravi. Pet delovnih organizacij pa je takšne sporazume že sprejelo. In kako je s skupinami vlaganji z drugimi delovnimi organizacijami? V 17 delovnih organizacijah so odgovorili, da so to že uredili, v 12 pa se pripravljajo na to. Po podatkih ankete pa je bilo manj narejenega na področju določanja osnov in tako imenovanih standardov za delitev skupnega prihodka med TOZD in financiranja skupnih služb. Določene osnove za delitev prihodka med TOZD ima od 32 samo 7 delovnih organizacij. Financiranje skupnih služb pa izgleda takole: — glede na finančni načrt (proračun) imajo urejeno financiranje v 18 delovnih organizacijah; — v 10 delovnih organizacijah je financiranje skupnih služb odvisno od uspeha temeljnih organizacij združenega dela; — v dveh delovnih organizacijah pa imajo oblikovana merila glede na opravljene storitve. Izredna aktivnost vseh pa se kaže pri iskanju in izdelavi meril za merjenje Uspešnosti dela. Vse bolj prevladuje prepričanje, da osebni dohodki ne morejo naraščati neodvisno od produktivnosti in dohodka. Razne oblike uravnilovk in nespodbudno nagrajevanje povzročajo slabo gospodarjenje in s tem zmanjšujejo možnosti za nadaljnje povečevanje osebne in skupne porabe. Marsikje se pri delitvi osebnih dohodkov še vedno srečujejo s tako imenovano teorijo »nemer-ljivosti« dela delavcev v skupnih službah. To je pokazala tudi anketa. Za primer «.*vejmo, da imajo za proizvodne delavce od 45 delovnih organizacij kar v 21 izdelana merila za* merjenje uspešnosti. Za režijske delavce pa imajo takšna merila izdelana le v 13 delovnih organizacijah. To potrjuje nalogo, da je treba nadaljevati z akcijo za iskanje ustreznih meril. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Rezultati na tem področju so dokaj ugodni, čeprav bi podrobnejša analiza prav gotovo marsikje pokazala, da je šlo tudi zgolj za formalno zadostitev ustavnih in zakonskih rešitev. Vendar pa oblikovanje novih organizacij združenega dela poteka usklajeno. K temu je nedvomno veliko pripomogla tudi »Akcija 120«, k. sta jo organizirala CK ZKS in rt publiški svet ZSS. Tudi v občini je v dveh delovnih organizacijah prišlo do oblikovanja TOZD po zaslugi te akcije (Murka Lesce in Specerija Bled). Zadnji podatki pa tudi kažejo, da trenutno-kar v osmih delovnih organizacijah preučujejo možnosti za ustanovitev novih TOZD. Predvsem gre za reorganizacijo skupnih služb in izločanje tistih delov, ki v skladu s 320. členom zakona izpolnjujejo pogoje za organiziranje TOZD (komerciala, razvojne službe). Nekakšna rdeča nit pa se že od ustavnih amandmajev naprej vleče v nekaterih »močnih« delovnih skupnostih, ki nimajo položaja temeljne organizacije združenega dela. Delovne organizacije z različnimi izgovori odklanjajo ustanovitev le-teh. To so na primer Merkur — Zeleznina Radovljica, Živila Kranj — Kolo-niale Bled in Ljubljanske mlekarne — Savica Bohinj. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI Zakon o združenem delu določa, da morajo organizacije združenega dela do konca leta sprejeti več samoupravnih aktov in z njimi urediti posamezna vprašanja. Zbrani podatki kažejo, da so se vse temeljne organizacije združenega dela v občini resno lotile te naloge. Tako lahko pričakujemo, da bo do konca leta ta zakonska naloga uresničena. Seveda pa bodo to le prvi korak pri razvoju in izgradnji nove samoupravne zakonodaje. Korak naprej so za zdaj na tem področju kadrovsko močnejše organizacije združenega dela. V manjših organizacijah pa iščejo pomoč tudi pri zunanjih sodelavcih. Anketa je pokazala, da v sedmih primerih pri reševanju teh vprašanj sodelujejo zunanji sodelavci. DOGOVORIMO SE Osnutek zakona o ... delovnih razmerjih. Zakon o združenem delu določa, da z dnem, ki je določen z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom (najkasneje pa 31. decembra letos) preneha veljati zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Da ne bi prišlo do tako imenovane pravne praznine, je treba sprejeti nov republiški zakon o delovnih razmerjih najkasneje do konca leta. V osnutku zakona so zajeta medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu, delovna razmerja delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih in drugih. .. . referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Ta zakon pravzaprav pomeni opredelitev ustavnih načel in podrobnejšo razčlenitev določb zakona o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja dobivajo po ustavi in zakonu o združenem delu nov pomen. Gre za neposredno odločanje delovnih ljudi in občanov o njihovih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicah v TOZD in v drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih. Možne oblike osebnega izjavljanja, ki so opredeljene v zakonu, so: — referendum, ki je najbolj formalizirana oblika osebnega izjavljanja. Govori o referendumu v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih. — zbori delavcev v združenem delu in zbori delovnih ljudi in občanov — podpisovanja oziroma posebne pismene izjave kot splošna oblika neposrednega izjavljanja. ... organu samoupravne delavske kontrole. Po novi ustavi samoupravna delavska kontrola ni le pravica, ampak tudi dolžnost delavcev. Delavci jo uveljavljajo za mesnice vanje in varstvo svojih samoupravnih pravic v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Tako je ta oblika varstva samoupravnih pravic dobila velik politični pomen. Posebej velja poudariti, da je samoupravna delavska kontrola tako imenovani razredni instrument, ki daje delavcem možnost, da varujejo svoje .samoupravne pravice in interese in pravice organizacije združenega dela. Samoupravne delavske kontrole tudi ni moč ločevati od sindikatov. Zato je potrebno tesno sodelovanje pri doseganju skupnih nalog in ciljev. .. . volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Predloženi zakon v skladu z republiško ustavo in zakonom o združenem delu ureja izvolitev in pogoje ter odpoklic delavskih svetov in drugih organov upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja. Ureja pa tudi nekatera vprašanja glede imenovanj individualnega poslovodnega organa. Razen tega ureja tudi pravice delavcev pri volitvi delegatov v delavskih svetih, pravice in dolžnosti delavskih svetov, sindikata, socialistične zveze in volilnih organov. Zagotavlja pa tudi varstvo volilne pravice. ... družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela. Na podlagi zakona o združenem delu je treba s posebnim zakonom urediti tudi svobodno menjavo dela med različnimi področji združenega dela. Zakon smiselno ureja menjavo družbenih dejavnosti ob upoštevanju načela soodvisnosti pri ustvarjanju dohodka. Družbene dejavnosti so ustvarjalne in se morajo razvijati sporedno z razvojem gospodarstva. Te dejavnosti so vzgoja in izobraževanje, raziskovalno delo, kulturna dejavnost, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo in telesna kultura. Pripravil Induk center KMdovljica in Andrej Zalar (Z) TRŽIČ 9. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora torek, 22. novembra 1977, ob 17. uri velika sejna dvorana skupščine občine Tržič Dnevni red Na tdrkovi 9. skupni seji vseh zborov tržiške občinske skupščine bodo delegati razen izvolitve komisij za verifikacijo pooblastil delegatov in poročil o opravljenem delu ter potrditvi zapisnikov zadnjih ločenih sej skupščinskih zborov razpravljali ie o: — analizi izvajanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1976-1980 — poročilu o doseženih in razporejenih prihodkih proračuna, skladov in sredstev občine Tržič med 1. 1. 1977 in 30.9. 1977 — predlogu odloka o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, in o pomožnih objektih in delih, kjer je obvezna priglasitev — osnutku odloka o podata no vanjskih razmerjih v občini Tržič — predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane — predlogu odloka za spremembo odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad — predlogu odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju — imenovanju javnega pravobranilca občinskega javnega pravobranilstva Kranj in imenovanju odbora za gradnjo socialnega zavoda za varstvo odraslih Zadnja točka dnevnega reda bodo predlogi in vprašanja delegatov. Uresničevanje družbenega plana tržiške občine Gospodarstvo uspešnejše, vendar ne brez slabosti Za ocenjevanje uspešnosti letošnjega dela uresničevanja družbenega plana tržiške občine do leta 1980 so pripravili Tržiča-ni obširno analizo, ki posebej obravnava uresničevanje letošnjega dela srednjeročnega plana za gospodarstvo in komunalne dejavnosti ter posebej za vsako samoupravno interesno skupnost posebej. Na osnovi gradiva lahko ocenimo, da večina, kar še posebej velja za gospodarstvo, jemlje naloge plana do leta 1980 resno in zavzeto. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri nekaterih družbenih dejavnostih, pri uresničevanju zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in pri uresničevanju zakona o združenem delu. Prizadevanja so bila, vendar gre pogosto za napačne pristope in za nevključevanje delavcev v javne razprave. Tudi na stabilizacijo so v tržiški občini marsikje pozabili. Ponekod nimajo niti samoupravnih sporazumov o temeljih plana, razen tega pa menijo, da so takšne dolgoročno načrtovane akcije pomembne le v krizah. Za gospodarstvo tržiške občine ugotavljajo, da se je povečala finančna disciplina in je družbeni proizvod naraščal hitreje kot v gorenjskem gospodarstvu. Zadovoljivo so naraščali tudi produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Izvoz pre- DOGOVORIMO SE Temeljitejše in načrtnejše urejevanje prostora Predlagani odlok o prostorskih posegih, za katere bo nujno iskati lokacijska dovoljenja, bo prispeval k načrtnejšemu in temeljitejšemu urejevanju prostora v tržiški občini Zakon o urbanističnem planiranju v 18. členu omogoča občinskim skupščinam sprejemanje odlokov, ki urejajo vse posege v prostoru. Tržičani na osnovi tega člena predlagajo delegatom v potrditev predlog odloka o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, ter o pomožnih objektih in delih, kjer je obvezna priglasitev. Ker takšnega odloka za zdaj v Tržiču še ni, ima urbanistična inšpekcija precejšnje težave pri posegih v okolje, ki niso novogradnja, vplivajo pa na spremembo prostora. Za takšne posege bo treba preskrbeti lokacijsko dovoljenje. Nadalje pa govori predlog odloka tudi o gradnji pomožnih objektov in delih, ki jih bo treba, če bo odlok na torkovem zasedanju skupščine sprejet, priglasiti na občinskem urbanističnem upravnem organu. Izvršni svet občinske skupščine in skupščinski oddelek za gradbene in komunalne zadeve v predlogu odloka sodita, da bi bilo treba lokacijska dovoljenja pridobiti v primerih nasi-pavanja zemljišča na višino, ki presega raven sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav, ali odkopavanja zemljišča v globino, ki je nižja od sosednjih stavb in zemljišč ter javnih komunikacij in komunalnih naprav. Dovoljenje bo v prihodnje treba iskati tudi v primerih zasaditev ali krčenj javnih parkov, odstranitev objektov in naprav, odpiranj gramoznic, kamnolomov, pe-skokopov in glinokopov, odlaganj odpadnega materiala ter strupenih in škodljivih snovi ter zasipavanj opuščenih strug, gramoznic in glinokopov. Med pomožne objekte in dela, za katere naj bi bila v prihodnje potrebna le priglasitev pri občinskem organu pristojnem za urbanizem, pa sodijo garaža za en osebni avtomobil, če je prizidek k stanovanjski hiši, jaški za cisterne z do 5 kubikov prostornine, drvarnice, steljniki, ko-košnjaki in čebelnjaki, svinjaki, seniki in drugi kmetijski objekti, ki nimajo več od 30 kvadratnih metrov površine, bazeni za vodo s prostornino do 30 kubikov, silosi za krmo s prostornino do 60 kubikov, tople grede in cvetličnjaki, ki niso večji od 30 kvadratnih metrov, razna pota in preurejevanje priključkov na javno kanalizacijo, preurejevanje raznih napeljav (vodovod, elektrika, telefon), medposestne ograje, svetlobne reklame in drugi napisi, postav- ljanje gozdnih žičnic in urejevanje gozdarskih vlak, manjše dozidave, obnove strešnih konstrukcij in fasad ter zamenjave oken itd. Prosilci bodo morali v primerih veljavnosti predlaganega odloka priložiti opis gradnje in zemljišča, kopijo katastrskega načrta, zemljiškoknjižni izpisek in v posameznih primerih tudi razna soglasja sosedov in pristojnih organov. . Volitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja je za torkovo zasedanje pripravila dva predloga in sicer predlog za imenovanje javnega pravobranilca Javnega pravobranilstva Gorenjske in predlog sestave odbora za gradnjo socialnega zavoda za varstvo ostarelih v Tržiču. Ker je bila Kristina Kobal razrešena funkcije javnega pravobranilca Gorenjske, je medobčinski svet SZDL za Gorenjsko opravil kandidacijski postopek za novega javnega pravobranilca. Za odgovorno dolžnost je predlagal diplomiranega pravnika in sodnika kranjskega okrožnega sodišča Boruta Kobija, rojenega leta 1938, iz Kranja. Komisija za volitve in imenovanja predlaga delegatom tržiške skupščine, da soglašajo z imenovanjem Boruta Kobija na to funkcijo. V programu trošenja sredstev tržiškega samoprispevka je tudi gradnja socialnega zavoda za varstvo ostarelih v Bistrici pri Tržiču. Za uspešno gradnjo bo skrbel gradbeni odbor, v katerem naj bodo po sodbi komisije, izvršnega sveta in strokovne službe socialnega skrbstva delegati skupnosti socialnega varstva, socialnega skrbstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja, delegati Društva upokojencev, družbenopolitičnih organizacij, občinskega izvršnega sveta in oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine ter delegata odbora za trošenje sredstev samoprispevka in krajevne skupnosti Bistrica, na katere območju bo socialni zavod zgrajen. Imenski sestav bo posredovan na torkovi seji skupščine. sega uvoz za 1,578.000 dolarjev. Pri investicijah prevladujejo naložbe v osnovna sredstva, ki so v tržiškem gospodarstvu zelo iztrošena. Zaskrbljuje pa porast sredstev združenega dela pri investicijah in zmanjševanje deleža posojil. Tržičani dosledno uresničujejo tudi politiko zaposlovanja, saj se stopnja rasti giblje okrog dveh odstotkov, kar je tudi zapisano v resoluciji. To potrjuje, da so dobri gospodarski dosežki posledica večje produktivnosti in vedno manj rezultat zaposlovanja. Izvršni svet občinske skupščine je v razpravi o uresničevanju plana opozoril na problematiko zmanjševanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva in kmetijstva, katerega delež v gospodarstvu ni velik, je pa pomemben za razvoj družbene skupnosti. Smeleje kaže razvijati kooperantske odnose in oblikovati takšno delitev dohodka, kot jo predvideva zakon o združenem delu. Izvršni svet je bil kritičnejši do uresničevanja plana v družbenih dejavnostih. Opozoril je na nujnost organiziranja skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, na počasno združevanje osnovnih šol v tržiški občini, na slabo rešeno varstvo dojenčkov, na potrebno večjo pomoč amaterski kulturi in na napore, kako zmanjšati naraščajoče bolezenske izostanke z dela, kateri glavni vzrok je nega družinskega člana. Sestavljavci in ocenjevalci uresničevanja družbenega plana so razpravljali tudi o uresničevanju nalog nekaterih drugih interesnih skupnosti. Skupnosti za varstvo pred požari priporočajo še boljše sodelovanje z organi za ljudsko obrambo in s štabom za civilno zaščito, samoupravni stanovanjski skupnosti pa boljšo povezavo z gradbeno operativo in združenim delom. Plani so pogosto še neusklajeni. Blokovna gradnja razen tega postaja vedno bolj nezanimiva. Samoupravna komunalna skupnost pa se mora organizacijsko okrepiti. Delegatsko stran po gradivu za sejo skupščine pripravil Jože Koftnjek Del srednjeročnega plana razvoja tržiške občine je tudi urejevanje vpadne ceste v mesto in gradnja mostu čez Bistrico med Bombažno predilnico in tkalnico ter Pekom. Gradnja hitro napreduje. Opozorilo republiškemu sekretariatu za finance Poročilo o doseženih in razporejenih prihodkih proračuna, skladov in sredstev občine Tržič od začetka letošnjega leta do konca septembra je brez dvoma vredno temeljitejše razprave. Tržičani so se držali navodil, da je treba proračun čistiti in krčiti, vendar hkrati niso bili deležni pomoči in rešitev, ki bi morale prihajati vzporedno. Izvršni svet občinske skupščine, ki je o poročilu razpravljal konec oktobra, pri dotoku sredstev skladov ni imel pripomb. Kritičnejša in dolgotrajnejša je bila razprava o problematiki občinskega proračuna in sredstev občine. Republiškemu sekretariatu za finance je bilo posredovano pismeno opozorilo z opisano problematiko tržiškega proračuna. V pismu izvršni svet občinske skupščine med drugim pravi, da so novembrske in decembrske obveznosti iz proračuna vprašljive in celo utegne zmanjkati denarja za osebne dohodke delavcev v državni upravi! Republiški sekretariat za finance naj bo po sodbi Tržičanov še posebno pozoren na problematiko davka od prometa blaga na drobno, ki je v marsikateri občini najpomembnejši proračunski vir, v tržiški občini, kjer trgovina ni tako močna, pa prav zaradi tega preglavic ne zmanjka. Nujno kaže razpravljati tudi o primernejšem oblikovanju sklada skupnih rezerv in o financiranju ljudske obrambe. Še posebno pa je nerazumljivo, da ob koncu leta Tržičani še vedno ne vedo, koliko dopolnilnih sredstev bodo dobili iz republiškega proračuna. Morali bi dobiti 3,227.000 dinarjev, do konca septembra pa je prišlo v občinski proračun le 464.000 republiških sredstev, kar je nekaj nad 14 odstotkov planirane vsote! Tudi podatki za letošnjih devet mesecev povedo, da je letni plan davka od prometa na drobno po devetih mesecih uresničen le s 47 odstotki, kar je le 1,269.371 dinarjev, celoletni plan pa predvideva 2,700.000 dinarjev. Torej je izpad precejšen. Še bolj pa zaskrbljuje zaradi tega, ker je ta davek razen prometa od alkoholnih pijač skoraj najpomembnejši dohodek proračuna. Pri vseh drugih dohodkih proračuna in skladov je položaj ugodnejši, kar še posebej velja za davek od samostojne obrti in drugih dejavnosti, za davek od prometa premičnin in nepremičnin, za upravne in sodne takse ter deloma tudi za davek pri dohodku od stavb. Osnutek in predlogi Osnutek odloka o podstano-vanjskih razmerjih — Podstano-vanjske razmere ureja Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki med drugim pooblašča občinske skupščine, da lahko z odlokom urejujejo oddajanje posameznih prostorov v pod-najem, določajo najvišje možne pod-stanarine, ki jih lahko dogovori imetnik stanovanjske pravice, in zneske plačil za storitve, razen tega pa naj bi predlagani odlok urejeval tudi uporabo pohištva in način evidence podstanovalcev. Pobudo za načrtnejše urejevanje tega področja je dala delegacija Bombažne predilnice in tkalnice na julijski seji zbora združenega dela. Najvišja dovoljena podstanarina naj bi bila lahko največ trikrat višja od stanarin, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, vendar bi bila še vseeno nižja od sedanjih prispevkov podstanovalcev. O osnutku odloka bodo razpravljali po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane — Tržiška občinska skupščina je leta 1975 sprejela odlok 0 družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane ter borce za severno mejo. Junija 1977 pa je bil v republiki potrjen družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, ki vsebuje nova določila, pomembna za vse občine. Največ novosti je pri določanju" upravičencev do priznavalnin in pri nekaterih kriterijih in pogojih za njihovo podeljevanje in pri pokrivanju stroškov za priznavalnine. Zaradi tega je nujno sedanji tržiški občinski odlok uskladiti 1 republiškim družbenim dogovorom, o katerem bo govora na torkovi skupni seji. Predlog odloka o spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad — O vsakoletnem podeljevanju Prešernovih nagrad so do- slej sklepale občinske skupščine vseh petih gorenjskih občin. Predlagani odlok, ki pristojnost odločanja o Prešernovih nagradah prenaša z občinskih skupščin na skupščine oziroma izvršne odbore kulturnih skupnosti po občinah, morajo sprejeti vse gorenjske skupščine. Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju - Splošno sodišče združenega dela v Kranju ima 32 sodnikov. Štirje so prenehali opravljati dolžnost, tako da jih je sedaj le 28. Ker so se naloge sodišča povečale in dejavnost razširila in ker je bilo samo v letošnjem prvem polletju toliko obravnav kot lani vse leto, je nujno treba povečati število sodnikov, ki opravljajo dolžnost nepoklicno, vsaj na 50. Predlog odloka pravi, da bi imele občine Jesenice, Radovljica in Skofja Loka po devet sodnikov (sedaj 6), Kranj 18 (sedaj jih ima 10) in Tržič pet sodnikov. Sedaj so iz te občine štirje. Gradnja proizvodnih in upravnih prostorov ter sodobnega obrata družbene prehrane v tovarni Peko je letošnja največja investicija v tržiški občini — roto: F. Perdan Skofja Loka — Delovna organizacija Instalacije je zaradi rom nadzidala upravno stavbo. — Foto: B. B. s prosto- Kovinoservis Jesenice objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. blagajnika Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj 2. kontrolorja kvalitete Pogoji: srednja strokovna izobrazba kovinske ' smeri, tri leta delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Kovinoservis Jesenice, Prešernova c. 15. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Medvode - V soseski MeS-7 v Preski delavci Megradove TOZD Gradles gradijo v usmerjeni stanovanjski graditvi 214 stanovanj. - Čeprav z deli zamujajo, se bodo prvi stanovalci lahko vselili še pred novim letom. (Ofr) --__- NA DELOVNEM MESTU Kranj — Kadar na kranjskem Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo zazvoni telefon in na drugi strani žice ponavadi zbegan glas pove, da je začel pustošiti ogenj, med kranjskimi poklicnimi gasilci zavre kot v panju. Telefonist po sprejetem pozivu sproži alarm in obvesti vodjo izmene o kraju in razsežnosti požara. Vodja izmene medtem določi, koliko vozil in mož mora na teren in v glavi že skuje taktiko boja z ognjem. Vrata gasilskega doma se odpro, oglasi se sirena in gasilska akcija se začne ... Pogosto je boj z rdečim petelinom dolg in se delovni dan poklicnega gasilca konča šele, ko počrnf zadnji še tleči ogorek. Lojze Mežnar, rojen leta 1927 na Polj-sčici, sedaj pa stanuje v Otočah, je član kranjskega poklicnega gasilskega kolektiva. Zavod za reševalno, požarno in tehnično službo, katerega del so poklicni gasilci, združuje 43 delavcev, od katerih jih je 31 gasilcev, šoferjev in telefonistov. Dejavnost zavoda namreč ni le gasilstvo, temveč tudi posredovanje v primerih prometnih nesreč in odstranjevanje posledic nezgod na cesti, vlečne službe, servis ročnih gasilskih aparatov in motornih birzgaln rosenbauer ter preventivno delo. Nekdaj dopolnilna dejavnost je postala pomembna, saj poklicni gasilci samo od družbene podpore ne bi mogli živeti. Kar precejšen del potrebnega denarja morajo z najrazličnejšimi storitvami zbrati sami. Z oblikovanjem samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari se položaj zboljšuje, vendar žal nekateri podpisniki sporazuma obveznosti še zanemarjajo. »Po poklicu sem dimnikar,« pripoveduje Lojze Mežnar, ki opravlja v Zavodu za reševalno, požarno in tehnično službo tudi dolžnost vodje gasilske izmene. »Zbolel sem in zdravnik mi je svetoval, naj dimnikarstvo opustim. Zaposlil sem se v lipniiki in kranjski Iskri. Pred sedemnajstimi leti, leto po ustanovitvi kranjskega poklicnega gasilskega voda, pa sem zasledil razpis za delovno mesto poklicnega gasilca. Ker je bil eden od pogojev poznavanje dimnikarske, gradbene ali elektro stroke, sem se Srijavil. Sprejeli so me. Opravil sem spit za gasilca in kasneje tudi za gasilskega tehnika.« »Nimam podatkov, kolikokrat sem se v 17 letih spopadel z ognjem,« nadaljuje Lojze Mežnar. »Vendar so spomini na nekatere požare Se izredno sveži. Mednje sodijo požari v Savi, v skladišču Živil, kjer me je vrglo s platoja in je bila većina gasilcev opečenih, požari na gospodarskih poslopjih in v Exo-termu, dimniški požari in posredovanje ob letalski nesreči na Brniku. Najne- varnejše je bilo v požaru v starem obratu Save, kjer je vladala velika vročina in so se vrstile eksplozije, najmanj prijetno opravilo pa je odstranjevati razbito pločevino s ceste, reševati ponesrečene ali mrtve iz njenega objema in iskati utopljene.« Lojze Mežnar poudarja, da so odlike poklicnega pa tudi prostovoljnega gasilca previdnost, dobra telesna pripravljenost, zbranost, sposobnost hitrega odločanja, premišljena drznost in seveda znanje. Poklicni gasilci imajo redne vaje. tarnajo pa, da oprema še ni popolna. Pogrešajo kombinirano vozilo za večje količine vode in pene, daljšo lestev, ki bi bila kos tudi najvišjim zgradbam v mestu, številnejše zaščitne obleke in dihalne aparate. Predvsem pa bi želeli, da bi družba njihovo poslanstvo primernejše vrednotila. Več mladih bi se odločalo za ta poklic, saj zdravniki ugotavljajo, da se pri 50 letih sposobnosti gasilca posredovati v vseh primerih zmanjšajo. Tudi prošnje za beneficirano delovno dobo, ki jo kolegi v drugih republikah že imajo, so za zdaj v Sloveniji še neuslišane ... J. Košnjek POKLICNI GASILEC LOJ Z K MEŽNAR Kaj je z uransko cesto? Skofja loka \— Delegacija krajevne skupnosti Skofja Loka je na eni prejšnjih sej občinske skupščine postavila vprašanje v zvezi z reševanjem cestne povezave Škofje Loke s Poljansko dolino. Na zadnji sejr skupščine je bil posredovan pismen odgovor. Kje bo tekla uranska cesta skozi Poljansko dolino, in sicer med Zmin-cem in Gorenjo vasjo, je občinska skupščina že določila s posebnim odlokom. Sedaj se pripravlja lokacijska dokumentacija za odsek Gorenja vas — Rudnik urana Žirovski vrh. Za ta dva odseka je že naročena izdelava glavnih projektov. Na območju mesta Škofje Loke pa bo ta cesta, kakor tudi vse drugo cestno omrežje, obdelana v noveliranem urbanističnem načrtu Škofje Loke. L. B. Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič objavlja prosto delovno mesto kuharice Pogoji: kvalificirana kuharica, poskusno delo 1 mesec. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidatke, ki ne izpolnjujejo pogoja glede kvalifikacije, vendar se v tem primeru zahteva 5-let-na praksa. Ponudbe z dokazilom o kvalifikaciji oziroma praksi sprejema svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič do zasedbe delovnega mesta. Prevoz izDavče Skofja Loka — Delegacija Alp-lesa je na 23. skupni seji vseh zborov občinske skupščine postavila vprašanja, kako urediti prevoz delavcev in učencev iz Davče v Železnike in nazaj. Na zadnji seji skupščine, ki je bila 9. novembra, je bil delegaciji posredovan pismen odgovor. V njem je rečeno, da je cesta v Davčo iia nekaterih mestih tako slaba, da Alpetour ne more zagotoviti varnega avtobusnega prevoza. Ker pa krajani vseh pomanjkljivosti na cesti ne morejo takoj odpraviti, bodo organizirali prevoze otrok in šolarjev s kombiji. Po podatkih občinske komunalne skupnosti je KS Davča dobila lani 250.000 dinarjev za rekonstrukcijo ceste in za vzdrževanje 153.000 dinarjev. Po planu za leto 1977 pa naj bi za rekonstrukcijo dobila še 150.000 dinarjev in za vzdrževanje 104.000 dinarjev. Iz omenjenega je razvidno, da se rekonstrukcija ceste v Davčo rešuje tudi po finančni plati in sicer zadevo urejata občinska komunalna skupnost in krajevna skupnost, sodelujeta pa tudi Alpetour in občinski upravni organi, ki pomagajo pri pridobivanju soglasij in drugih potrebnih dokumentov. L. B. Sestanek krajanov in urbanistov Skofja Loka - Delegacija KS Zapreval, ki obsega naselja Cetena ravan, Jarčje brdo, Krivo brdo, Mlako nad Lušo, Podvrh in Zapreval, je postavila vprašanje, kako je s pridobivanjem lokacijskih dovoljenj za gradnjo počitniških hišic. Obrazloženo je bilo, da upravni organ občinske skupščine ni za nobeno od teh vasi izdal še nobenemu investitorju gradbenega ali lokacijskega dovoljenja za gradnjo počitniških hišic. Pač pa je geodetska uprava za področje med Podvrhom in Četeno ravnjo izdelala geodetski posnetek, v katerega so vnesene parcelne meje na podlagi sklenjenih kupoprodajnih pogodb. Na podlagi posnetka bo pooblaščena strokovna organizacija izdelala lokacijsko dokumentacijo, predhodno pa bo ugotovljeno, ali se da posamezne že zgrajene objekte legalizirati ali jih bo potrebno odstraniti. Ker delegat KS Zapreval z odgovorom ni bil zadovoljen oziroma je bilo takšno stališče njegove delegacije, je skupščina predlagala, da pripravijo sestanek prizadetih krajanov s predstavniki oddelka za urbanizem,, gradbene in komunalne zadeve občine in skušajo sporna vprašanja razrešiti. L. B. Bolj spodbuditi izvoz Če predvidevamo visoko stopnjo rasti zaposlovanja, moramo zagotoviti tudi nova delovna mesta Kranj — Izvršni svet občinske skupščine Kranj je na seji 9. novembra imel precej pripomb na resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za leto 1978. Ugotovil je, da je visoka stopnja zaposlovanja v državi mogoča le, če se v resolucijo vnesejo nekateri dodatni ukrepi, ki bi omogočili povečanje zaposlenih; tega pa v resoluciji ni. Resolucija ob omejevanju uvoza po drugi strani premalo spodbuja izvoz. V resoluciji pa bi bilo treba obravnavati tudi nabavo tujih licenc. Izvršni svet ima pripombe tudi na osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za 1. 1978. Le-ta je še vedno delno pomanjkljiv, »ker še niso dogovorjeni nekateri temeljni zakoni; predvsem s področja kreditno monetarnega sistema in zunanjetrgovinske menjave«. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so stopnje rasti ekonomskega razvoja za leto 1978 sicer usklajene s srednjeročnim družbenim načrtom, vendar so prav zaradi še nedogovorjenih sistemskih ukrepov vprašljive. Posebno pomanjkljivo je v osnutku resolucije opredeljena skupna poraba, ki tudi ni usklajena s programi posameznih občin in republike. Razen tega bi bilo treba bolj opredeliti zaostajanje stopnje rasti skupne porabe glede na stopnjo rasti družbenega proizvoda v gospodarstvu in predvideti sistemske ureditve za financiranje investicij; predvsem na področju družbenih dejavnosti. Osnutek resolucije tudi nima temeljnih nalog in opredeljenega načina financiranja posameznih SIS s področja gospodarstva in izgradnje gospodarske infrastrukture v republiki. Čimprej pa bi bilo treba pripraviti tudi prilogo k »resoluciji« in določiti nosilce razvoja po posameznih dejavnostih. I. S. Licitacija Po sklepu delavskega sveta Komunalnega gospodarstva Radovljica TOZD Komunala Radovljica z dne 20. 10.1977 posredujemo prodajo dotrajanih osnovnih sredstev v Kamnolomu Črna dolina 2 TRANSPORTNA TRAKOVA NEUPORABNA 1 DROBILCA SEMERING 1 SILOSA ZA DEPONIJO KAMENJA TOVORNI AVTO TAM 4500 (proizvodnja 1962) v nevoznem stanju. Licitacija bo 18.11.1977 ob 9. uri v kamnolomu v Črni dolini. Industrijski kombinat w JiIjJUMISCA. Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. DELOVODJE ORODJARNE 2. GRAVERJA 3. STRUGARJA 4. OBRATNEGA MEHANIKA (2 DELAVCA) 5. REZKALCA Pogoji: pod 1.: se zahteva višja strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, pod 2.: se zahteva srednja strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, pod 3.: se zahteva kvalifikacija in 2 leti delovnih izkušenj, pod 4.: se zahteva kvalifikacija in 2 leti delovnih izkušenj, pod 5.: se zahteva kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinat Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. Zdravstveni dom Skofja Loka obvešča zainteresirane, da bo cepljenje proti gripi v ponedeljek in torek, 21. in 22. novembra v rednem delovnem času cel dan v dežurni ambulanti v Škofji Loki in v vseh Zdravstvenih postajah iste dneve v dopoldanskem času. Cepljenje bo v ZD za posameznike, ne glede na zaposlitev, in za upokojence. Polovična cena 2-kratnega cepljenja je 12 din in se plača ob prvem cepljenju. Ponovno cepljenje bo čez 4 tedne iste dneve. DES Ljubljana, n.sub.o., Elektro Kranj, b.o. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja prosto delovno mesto EVIDENTIČARJA ŠTEVCEV V KONZUMNEM ODDELKU Pogoji: dokončana osemletka Delo se združuje za določen čas, za dobo 3 mesecev. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Informacije: Elektro Kranj, tel. št. 25-071. Kandidatke oziroma kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: DES Ljubljana, Elektro Kranj, Kranj, C. Staneta Žagarja 53 a. GOSTOVANJE RUDARSKEGA PEVSKEGA ZBORA V nedeljo, 20. novembra ob 16. uri bo v kulturnem domu v Retečah pri Škofji Loki koncert rudarskega pevskega zbora Loški glas iz Lok pri Zagorju ob Savi. Zbor praznuje letos 50-letnico obstoja. V teh letih je imel lepe uspehe, na radiu in televiziji in po številnih krajih Slovenije in Jugoslavije in v tujini. Zanimivo je, da so temu uglednemu zboru poleg Draga Korošca dirigirali tudi skladatelji. Mirko Premelč, Fran Venturini, Zorko Prelovec, Ivan Vračko in drugi. Več kot 20 let pa odlično dirigira zboru rudar Mirko Prašnikar, ki ima za njegove uspehe največ zaslug. V zboru Loški glas je začel svojo pevsko kariero priznani basist Ladko Korošec, ki bo tudi nastopil na koncertu. Vse, ki se zanimate za lepo in kvalitetno narodno in umetno pesem, vabimo, da se udeležite koncerta, ki vam ga bodo izvajali rudarji, ki poleg svojega težkega dela Še vedno trdno in vztrajno gojijo našo kulturo zborovskega petja na Slovenskem. F. Rant RAZSTAVA DEL FOTOGRAFSKIH DELAVCEV Ljubljana — V prostorih Bežigrajske galerije na Titovi cesti 61 v Ljubljani je v teh dneh pod nazivom »Delo in glasba« odprta razstava slik članov društva fotografskih delavcev Slovenije. Tokrat se širši javnosti predstavljajo Feručo Hrvatin, Sandi Jesenovec, Vladka Kobal, Tončka Kosi, Tatjana Košir-Gumilar, Stane Košir, Carmen Narobe, Tone Podržajf Nada Primožič, Edo Primožič, Miha Tršar, Gusti Zajec in Anica Z,gajnar. Na svečanosti ob otvoritvi razstave, ki je bila v torek, 8. novembra, sta v kulturnem programu nastopila basist Ladko Korošec ter pianist Milan Stante. Združenje fotografskih delavcev Slovenije je bilo ustanovljeno pred štirimi leti, področje dela članov združenja pa je izredno široko. Razstava v Ljubljani bo odprta do 30. novembra. -jg CUFARJEV VEČER NA JESENICAH V ponedeljek, 14. novembra, je bil v dvorani gledališča Tone Cufar na Jesenicah spominski večer ob obletnici rojstva jeseniškega delavskega pisatelja, revolucionarja in komunista Toneta Čufarja. Večer so pripravile jeseniške ustanove, ki nosijo njegovo ime, in sicer Vzgojno-izobraževalni zavod — TOZD osnovna šola Tone Čufar Jesenice, DPD Svoboda Tone Čufar in amatersko gledališče Tone Čufar. Uvodne besede je o jeseniškem delavskem pisatelju in revolucionarju spregovoril predsednik DPD Svoboda Tone Čufar Joža Vari, ki je opisal njegovo bogato življenjsko pot, ki se je ves čas odražala v stalni borbi za pravice jeseniškega proletariata. Kot idejni vodja jeseniške partijske organizacije je delavcem dokazoval, kako ničeva je takratna oblast, pod katero so trpeli tisoči delavcev. Vse to je z izredno tanko-čutnostjo in smislom opisoval v svojih delih, ki jih je namenil jeseniškemu delavcu. Na Čufarjevem večeru so zatem za kulturni program poskrbeli recitatorji gledališča Tone Čufar Jesenice in učenci osnovne šole Tone Čufar. J.R. ODPRAVITI PROSTORSKO STISKO Radovljica — Zveza kulturnih organizacij za Gorenjsko ima v tej sezoni svoj sedež v Radovljici. Tudi za letos si je zastavila bogat program dela. Med večjimi akcijami vsekakor velja omeniti pripravo področne revije pevskih zborov »Gorenjska poje«, pripravo področne revije gledaliških skupin ter srečanje članov društev. V tem letu pa naj bi bili napravljeni tudi pomembni koraki naprej pri odpravljanju problema pomanjkanja prostorov za razne kulturne dejavnosti. Predstavniki zveze kulturnih organizacij za Gorenjsko pa so se trdno odločili, da navežejo še tesnejše stike s slovenskimi kulturnimi skupinami na avstrijskem Koroškem. Le-te naj bi sodelovale na vseh področnih revijah in prireditvah. Istočasno pa se močno kaže, da bo v prihodnje potrebno bolje urediti način financiranja in organiziranosti področnih združenj. -jg SPREMEMBE V SLOVENSKEM OKTETU Ljubljana - Slovenski oktet, ki se je pred kratkim vrnil z uspešnega gostovanja po Skandinaviji, že dvanajstič je bil na Norveškem, se v teh dneh »pomlaja«. V oktetu bodo namreč namesto Boža Grošlja, Toneta Kozlevčarja, Andreja Štruklja in Jožeta Koresa začeli prepevati baritonista Stane Vidmar iz Kranja ter Marjan Kovač iz Prevalj ter tenorist, Samo Vremšak in Marjan Podkrajšek iz Ljubljane. Umetniški vodja okteta bo še naprej Anton Nanut. -jg RAZSTAVA V ISKRI NA LABORAH Kranj — Na pobudo komisije za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata Iskra — Elektromehanika in njihovih organizacij, bodo v ponedeljek v prostorih Iskre ATC Labore odprli prvo razstavo del gorenjskih likovnih skupin. Razstavo bodo odprli ob 13.30. Na Gorenjskem deluje 7 likovnih amaterskih skupin in kulturni delavci Iskre so menili, da je potrebno, da se jim omogoči razstava del. Na razstavo so povabili 47 ustvarjalcev in posebna žirija je med poslanimi izbrala nekaj najboljših del vsakega avtorja. Razstava bo odprta od 21. novembra do 3. decembra vsak dan od 15. do 18. ure. V sredo, 23. novembra, ob 16. uri bo organiziran strokovni ogled razstave ter pogovor z nekaterimi razstavljavci. Razstava naj bi postala tradicionalna in naj bi jo vsako leto pripravili v drugi občini. Ob otvoritvi razstave bo tudi krajši kulturni program. Nastopil bo mešani pevski zbor Iskre in recitatorji. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen bo spregovoril o pomenu razstave, dr. Cene Avguštin pa bo povedal strokovno mnenje o razstavljenih delih. L. B. OSREDNJA GORENJSKA PRIREDITEV Kropa — Osrednja gorenjska kulturna manifestacija v počastitev 30-letnice zveze Svobod Slovenije bo drevi ob 20. uri v dvorani sindikalnega doma v Kropi. Po slavnostni seji bodo v kulturnem programu nastopili komorni moški zbor kulturno umetniškega društva »Stane Žagar« iz Krope, akademski komorni zbor Kranj, člani gledališča »Tone Čufar« z Jesenic ter člani »Loškega gledališča« iz Škofje Loke. Proslavo pripravlja Zveza kulturnih organizacij za Gorenjsko, sodi pa v okvir proslav, ki so v teh dneh v počastitev 30-letnice dela Svobod po raznih krajih Slovenije. -jg GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprta razstava akvarelov slikarja Franceta Boltarja, v kleti Prešernove hiše pa se predstavlja s Prvo variacijo ustvarjenega ambienta Nejč Slapar. Razstavi bosta odprti do 23. novembra. V galeriji Mestne hiše in v stebriščni dvorani Mestne hiše razstavljajo slikarska, kiparska in grafična dela člani grupe Junij. Razstava bo odprta do 23. novembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Kranj — V petek, 11. novembra, so v kletnih prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo likovnih del Najca Slaparja. Razstava je eksperimentalno študijska, predvsem v smislu odnosa med materijo in prostorom. Materija je v tem primeru grafika, ki je predstavljena v obliki peterokotnih likov, ki se smiselno povezujejo v verige poltelesa in telesa. Z'drugimi besedami povedano: to je prikaz neke snovi, ki je v prostoru našla pogoje za obstoj in svoj razvoj. Velik črn dodekaeder je v danem trenutku končno oblika, ki pa seveda spet lahko razpade v prvotne elemente. Ta »dialektika petero-kotnika« je prvi v nizu eksperimentov, ki bodo še sledili v naslednjih mesecih. Razstava bo odprta do 23. novembra (-jg) — Foto: F. Perdan Samosvoje krajine Franceta Boltarja Motivni svet Boltarjevega slikarstva je pokrajina iz okolice Radovljice s svojimi razgibanimi oblikami, s svojo ohranjeno kmečko in mestno arhitekturo, s slikovitimi pogledi na Karavanke, Julijske Alpe, Jelovico in Savo. France Boltar pristopa h krajinskemu motivu pripravljen, opazuje ga in se vanj poglablja vse od takrat, ko se je prvikrat srečal z njim. Boltarjeva krajina pa še zdaleč ni reprodukcija naravne resničnosti. V mnogočem je to preoblikovana krajina, prilagojena slikarjevim občutjem in njegovemu odnosu do sveta. Podoba tega sveta pa je pri Boltarju vedno močno osebno obarvana, odvisna od dneva in trenutka. Zato so Boltarjeve krajine večkrat samosvoje v koloritu, v uporabi svetlobe pa tudi v oblikovanju prostora. Krajinske kompozicije so prej temačne kot svetle, s pogostnim uveljavljanjem svetlobnih kontrastov slikar povečuje notranjo napetost v sliki pa tudi plastični videz upodobljenih predmetov, prostorsko prizorišče je bolj zaprto kot odprto, takšno je kot alpska pokrajina, ki jo slikar upodablja. Zadržanost v izbiri barve in po drugi strani razgibano kopičenje barvnih gmot po slikarski ploskvi daje Boltarjevim akvarelom svojevrsten razpoloženjski, ponekod kar dramatičen prizvok. France Boltar ni slikar »dokumentarne« realistične smeri, iz njegovih krajinskih podob govori predvsem on sam s svojimi razpoloženji, z grenko in manj grenko vsakdanjostjo pa tudi iz dela in načrtov zraslim upanjem, ki obeta bolj veder jutrišnji dan. Cene Avguštin Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ \ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Kranj — V prostorih galerije Mestne hiše v Kranju so v petek, 11. novembra, odprli razstavo likovnih del skupine »Junij«. Sestavlja jo 35 umetnikov iz Češkoslovaške, ZR Nemčije, Bolgarije, Poljske, Grčije, Španije, Madžarske, Japonske, Nizozemske, Romunije, Portugalske, Avstrije, ZDA, Norveške, Švice in Jugoslavije, ustanovljena pa je bila pred sedmimi leti. Letos je bila razstava skupine »Junij« že po mnogih slovenskih krajih, ljubiteljem likovne umetnosti s področja Gorenjske pa se v Kranju predstavljajo drugič. Razstava v Kranju bo odprta do 23. novembra, (-jg) -Foto: F. Perdan Ju bilej pihalnega orkestra Kranj — Pihalni orkester Kranj bo prihodnje leto praznoval 80-let-nico obstoja. Kljub tolikšni tradiciji pa se kranjski godbeniki pri svojem delu srečujejo z mnogimi težavami. Predvsem je treba vedeti*, da je pihalni orkester Kranj edini tovrstni orkester v občini, da so njegovi člani mnogo preobremenjeni z delom, da pa imajo istočasno tudi veliko premajhno moralno oporo pri svojem delu. Nagrade za nastope so majhne, zato pa tudi denarja za nakup instrumentov, ki so že močno izrabljeni, ni. Poleg nastopov po različnih krajih kranjske občine ter širši Gorenjski pa se kranjski godbeniki udeležujejo tudi različnih tekmovanj in festivalov. Tako so letos dobili zlato plaketo na tekmovanju v Tržiču, zlata plaketa pa jim je pripadla tudi v Rogaški Slatini. Tudi za podmladek pihalcev se v kranjski občini ni treba bati. Pred kratkim je namreč začel z delom mladinski pihalni orkester, v pionirskem kulturno umetniškem društvu »Davorin Jenko« v Cerkljah deluje pionirski orkester, na osnovni šoli »Lucijan Seljak« v Stražišču pa okrnjen orfov orkester »Zvončki«. Med nalogami, ki so si jih zadali člani pihalnega orkestra Kranj, ki ga vodi dirigent Alojz Kranjčan, vsekakor velja omeniti prizadevanja za ureditev nagrajevanja nastopov, ustanovitev pionirskega orfovega orkestra ter željo po še tesnejši povezavi z glasbeno šolo. Kajti prav tu so odlične možnosti za šolanje mladih pihalcev. -jg Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, n. sol. o. TOZD Vino Kranj, n. sub. o. razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Vino Kranj in v skladu z 21. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter statuta TOZD Vino, proste delovne naloge in opravila individualnega poslovodnega organa TOZD Vino Kranj (direktorja) — ni reelekcija Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi splošnimi akti, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne oz. organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah in opravilih, — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah in opravilih, — da ima moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje TOZD. Vloge, dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo do 30. novembra 1977 priporočeno po pošti na naslov: GTP Central Kranj, Maistrog trg 11 — razpisna komisija. Razpisna komisija pri trgovskem podjetju Murka Lesce, n. sol. o. TOZD pohištvo, železnina, špecerija, n. sol. o. razpisuje mesto individualnega poslovodnega organa vodje TOZD pohištvo, železnina, špecerija, n. sol. o. Pogoji: - da je občan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakonom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih - da ima moralnopolitične kvalitete in je organizacijsko sposoben. Kandidati naj prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, seznam dosedanjih zaposlitev in potrdilo o nekazno-vanju predložijo v splošni sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi. KINO Kranj CENTER 18. novembra amer. barv. voj. drama IN BIL JE CAS VOJNE ob 16., 18. in 20. uri 19. novembra premiera amer. barv. spekt. POTRES ob 15., 17.15, 19.30 in 22. uri (ni primeren za občutljive gledalce in srčne bolnike) 20. novembra amer. barv. risanka POPAJE-VE NORČIJE ob 10. uri, amer. barv. spekt. POTRES ob 14., 16.15,18.30 in 21. uri 21. novembra amer. barv. spekt. POTRES ob 15.30,17.45 in 20. uri 22. novembra amer. barv. spekt. POTRES ob 15.30,17.45 in 20. uri 23. novembra amer. barv. spekt. POTRES ob 15.30,17.45 in 20. uri 24. novembra amer. barv. spekt. POTRES ob 15.30,17.45 in 20. uri Kranj STOR2IĆ 18. novembra amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 16., 18. in 20. uri 19. novembra amer. barv. voj. drama IN BIL JE CAS VOJNE ob 16. in 18. uri, amer. barv. zgod. KLEOPATRA ob 20. uri 20. novembra hongkon. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 14. in 18. uri, amer. barv. voj. drama IN BIL JE CAS VOJNE ob 16. uri, premiera amer. barv. filma KRINKA ob 20. uri 21. novembra nem. barv. LOTTE V WEI-MARU ob 16., 18. in 20. uri 22. novembra nem. barv. LOTTE V WEI-MARU ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra premiera amer. komed. CHAR-LIE - PUSTOLOVEC ob 16., 18. in 20. uri 24. novembra hongkon. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. novembra amer. komed. CHARLIE — PUSTOLOVEC ob 16. uri, amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 18. in 20. uri 20. novembra ital. barv. krim. komed. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 15. uri, ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 21. novembra ital. barv. krim. komed. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 17. in 19. uri 22. novembra ital. barv. krim. komed. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 17. in 19. uri 23. novembra hongkon. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 17. in 19. uri 23. novembra hongkon. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 17. in 19. uri 24. novembra amer. barv. satira NASHVIL-LE ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 19. novembra amer. barv. risanka POPAJE-VE NORČIJE ob 16. uri, amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOŽ ob 18. in 20. uri 20. novembra amer. komed. CHARLIE — PUSTOLOVEC ob 15. uri, amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOŽ ob 17. in 19. uri »Potres« končno v Kranju Film o katastrofalnem potresu v Los Angelesu, ki mu je režiser Mark Robson dal kratek, a jedrnat naslov Potres, si bodo končno lahko ogledali tudi Kranjčani. Film je posebnost zaradi specialnega zvočnega sistema »senseraund«, ki je v svetovni kinematografiji prvič uporabljen. Ob gledanju filma bomo imeli občutek, da smo v središču potresa zaradi izrednih naravnih zvokov in tresenja. Prav za to je dobil film na lanskem Festu v Beogradu tudi specialnega oskarja. Odlikuje ga še dobra fotografija in igralci (Charlton Heston, Ava Gardner, George Kennedv), dejstvo, da se je v Ljubljani zadrževal kar dva meseca, pa tudi veliko pove. Film bodo v kranjskem Contru predvajali le do 24. novembra, priporočamo pa ga gledalcem z dobrimi živci. -hj 21. novembra amer. barv. satira NASHVIL-LE ob 17. in 20. uri 22. novembra hongkon. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 18. in 20. uri 23. novembra ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 24. novembra ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Radovljica 18. novembra angl. komed. KRALJ V NEW YORKUob20. uri 19. novembra izrael. barv. komed. SREČNI OČKA OSMERIH HČERA ob 18. in 20. uri 20. novembra angl. komed. KRALJ V NEW YORKU ob 16. uri, izrael. barv. komed. SREČNI OČKA OSMERIH HČERA ob 18. uri, franc. barv. ZVESTA ŽENA ob 20. uri 21. novembra franc. barv. ZVESTA ŽENA ob 20. uri 22. novembra jug. barv. drama BELE TRAVE ob 20. uri 23. novembra franc. barv. ZVESTA ŽENA ob 20. uri 24. novembra amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 20. uri Bled 18. novembra ital. barv. pust. MEC ZA BRAN DO A ob 20. uri 19. novembra ital. barv. pust. MEC ZA Bkainuua od l«. uri, ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 20. uri 20. novembra amer. komed. CHARLIE CHAPLIN ob 16. uri, ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 18. uri, ital. barv. komed. PRIDI, BOS VIDEL MOJO ŽENO ob 20. uri 21. novembra angl. barv. komed. KRALJ V NEW YORKUob20. uri 22. novembra izrael. barv. komed. SREČNI OČKA OSMERIH HČERA ob 20. uri 23. novembra angl. barv. komed. KRALJ V NEW YORKU ob 20. uri 24. novembra franc. barv. ZVESTA ŽENA ob 20. uri Jesenice RADIO 18. novembra amer. barv. glasb. LJUBIMCI G. FANNY ob 17. in 19. uri 19. novembra angl. barv. pust. GOLDFIN-GER ob 17. in 19. uri 20. novembra angl. barv. pust. GOLDFIN-GER ob 17. in 19. uri 21. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 17. in 19. uri 22. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 18. novembra amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 19. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 18. in 20. uri 20. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 18. in 20. uri 21. novembra angl. barv. pust. GOLDFIN-GER ob 18. in 20. uri 22. novembra angl. barv. pust. GOLDFIN-GER ob 18. in 20. uri 24. novembra amer. barv. pust. LJUBIMCI G. FANNY ob 18. in 20. uri Dovje-Mojatrana 19. novembra ital. barv. krim. RIM — MESTO NASILJA ob 19. uri 20. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob 19. uri Kranjska gora 19. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob 20. uri 20. novembra angl.-franc. barv. krim. MAR-SEJSKA POGODBA ob 20. uri 23. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 20. uri Več uglajenosti in vljudnosti V medsebojnih odnosih naj bi bilo dovolj sožitja, uglajenosti in vljudnosti, kar se kaže v. načinu vedenja in gibanja. Gibljemo se v množici, hitimo, da bi bili kos vsakodnevnim opravilom. Pri tem se izogibamo drug drugega in v takih okoliščinah se kaže uglajenost gibanja, odraža se temperament, značaj in počutje posameznikov. Danes bomo ponazorili nekaj značilnih okoliščin, ki jih dnevno doživljamo in ki kažejo na to, da bo vzgoji pešcev in kulturi gibanja na javnih poteh potrebno posvetiti več pozornosti. Takele okoliščine doživljamo pešci: Pri srečanju na pločniku se kaže vljudnost ali nevljudnost posameznikov. Nekdo se ti vedno umika, drugi pa za nobeno ceno. Osebno se rad ognem starejšim osebam ali pa tistim, ki so obremenjeni s kakšno osebno prtljago. V spominu mi je ostal dogodek iz otroštva. Iz trgovine sem nesla orehe za potico. V mislih sem jo že jedla, nenadoma sem začutila nerodno kretnjo, ki me je potisnila v sneg. Obrnila sem se in zagledala grobega človeka. Samo pogledal me je in nekaj zagodrnjal. Takrat še nisem vedela, da je bil ta človek nekulturen. Zato se mi še danes smilijo otroci, ki jih mnogi ne upoštevajo in jih odrivajo bodisi od prodajalnega pulta ali iz pločnika. Sicer me množica privlači, vendar me marsikdo spravi tudi iz tira. Enostavno postanem živčna, kadar se mota pred menoj kak počasneš in ga ne morem ali ne smem prehiteti. So pa zopet nekateri neolikani, nerodni, gibalno in miselno togi. Hodijo po sredini pločnika, se ne umikajo nobenemu ali pa se celo ustavijo na ozkem prehodu, govore z znancem enakih navad in zavirajo pot ostalim pešcem. Zelo me razjezi, če skupina, po navadi mladih fantov, zavzame ves pločnik. Tedaj včasih pozabim tudi na bonton, s prezirom pogledam ali jim dam vedeti, da ne ravnajo prav. Ko vstopimo na avtobus, se najbolj kaže kultura ali nekultura gibanja. Mnogokrat sem priča dogodkom, v katerih se kaže sebičnost in nehuman odnos do soljudi. Mnogi se prerivajo ali se že pred prihodom vozila postavijo na tako strateško mesto, da bi prvi prišli do prostega sedeža. Skoraj vsak dan srečamo na cesti mlade ljudi, ki se obnašajo in gibljejo nekulturno, ko gredo iz šole kričijo in jih je polna cesta, so brezobzirni do starejših. Ljudje se jih morajo izogniti in če jih opomniš, se na opomin gluhi ali pa te nahrulijo. Hoja po mestih se razlikuje od hoje po podeželskih poteh. Ko g*em po pločniku, mimo mene drvijo avtomobili in zgodi se, da ti gneča ali posamezniki zapirajo pot in če jih hočeš obiti, se izpostavljaš nevarnosti. T "ki in podobni prizori se večkrat ponavljajo. Sami jih doživljamo. Ali se dovolj zavedamo, da na poteh za pešce nismo sami. Ali smo dovolj obzirni, taktni, disciplinirani in uravnovešeni pešci? Ali inu. ?o dovolj kulturen odnos do ljudi, kadar smo na cesti, v družbenih prostorih in vozilih? Jože Ažman Piše Andrej Stremfelj Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu. 4. nadaljevanje Neslednje jutro pridejo s prvim letalom še zadnji kosi naše prtljage. S štirimi traktorji odpeljemo vso robo v Skardu. To je malo večja vas sredi pustinje obdana z gorami. Skozi mesto vodi dvopasovna asfaltna cesta. Na obeh straneh so hiše in trgovine. Ostale hiše so posejane naokrog med topoli in marelicami. Bolnišnica in »rest haus« sta za nas skoraj edini normalno zidani hiši. Ostale hiše so iz blata, lesa in sem in tja morda še kamenja. Tu kupimo vso hrano za nosače, razen moke, ki jo bomo kupili v Askoli, zadnji vasi na poti do baze. Spali smo kar na ploščadi za helikopter, kajti denarja za udobje v »Rest Hausu« — hiši počitka po naše, ni bilo. Sicer pa smo se na nomadsko spanje pod milim nebom že tako privadili, da nam je skoraj ljubše kot tisto v mehki postelji. Istega dne najamemo še štiri traktorje, ki nas bodo skupaj z opremo odpeljali v 60 milj oddaljeni kraj Bola, do kamor se lahko pride s traktorji. Navsezgodaj zjutraj pridejo traktorji, najeti pri tukajšnji traktorski družbi v spremstvu šefa, ki ga imenujejo Kontraktor. Na majhne prikolice na dveh kolesih naložimo vso hrano in opremo, na koncu pa se še sami usedemo na vrh. Ze po prvih kilometrih ceste, ki je bolj podobna kolovozu, nas je tako prerukalo, da si nismo mogli predstavljati še nadaljnjih šestdeset. Most prek Inda je viseč, na močnih jeklenih vrveh, ravno prav širok za traktor. Prehod traktorja prek mostu je vsekakor vabljiv motiv za naše fotoaparate. Slikanje mostov so nam sicer prepovedali, pa kljub temu. Prepovedan sad je pač najslajši. Pot se vije po prašni cesti prek manjšega prelaza proti Sigarju prvi vasi na naši poti. Prašni smo kot kavboji, kadar gonijo živino. Filip se je hitro postaral, saj ima prej tako lepo črno brado in lase povsem sive. Prahu imamo povsod dovolj. Še med zobmi ti sem in tja zaškripljejo. Včasih se ustavimo v čajnicah, ki so ob poti. V Sigarju se dobro podpremo z velikimi porcijami riža in karija-omake iz bivoljega ali kozjega mesa, ki je močno začinjena. Potem se zopet udarno v usodo tresenja in se vsak po svoje udobno namestimo. Popoldne nas kratka ploha opere, saj takšni kot smo, smo tega res potrebni. Pozno popoldne je ceste konec. Tu bo treba vzeti pot pod noge. Hitro raztovorimo traktorje, kajti mudi se jim nazaj v Skardu. Pri raztovarjanju pa naletimo na bridko presenečenje. Tresenje je opravilo svoje. Vse je razdrto, polomljeno, razlito, streseno. Traktorji odidejo, mi pa kar ne vemo, kje bi začeli. Šodr je ves obupan. Slika je res strašna. Plastične posode s petrolejem so se skoraj vse preluknjale in vsebina se je razlila po krompirju. Posode z gijem (neke vrste rastlinska mast) so se skoraj vse odprle in mast je v veliki meri stekla ven. Sladkor in čaj, ki smo ju kupili za nosače, sta se raztresla. Številni tovori so se razdrli in razsuli. Le sodovi so ostali nepoškodovani. Tovori, tovori, tovori... Kaj so to tovori, boste vprašali. Nosači nosijo po 25 kg težka bremana. Vso našo opremo in hrano je treba razdeliti na 25 kg težka bremena, ki morajo biti v enem kosu in čim bolj pripravna za nošnjo. Teh 25 kg imenujemo preprosto en tovor. Za tak transport so najbolj pripravni sodovi, ki se hermetično zapro. Na žalost pa se vsega v sodo ve ne da zapakirati. Nekatere stvari smo zato naložili v plastične zaboje, jih pokrili z lesenimi sodovi in povezali z žico. S tem so večni problemi, ker se pogosto odpirajo, vsebina pa se strese, razbije, ali zmečka. Nekaj, npr. krompir smo dali kar v raševinaste vreče, kompote, ki smo jih kupili v Pakistanu, pa smo pustili kar v lesenih zabojih, katerih pa se je veliko razbilo. Zvečer, potem ko smo prav vsi prijeli za delo, je bila slika precej drugačna. Natanko 100 tovorov je v vrsti čakalo nosače. Nosači so zgodnji. Na pogled mrki ljudje, zagorelih obrazov, različno oblečeni, pokriti pa z okroglimi kapicami značilnimi za te kraje. Čepice so spletene iz volne. Vsak nosač je prišel z vrvjo prek ramen. Tudi te vrvi so posebnost teh krajev. Pletene so iz volne in se zato hitro uničijo. Sem in tja vidiš najlonske vrvi, ostanke prejšnjih ekspedicij. Tudi posamezni konci obleke pričajo, da je število ekspedicij v te kraje veliko. Vsak tovor ima svojo številko. Razvrstili smo jih v dolgo vrsto. Nosači so prihajali drug za drugim. Za red sta skrbela zveznik in sirdar — vodja nosačev in naš kasnejši kuhar. Vsak nosač je dobil ploščico s številko, ki se ujema s številko na tovoru. Tako nosači kasneje lahko najdejo svoj tovor. Poleg tega je vsak nosač dobil še copate, sončna očala, volnene nogavice in kos polivinila. Copate in očala potrebujejo za pot po ledeniku. Tovorov je bilo le sto, zato smo morali dvajset nosačev odpustiti. Vsak nosač je dobil nekaj denarja vnaprej, za boljšo voljo pač. Nosači si s pravim mojstrstvom in rutino otvezijo tovore z vrvjo, jih nalože na rame in že s hitrimi in kratkimi koraki hitijo proti Dasuju, našemu današnjemu cilju. V enakomernih presledkih se zaustavljajo in tovore naslonijo na palico v obliki črke T. Kdor nima take palice tovor nasloni na skalo ali kaj primerno visokega, če pa tega ni se preprosto usede na tla. Danes je zelo kratka etapa zato hodijo temu primerno počasi. Prek visečega mostu pridemu na desno stran reke, kjer bomo hodili ves čas poti do ledenika. Ta most te pripelje v Karakorum, kakor je dejal zvezni oficir nekega trekinga. 2e danes, za uvod smo dvakrat bredli mrzlo ledeniško vodo. Po bolj ali manj ozki dolini teče reka, ki bo naš vodnik vse do ledenika Baltoro, kjer izvira. Po ledeniku bomo šli prav do konca. In tam daleč v osrčju Karako-ruma leži Skriti vrh, Gasherbrum I — naš cilj. Pokrajina je pusta, brez rastlinja. Dolino na obeh straneh obdajajo visoki gorski hrbti. Bolj ko gremo po dolini navzgor, več snega je na vrhovih. Ledeniški potoki in rečice, ki se izlivajo v reko, pritečejo izpod visoko ležečih ledenikov. Tu so pridne roke domačinov z namakanjem napravile redke oaze-vasi. Zelenja razen v vaseh, ki so ob takih ledeniških potokih, ni. Njive so tu v terasah, kajti ravnega sveta je bore malo. Do vsake njive je speljan kanal za vodo. Med njivami rastejo velike marelice, edino sadje v teh krajih, razen murv v nižjih vaseh. Poleg marelic je po vaseh še precej topolov, od cvetja pa skoraj samo sipek, pa še ta je redek. Skozi Dasu vodijo ozke stezice med pšeničnimi polji. Na drugi strani vasi se utaborimo. Nosači so običajno hodili od jutra pa do dveh, treh popoldne, in to ne glede na dolžino etape. Vmes se dvakrat ustavijo za dajši počitek. Dopoldne si skuhajo čaj in prigriznejo čapati od prejšnjega dne, opoldne pa si skuhajo kosilo. Etape so določene in so običajno od vasi do vasi. Od zadnje vasi dalje pa imajo nosači na primernih mestih urejene tabore. Največkrat so to iz kamenja sezidane ograde. Te so malo bolj pogoste, zato tu nosači skušajo ekspedicije ogoljufati za dan ali dva. Na mestu za tabor tovore odložijo vsi na eno mesto, potem pa se posvetijo sebi. Kot bi trenil od vsepovsod navlečejo suhljadi in že kuhajo. So pravi mojstri za kuhanje z malo drvmi. Z drvmi, s katerimi si oni skuhajo kosilo, bi jaz komaj zakuril. Kuhajo si seveda sami. Zbere se jih po pet, šest, včasih več, včasih manj, okrog enega ognja in običajno tudi okrog ene sklede. Glavna njihova hrana je ata-moka, iz katere pečejo čapati in kuhajo neko močnato jed. Testo za čapati zamesi eden od skupine na kaki ploščati skali. Recept ni kompliciran. Moka in voda, to so vse surovine za čapati. Včasih si skuhajo dal, neke vrste stročnico, ki je podobna naši leči. Meso je le redko na njihovem jedilniku. Vse si zabelijo z gijem. Čapati pečejo na železnih ploščah. Testo oblikujejo v malo debelejšo omleto in ga položijo na suho vročo ploščo. Te plošče nosijo s seboj. Vsak nosač ima svojo bisago, napravljeno iz ovčje ali kozje kože, v kateri nosi vse, kar potrebuje za tako dolgo pot. Preko vasi Čakpo in Čongo pridemo v Askole, zadnjo vas na naši poti do baze. Reka, ob kateri hodimo, ima ime po vasi mimo katere teče. Ozkim soteskam se pot umakne visoko v hrib, nato pa se zopet spusti. Sem in tja je pot kar nevarna, kajti steza, ki je narejena v strmino prahu in kamenja, ne nudi varnega koraka. Posebej so nevarne poti kadar dežuje. Prah se spremeni v blato, strma bobočja pa oživijo in bombardirajo mimoidoče s kamnitimi izstrelki. Bazno taborišče (BPT) 5100 m, v ozadju sedemtisočak Shia Kangri 10. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI MARTA ODGOVARJA S ŠOLSKIH KLOPI Petek, 18. novembra 1977 MARTA ODGOVARJA Jasna — Jesenice Iz rebrastega žameta bi rada imela kostim. Stara sem 22 let, visoka 166 cm, tehtam pa 59 kg. Prosim za risbo in nasvet. Ročno izvezen namizni prt DRUŽINSKI POMENKI Imate hčerko, ki bi jo radi navdušili za vezenje? Da bi ji že takoj na začetku ne zagrenili ustvarjalne vneme, predlagamo, da ji pomagate pri razporeditvi cvetov v kvadrate, izrisane v obliki šahovnice. Platno za prt. je veliko 125X125 cm, vsak kvadrat pa 25x25 cm. Po dva ali trije cvetovi so razporejeni v vsako drugo polje. Vezite na grobo tkano platno svetlozelene barve. Cvetovi in črte naj bodo izdelani z belo, a sredina cveta z rdečo nitjo. Uporabite trojno muline nit za vezenje. Cvetovi in črte so prikazani na risbi a, izvezen prt pa na risbi b. Odgovor: Krilo je midi, rahlo zvonaste oblike z gubo spredaj. Zadrgo ima pri strani. Jakna je daljša, ravno krojena, ovratnik ima manjši. Sedlo je kratko spredaj in zadaj kot pri moški srajci. Žepa sta večja, pas je na šnalo v kombinaciji z usnjem. Rokava imajo manštete. V Smederevski Palanki Skofja Loka je že vrsto let pobratena s Smeđerevsko Palanko. V drugi svetovni vojni so fašisti odpeljali in izselili mnogo naših ljudi prav v Smeđerevsko Palanko, kjer so jim domačini ponudili zatočišče. Učenci naše šole že četrto leto hodijo na obiske v Palanko, učenci osnovne šole »Olga Milošević« pa pridejo k nam. Tudi letos smo se učenci osmih razredov odpravili na izlet v Palanko. Peljali smo se skozi Jesenovac, kjer smo obiskali zloglasno taborišče med drugo svetovno vojno, sedaj preurejeno v muzej. Nato smo se ustavili v Beogradu in si ogledali Kalamegdan, nakar nas je pot vodila naravnost v Palanko. Tam so Kam vodi pot? Večerna zarja pod sinjim obokom rdečila se je tisti večer,, ko mlado srce je pod življenja tokom zadelo ob skalo, ob veliko čer. Dve poti vodita od tam, toda vsaka gre v drugo smer. Ostaja pa vedno: kod in kam, toda odgovora ni nikjer. Agata Oblak, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas nas čakali učenci in naš odpeljali na svoje domove, kjer smo dvakrat prenočevali. Drugi dan našega obiska smo odšli na Oplenac in v Topolo pa v Kragujevac in si ogledali znamenitosti. Naslednje jutro pa smo krenili proti Sarajevu in s tem proti domu. Slovo je bilo težko. Do Sarajeva smo se vozili devet ur, ustavili pa smo se še pri mostu na Drini. V Sarajevu nas je še posebej pritegnila džamija. Prenočili smo v mladinskem domu, zjutraj pa nadaljevali skozi Jajce, Bihać in Titovo Užice proti domu. Mateja Vendramin, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka J BOL Ml CA I Jesen na kmetiji Jesen je letni čas, ko imajo kmetje največ dela na polju pa tudi živali jim pomagajo. Kmetje najprej okopavajo krompir in ga nato pobirajo v gajbice. S traktorjem ali z vozom ga pripeljejo do doma ter ga spravijo v kleti. Na njivah morajo populiti peso, korenje, zelje in repo, potrgati pa coruzo. V sadovnjakih kmetje obirajo jabolka, hruške in slive. Iz sliv delajo žganje, iz hrušk pa sadjevec ali hruš-kovec. Tudi živali jim pomagajo. Zajci hodijo v zelje, srne v deteljo, korenje n zelje, jazbec pa v koruzo. Del svojih pridelkov kmetje prodajo na trg ali pa dajo sorodnikom. Ko imajo kmetje vse pospravljeno : njiv, se odpočijejo do pomladi, ko ih čaka zopet novo delo na polju. Zvone Razinger, 4. a r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica »Le zakaj ti bo še en otrok, ko pa niti mene ne znaš vzgajati...« Deveto srečanje pionirje v-dopisnikov 4. novembra smo se zbrali pionirji-dopisniki iz vse Slovenije v Postojni. V Postojni smo bili dva dni. Pionirji-dopisniki naše šole smo prejeli za naše glasilo Srvo nagrado. Tudi jaz sem ila na zborovanju. Nagrade sem bila zelo vesela. Vsi pionirji-dopisniki naše šole smo ponosni, ker smo za svoje delo dobili takšno priznanje. Brigita Galičič, osn. šola Petra Kavčiča, Skofja Loka Kisla repa na koroški način POTREBUJEMO: Kislo repo, kislo jabolko, prekajeno svinjsko meso (glava ali parkelj), kumino, 10 dkg slanine, srednje veliko čebulo, žlico moke, strok česna, skodelico kisle smetane, moko. IZPELJAVA: Ne prekislo, odcejeno kislo repo kujahte z malo vode, otupljenim in na rezance zrezanim jabolkom, prekajeno svinino in kumino. Medtem sesekljajte slanino in čebulo in ju bledorumeno opražite. Dodajte moko in vse skupaj zarumenite. Začinite prežganje s strtim česnom, primešajte kislo smetano in počasi dolijte vodo od^repe, da dobite okusno, gladko zmešano omako. To omako pridenite kuhani kisli repi s svinino. Športna obutev in obleka Še v dosti večji meri kot za modno obutveno galanterijo velja za športno obutev, da ne sme biti ne prekratka, ne pretesna. Tudi premehko usnje za tovrstno obutev ni primerno. Čevlji naj imajo zaobljeno peto in morajo dovoljevati komaj zaznaven premik stopala sem in tja. Dobra obutev za živahno, hitro športno hojo naj ima samo 13 mm debel podplat pod peto. Odsvetujemo močno okovane pete, ker z njimi pri hoji noge nekako nabijamo in tako po vsem telesu povzročamo škodljive tresljaje. Specialna športna obutev je znotraj podložena s penasto gumo in ima na stopalu nameščeno posebno metatarzalno blazinico za podporo oboka pod stopalom. Skratka, proizvajalci nudijo posebno prilagojeno obutev za vse panoge športnega udejstvovanja, kakor tudi za rekreativno dejavnost. ]• I II3 ■■■■ ■■■ wMF-&i Za plezanje v suhi skali primerna anoraka iz stoodstotne bombažne jadrovine in iz elastičnega jeansa izdelanimi plezalnimi hlačami, toplimi in trpežnimi nogavicami ter ustrezno obutvijo (fotogr. 1 in 2). Plezanje v zimskih vremenskih razmerah z nizkimi temperaturami zahteva od plezalca še dodatno izurjenost za plezanje v snegu in ledu, veliko vsestransko vzdržljivost ter posebno opremo, ki mora ustrezati vsem zahtevam sodobne alpinistike (fotogr. 3). Nič manjša kot izbira obutve ni izbira športnih oblačil. Navadno se odločamo za izdelke iz mešanice naravnih in umetnih vlaken, na voljo pa so tudi specialna oblačila za posebne prilike in zahteve. Razvojni oddelki tovarn neutrudno snujejo vedno nove materiale, včasih pa se vračajo k že preskušenim, z novostmi pomlajenim dosežkom starejšega datuma. Za prihodnjo sezono se nam obetajo športna oblačila iz jadrovine, ki bodo za dobro počutje primernejša od izdelkov iz čiste sin-tetike. Ob vsej velikanski ponudbi — ali pa prav zaradi nje — dostikrat ne vemo, kaj bi izbrali za družino in zase. V tem primeru je bolje nakupovanje odložiti in se lagodno sprehoditi mimo izložbenih oken. Tako bomo v miru pretehtali, kaj v resnici potrebujemo in obenem primerjali ponudbo in cene. Ne bi bilo napak, če bi na priložnostnem sprehodu mimo izložb postali tudi pred prodajalno z avtomobilsko opremo in »obuli« naše vozilo. Štednja pri gumah se še nikoli ni izplačala, saj vemo, da mokro, spolzko in zasneženo cestišče postavlja voznika in vozilo pred težko preskušnjo. Z dotrajanami gumami izpostavljamo sebe in vse udeležence v cestnem prometu odvečni nevarnosti. Vemo, da novi predpis zahteva od voznika, da že ob neznatnem sneženju namesti predpisano zimsko opremo na pogonska kolesa vozila. Ježevke, zimske gume ali letne gume z verigami v prtljažniku avtomobila ali celo v garaži, prinesejo po novem takojšnjo izločitev iz prometa in denarno kazen. Sredi prejšnjega tedna je bila v Cerkljah slavnostna akademija ob obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka in 80-letnici rojstva akademskega slikarja Janeza Mežana. V bogatem kulturnem sporedu, ki sta ga pripravila Franc Jakopič in Tončka Porčič, so nastopili učenci osnovne šole Davorina Jenka; člani recitacijske skupine, šolskega orkestra in pionirskega pevskega zbora. Srečanje z divjimi svinjami Šel sem v gozd. Na veji je žvrgolel vrabec. Nenadoma je zbežal. Zaslišal sem lomastenje po grmu. Skril sem se za drevo. Bil sem čisto miren, še dihati nisem mogel od strahu. Zagledal sem osem divjih svinj. Videle so me. Bal sem se, zakaj svinje so se postavile okrog mene. Opazoval sem jih, videl sem, da imajo dolge čekane, temno dlako in črne oči. Tedaj so me napadle. V zadnjem trenutku sem se zavihtel čez vejo. Svinje so odšle. Splezal sem z drevesa. Šel sem domov. Ta dan mi bo še dolgo v spominu. Mitja Kostanjevec, 3. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj r Koledar 19. novembra 170S je umrl ruaki učenjak in pesnik Mihail Vasiljevič Lomonoaov 1808 je bil rojen slovenski politik, reakcionar, publicist, gospodarstvenik Janez Bleiweis 20. novembra 1902 se je rodil slovenski pisatelj Ivan Grahor 1910 je umrl velikan ruske in svetovne književnosti Lev Nikolajevi« Tolstoj 21. novembra 1694 se je rodil francoski pisatelj Fran-cois Marie Arovet Voltaire 1844 je umrl ruski pisatelj Ivan Andrejevi« Krilov 1826 je umrla slovenska pisateljica Zofka Kvedrova 1952 je umrl slovenski pisatelj Alojzij Remec 22. novembra 1916 je umrl ameriški pisatelj Jack London 1953 je umrl slovenski pisatelj Etbin Kristan 23. novembra Misli učencev 8.a razreda osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča o knjigi — naši prijateljici Knjiga — del mojega razvedrila, sreče in veselja. Vanja Roblek Knjiga nam daje splošno izobrazbo, nam prikazuje svet in domovino, zbuja hrepenenje, razmišljanje in nudi marsikatero prijetno urico* Alenka Bedina Ko se ti zdi, da je vse na svetu pusto in temno, ti je lahko knjiga košček svetlobe. Majda Valjavec Knjiga je naša prijateljica, ki nam svetuje, nas uči, s knjigo lahko potujemo v daljne dežele, govori nam o težkih časih med NOB ... Metka Petrič Knjige so naše spremljevalke vedno in povsod. Brez njih bi bil svet prazen in pust, zato jih spoštujmo kot naše velike prijateljice, ki nam odkrivajo svet. Beti Smolej 1852 se je rodil slovenski pisatelj Fran Maselj Podlimbarski J Knjiga je moja vsakdanja spremljevalka. Veliko knjig je, ki jih je vredno brati, saj je knjiga naše okno v svet, razširja nam obzorja našega znanja, nas izobražuje, zabava, lahko nam pomeni pobeg iz stvarnosti v svet domišljije in vsaj takrat lahko pozabimo na vsakdanje skrbi in težave. Mojca PogaCmk Petek, 18. novembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 12. stran 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ■ r 20 1 1 22 ■ 23 24 H25 26 27 ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 *■ 35 36 37 ■ 1 39 40 ■ 1 ■ 43 44 45 46 1 r 48 ■ 49 50 - r 52 53 ■ 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 r IZBRALI SMO ZA VAS VODORAVNO: 1. sorta, red, 6. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka; brstenje, 10. vodni hlapi, tudi naša mala denarna enota, 14. Petrarcova oboževanka, 15. element latinščine v kakem drugem jeziku, 17. vrsta žita, krma zlasti za konje, 18. izmenjava mnenj, navadno v razgovoru, razpravljanje, 19. ime slovenskega pesnika Grudna, 20. avtomobilska oznaka za Genovo, 21. napor, prizadevnost, trudenje, 23. rahel vetrič, dih, 25. kratica za United Nations, Združeni narodi, 26. ime hotela v Bovcu in tudi drugih alpskih hotelov, 28. drugo ime češkega reformatorja in filozofa Jana Komenskega, 30. krajša pripoved v prozi, ki se omejuje na en sam dogodek, motiv, 32. staro industrijsko mesto v srednji Albaniji, 35. celotni posnetek pri filmu, 36. senčna, severna stran, osojina, 38. snov, 40. glavno mesto Filipinov na zahodnem delu otoka Luzon, 42. zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu, 43. del obraza, organ za voh, 46. Edo Mohorko, 47. skalar, divji kozel, zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi, 49. malajska blaznost, 51. avtomobilska oznaka za Mostar, 52. izrastek nekaterih živali, 54. dolge brzice na reki Vuoksi na jugovzhodu Finske, 56. izraža potrditev, željo, tako je, tako bodi, konec pri molitvi, 58. stresovanje, 60. hrib pri Beogradu, 61. mestece na severu Danske, severozahodno od Aalborga, 62. nemški risar in karikaturist, Thomas, 63. čin, višji od kapetana ali nosilec tega čina. NAVPIČNO: 1. v gledališču igralčevo besedilo, prispevek pri vlaganju in združevanju denarnih sredstev, 2. francoski skladatelj znamenitega tanga »Bolero«, Maurice, 3. francoski pisatelj feljtonskih romanov, Eugene, 4. severno-jadransko pristanišče ob Tržaškem zalivu, 5. Anton Aškerc, 6. bleda barva, zlasti polti, 7. otok v Kvarneru, nedaleč od obale pod Velebitom, 8. postava, rast, život, 9. velikan, orjak, tudi kemična prvina, (znak Ti), 10. grška črka, v matematiki Ludolfovo število, 3,14,11. naziv za tri nordijska božanstva, 12. plačilo, predpis, ki kaj regulira, 13. varnostno razstrelivo, zlasti za kamnolome in rudnike, 16. nasvet, navodilo, kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela, 18. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem, Zupančičeva pesnitev, 22. francoski pisatelj in zdravnik, renesančni humanist, Francois, 24. angleška reka skozi Stratford, levi pritok rekeSevern, 27. poljedelski delavec, dninar v Južni Ameriki, 29. najdaljša jugoslovanska reka, 31. gorljiv plin, ki je sestavina nafte, 33. kraj in reka, pritok Kolubare v zahodni Sumadiji, 34. turistično mesto v Palestini, posebno znano iz Biblije, 36. slovenski slikar, barvni realist, Nikolaj, 37. osamljen prostor, samotnost, 39. ujemanje koncev besed v dveh ali več verzih pri pesmi, 41. glavno mesto Jordanije ob poti v Arabijo, 44. vrsta metle z mehkimi dlakami, 45. priprava, s katero ugotavljajo s pomočjo zvoka kake objekte pod vodo, 48. glavno mesto Jemena v jugozahodnem delu Arabije, 50. okrepčilna pijača iz praženih in zmletih sadov kavovca, 53. stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine, 55. Theodor J. Storm, 57. peti mesec v letu, 59. Edward Young, 60. Anton Marti. Rešitev nagradne križanke z dne 11. novembra: 1. modrica, 8. veleum, 14. opravek, 15. omislek, 17. des, 18. oparnost, 20. RL, 21. Aras, 23. Edi, 24. I,K, 25. sla, 26. alkotest, 29. Ostap, 31. najem, 32. Ra, 34. Irka, 35. edil, 37. CI, 38. ambra, 40. racak, 42. kakopada, 45. Ana, 46. AB, 48. Kun, 49. rast, 51. Ti, 52. ksilolit, 55. NK0.56. oceanka,58. jagnjad, 60. azbest, 61. ekspert. Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi MILKA LEBAR, 64209 Zabnica, Sp. Bitnje 15; 2. nagrado (60 din) Ludvik Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 3. nagrado (50 din) Dragica Zaplotnik, 64204 Golnik, Letence 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 22. novembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din Švedski avto Na Švedskem so izdelali lahek enosedežni električni avto, ki ima tri kolesa in tehta 350 kilogramov. Z enkratno polnitvijo baterij lahko pelje do 50 kilometrov daleč, največja »hitrost«, ki jo doseže, pa je 30 kilometrov na uro. Voznik vstopa skozi drsna vrata. Vozilo je namenjeno invalidom, obneslo pa bi se tudi v industriji, poštnem prometu, bolnicah in drugod. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Dama proti kmetu Dama na splošno zlahka zmaga proti kmetu. V praksi pa so pogosti primeri kmečkih končnic, v katerih eden od nasprotnikov le za potezo hitreje pretvori svojega kmeta v damo. Tedaj v nastali končnici včasih pot do zmage ni enostavna. 1........■ Na tem mestu je mogoče igrati tudi 11. De2 Kcl, 12. Dc4 + Kb2, 13. Dd3 Kcl, 14. Dc3 + ! Kdl, 15. Kd4 Ke2, 16. I)e3 + Kdl, 17. Kc3 Kcl, 18. Dd2: + Kbl, 19. Db2 mat. 11. ... Kcl 12. Kd4!! dlD + 13. Kc3!in črni ne more ubraniti mata. Iz rešitve primera na diagramu 74 A vidimo, da je v končnici dame proti kmetu na drugi vrsti odločilen manever saniranja, ki omogoči kralju približanje k nasprotniku. Cim bolj je kralj oddaljen, tem daljši je postopek matiranja. Vendar pa so lahko tudi položaji, ki so remi; npr.: s črnim kmetom na poljih a2 ali c2 ali (2 ali h2. Seveda pa mora biti beli kralj dovolj oddaljen (gl. diagram 74 B). Poglejmo rešitev primera na diagramu 74 B: 1. Dg7+ Kf2 Beli je s prvo potezo nastavil past. Sedaj nikakor ni bilo dobro 1. ... KhlT? zaradi 2. KgSIl Kgl, 3. Kffi+ Kffi, 4. Db2 + Kgl, 5. KM!! hll), 6. Kg3! in črni je pred matom. 2. Dh6 3. Dg6 + 4. Dh4 + 5. Dg4 + 6. Dh3 7. Dg3 + Kr2 Kgl Khl! in beli mora damo umakniti, sicer je pat! dr. Srdjan Bavdek Za to zimo so pri PLANIKI izdelali tople zimske moške čevlje, model Konrad in Mamut, visoke in pol visoke, na zadrgo ali za zavezat. V črni barvi še dobe v vseh njihovih poslovalnicah. Cena: 369 in 399 din mmpm Zelo ugodno lahko kupite te dni v GLOBUSU na Kokrinem športnem oddelku otroške smučarske komplete. Iz kvalitetnega spikes materiala so jih izdelali pri »Solidarnosti« Prilep. Na voljo so velikosti od 4 do 16 let in več barvnih kombinacij. Cena: 370 do 560 din Pri ALMIRI so za mlade smučarje spletli tale prijeten otroški pulover za velikosti od 4 do 16 let. Modro-rdeči-beli so, surovinski sestav je pa 48 odstotkov volne in 52 odstotkov sintetike. V njihovi industrijski prodajalni v Radovljici se dobe. Vprašajte za model I K. Cena: 144 do 180 din V Murkinem ELGU imajo naprodaj originalne BOSCH mešalce za testo s številnimi priključki kot na primer za rezanje mesa, zelenjave, mešalec za sadje, sneg itd. Je iz nerjaveče pločevine, zelo trden, moči 400 KW in je primeren tudi za gostince. Cena: 5677,30 din Diagram 74 A Beli na potezi dobi B Remi V položaju na diagramu 74 A beli zmaga na ti način, da izsili premik črnega kralja na polje dl, tj. pred kmeta. Tedaj beli lahko s svojim kraljem krene dami na pomoč. 1. Da2 + 2. Dc4 + 3. Dd3 4. Dc3 + ! 5. Kd6 6. Dc2 7. De4 + 8. Dd3 9. De3 + ! 10. Kd5 11. DC Kcl Kb2 Kcl Kdl Ke2 Kel Kf2 Kel Kdl Kc2 OD VSEPOVSOD Pat čaka na zapor 23 letna milijonarjeva hči Patricia Hearst je bila obsojena na sedem let ječe zaradi sodelovanja pri oboroženem bančnem ropu. Sodišče jo je do pravnomočnosti sodbe izpustilo proti kavciji milijon dolarjev. Kot pa kaže, Patricio njena prihodnost ne skrbi preveč, saj je nedavno preživela prijeten konec tedna v gosteh pri Franku Sinatri. Elektrika v očeh Človeške oči spreminjajo svetlobno energijo v električno, pravijo sovjetski biokemiki. Sodijo, da ima pri tem najpomembnejšo vlogo beljakovina rodopsin v očesni mrežnici. - Ni torej čudno, da se ljubezen na prvi pogled tako hitro vname. rtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH ADOVLJiŠKE OBČINE (45. zapis) Kramljanje spešim z naključno sopotnico od Lipnice proti Kamni gorici. Kot domačinka mi ve — med drugim — tudi povedati: da hodijo v Lipnico, pač pa na Spodnjo in na Zgornjo Lipnico. Tako blizu, pa taka razlika! Bolj razumljivo je, če gremo v Ljubno (na Gorenjskem), pač pa na Ljubno (v Savinjski dolini) — saj sta si kraja res daleč vsaksebi. ZNAMENJE NA RAZPOTJU e bi hotel zapisati pesniško primerjavo, bi zapisal, da je \**'' bila vsa Gorenjska v času boja za osvoboditev sto in stokrat prestreljena. To pričajo še žive rane, zdaj obeležene s pomniki ali ploščami v spomin padlih borcev. Ko sem pred leti popisoval pomnike NOB v kranjski občini, sem jih naštel prek 153 — menil sem tedaj, da je v malokateri naši občini toliko pričevanj na strahote in zločine druge svetovne vojne. A zdaj, ko hodim iz kraja v kraj na področju radovljiške občine, se mi vidi, da imajo tu še več kamnitih znamenj — v čast in spomin na padle borce za svobodo. Resda se v teh zapisih ne bom mogel pri vseh ustaviti, le mimo poglavitnih ne bom mogel iti brez besed. Četudi prav dobro vem, da je bilo življenje preprostega borca, ki je izkrvavel kje v gozdu ali ob poti, prav tako dragocena žrtev kot smrt kakega komandanta ali heroja. V smrti so bili vsi enaki... Prav bo zato, da tudi radovljiški občinski odbor zveze združenj borcev NOV SR Slovenije v doglednem času izda svoj zbornik pomnikov NOB na svojem območju. Kako prav bi prišel tak priročnik šolam, turistom in domačinom — tega ni treba poudarjati. Naj veljajo te besede kot dobro-hoteč izziv! No, s tako mislijo se ustavim pri arhitektonsko nenavadno lepem kamnitem stebru, ki je v vzornem skladju (da ne rečem po tuje: »v harmoniji«) z okolico. Med vitkimi macesni, ki rasto iz tlakovanega podnožja, se vzpenja pomnik, ki opominja na okupatorjev zločin: Tu so bili dne 19. aprila 1943 ustreljeni talci Mali Peter Nastran Alojz Rebek Anton P rosen Franc Demšar Franc Fajfar Marjan Langerholc Franc Močnik Janez MOŠKA VODA o, kaj pa je spet to? Ob potoku Vrčici, ki priteče s pobočja, X * levo od ceste med Lipnico in Kamno gorico, izvira nekaj studencev, ki so očitno bogati na železu. Saj so vse skale prevlečene z rdeč- kastorjavo skorjo, kar kaže na prisotnost železne rude v zemeljskih nedrjih. To vodo so kot »zdravilo« pili že stari Kroparji in Kamničani. Bila je res nenavadna voda: če si jo pomešal z vinom, je kar vzkipelo. Zato so potoku pravili tudi »Kislica«. Ko pa je pred leti zavel po svetu (in tudi pri nas) poplah o »koristnosti« moške vode, se je iznenada razširil glas, da je tudi tale VrČica »močna moška voda«. In začeli so prihajati avtomobilisti s steklenicami in se sramežljivo vračali z vodo iz gozda v svoja vozila. Kdo ve, če je kaj pomagalo? Sicer pa so tudi nekatere ženske prihajale po to vodo, da bi svoje onemogleže okrepile z njo, najbrž. Kot je Vrčica iznenada zaslovela, tako je bila tudi iznenada pozabljena. Zdaj studenci v miru Žubore in se po svoje hahljajo človeški preproščini. ŽELEZARSKI KRAJI ili so časi, ko so železovo rudo topili tam, kjer so jo našli in začeli kopati. (Danes rudo vozijo od daleč: na Jesenice s srbskega Kopaonika, celo iz daljne Indije so jo tovorile ladje za naše železarne — pač zato, ker je tamkajšnja ruda bolj bogata železa kot naša gorenjska, ki je praktično niti ne kopljemo več.) No, tako je v preteklosti zraslo v ožjem delu Gorenjske kar več železarskih središč: Železniki, Kropa, Kamna gorica, Sava pri Jesenicah, Javornik in Bohinj. Kajti Jelovica je bila tedaj »polna železove rude«, tako so menili. In pridno, mukotrpno izkoriščali revno železno rudo (rjavi železovec ali limonit) in pobirali samorodni bobovec (Bohuerz). Bili so skromni časi, skromni ljudje, skromni zaslužki. Železni izdelki pa zelo dragi. Pot od rude do železa je bila trda. Stari rudarji, ki so kopali rudo na Jelovici, so železo pridobivali kar v gorski samoti. Drva je bila obilo, torej tudi oglja. Topili pa so rudo na vetrovnih robeh: skopali so jamo, deli vanjo oglja, na vrh pa rudo — veter je ogenj razžarjal. Seveda je bila ruda v teh pečeh le slabo izkoriščena, dosti železa je še ostalo v žlindri na dnu. Opisal sem ta postopek, ker je najstarejši, najpreprostejši. In povezan z začetki našega, danes tako modernega železarstva. Sploh bom zdaj — v več zapisih o Kolovcu, Kamni gorici in Kropi — še mnogokaj moral povedati o železu, izdelkih in tovorništvu. Pa tudi o naselitvi furlanskih železarjev v naše kraje — seveda še pred stoletji. Ostali so od njih le še priimki, poimenovanja delovnih postopkov in — fiziognomija nekaterih Kroparjev in Kamničanov, da še o izrazitejših Zeleznikarjih in Jeseničanih v okviru, teh zapisov niti ne govorim. Spominski steber na razpotju med Kropo, Lipnico in Kamno gorico. Tu je bilo 19. aprila 1943 ustreljenih osem talcev. Nova stavba Iskrine tovarne v Lipnici — četudi je bila že pred letom slovesno odprta, vlada v njej še praznina, tudi strojev ni slišati. Zakaj? 12. stran — Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED Petek, 18. novembra 1977 RADIO 19 SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Spodbudni uspehi vlaganj v gozdne melioracije na Dolenjskem 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo orkester Roland Shavv 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mojmir Sepe 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Z baletnih odrov 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - A. Tišma: Uporaba človeka 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Collegium Singidunum 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Letošnje slavnostne igre v Bavreuthu — R.VVagner: Parsifal 20.50 Nove prevodne strani: Arthur Schnitzler 23.25 Majhen sobotni nočni koncert z deli naših starih mojstrov 23.55 Iz slovenske poezije 20 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Mojca, medvedek in njuna zgodba 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Nelšon Riddle 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — F. Durbridge: Skrivnost Jonathan 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Beograd 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Noči v španskih vrtovih 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Glasbeni divertimento 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15,35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Bach, Bartok in Brahms 23.55 Iz slovenske poezije 21 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti: Skupinski nakup strojev v vstrojnih skupnostih za poljedelstvo Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z Alpskim kvintetom Kulturni globus Operne aktualnosti Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno — A. Žnidaršič: Nove pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Dva godalna kvarteta istega letnika 1935 20.15 Ekonomska politika 20.35 ClaudeDebussv: Nokturni 21.00 Naš eksperimentalni studio 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Jakob Jež 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Življenje v starem turškem mestu 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Nastajajo prve govedorejske skupnosti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza: Pota sodobne medicine 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.30 Skupni program JRT — studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno - Tu-Fu: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Ročk — gledališče in ritem 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 MihailGlinka: IvanSusanin — odlomki 20.00 Znanost in družba 20.15 Marko Zigon: Variacije na staro slovensko pesem za klavir 20.35 Koncert za besedo 21.00 Deseta muza 21.20 S tujih koncertnih dvoran 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 program Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori: Nočem biti odličnjak Za pojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti: Kolikšna je produktivnost dela pri pridelovanju koruze za zrnje Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — J. Austin: Pisma sestri Kasandri Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska: Mirella Tojč, sopran Utrinki iz svetovne zborovske glasbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Ati Soss Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — S. Prasel: Selma Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe V ritmu valčka Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Fantasia notturna Kaleidoskop zabavnih melodij Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur orkestrov zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Življenje v starem turškem mestu 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki: tenorist Dimitr Damijanov 21.40 Sodobni literarni portret: France Vurnik 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.20 Ansambel Concentus musicus z Dunaja 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Ročk — gledališče in ritem 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Škodljive Šiške na rastlinah 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 1530 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Nemi kontinenti 21.40 Lepe melodije 22.20 Ob 10-letnici Tria Tartini 23.05 Literarni nokturno — D. Dragojevič: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Simfonični fragmenti 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov TELEVIZIJA 19 SOBOTA TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca Filemona 8.08 Z besedo in sliko 8.25 Potovanje okrog sveta 8.40 M. Belina: Igrajmo se gledališče 9.05 Pisani svet 9.40 Voda 9.50 Varstvo pri delu 10.00 Stoletje revolucij: Mehika 10.45 N.Cripp: Družinske vezi — konec 11.30 Jugoslovanska trimska televizija 13.25 Nogomet Zagreb: Sarajevo — prenos (Zg) 16.45 N. Dizdarevič: Zaklad — drama TV Sarajevo 17.40 Obzornik 18.00 Snoopv se vrača - ameriški film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Ubijte Charleya Varricka — ameriški film 21.40 Moda za vas 21.55 TV dnevnik 22.10 625 22.50 Skopje 77 - festival zabavnih melodij Oddajniki II. TV mreže 16.30 Vaterpolo za pokal prvakov — prenos 17.30 Test 17.45 Plus pet - mlad. oddaja 18.45 Glasbeni klub 77 19.30 TV dnevnik 20.00 Zagreb poje - feljton 20.30 G.Verdi: Othelo - 1. del opere 21.40 24 ur 21.50 Dannv in Nick - dok. film 22.40 Športna sobota TV Zagreb - I. program 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) 11.05 TV v šoli: Elektronska obdelava podatkov, Oblike, Muzej za umetnost in obrt (Zg) 12.05 TV v šoli: Moderni izraz v umetnosti (Sa) 1.1.25 Nogomet Zagreb: Sarajevo — prenos 16.45 TV dnevnik in koledar 17.15 Tunis - dokumentarna oddaja 20.30 Srečni Odisej - film 22.05 TV dnevnik 22.20 Festival rodoljubne in revolucionarne pesmi 20 NEDELJA TV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 9.00 625 9.40 G.Flaubert: Gospa Bovarv — nadaljevanka 10.35 Ostržek - serija 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 14.05 Križem kražem 14.20 Zakoni divjine — serija 14.45 Veseli tobogan: Zavod za slepo in slabovidno mladino 15.55 Kam s truplom — francoski film 17.35 Moda za vas 17.45 Poročila 17.50 Košarka Beko: Radnički — prenos (Bg-Zg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 I.Ivanac: Nikola Tesla - nadaljevanka 21.05 Karavana: Jadar in Radževina — 3. del 21.40 TV dnevnik 21.55 Okrogli svet 22.10 Nogomet Sloboda : Crvena zvezda — reportaža (Sa) 22.40 Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za J LA 12.00 Poročila 14.55 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 Zabavata vas Sacha Distel in Dana 21.00 24 ur 21.20 Rdeča reka - film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Trinajstletniki - nadaljevanka 10.30 Norčije Maje Skowron — serijski film 11.00 Od pesmi do pesmi 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.05 Kritična točka 13.35 Pustolovščine z Blasiusom — mlad. film 14.55 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 M.Stankovih: Domači tujec - komedija 21.20 Dokumentarna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Nogomet Sloboda: Crvena zvezda — reportaža 22.40 Športni pregled 21 PONEDELJEK TV Ljubljana 9.50 TV v šoli: Odštevanje, Molekule, Živalski karneval (Zg) 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis (Bg) 11.10 TV v šoli: Za najmlajše (Sa) 15.05 TV v šoli - ponovitev (Z g) 16.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 T V v šoli - ponovitev (Sa) 16.25 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 17.10 Vrtec na obisku: Leva, desna, ena, dva, Pika se igra 17.25 Zakoni divjine— serija 17.50 Obzornik 18.05 Umiranje gozdov 18.15 Varstvo pri delu: Kemijske škodljivosti 18.30 Dogovorili smo se 18.44 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 L. Panduro: Anne in Paul — TV drama 22.10 TV dnevnik 22.30 Šahovski komentar (Bg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.(K) 21.10 TV dnevnik TV koledar Slikanice iz NOB Reci mi, reci Knjige in misli Mladi za mlade TV dnevnik Športna oddaja Izkušnje Poročila Ko mandljevci vzcvetijo — film TV Zagreb - I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 L. de Vega: Legenda 0 olmedskem vitezu - TV drama 21.10 Panorama 22.05 TV dnevnik 22.30 Šahovski komentar 22 T.9R;EK TV Ljubljana 8.30 TV v Soli: Angleščina, Nevidne vezi. Matematika. TV vrtec, Kultura govorjenja (Zg) 10.00 TV v šoli: Glasbena vzgoja, Risanka, Pnrodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Od S ut jeske do Gatačkega polja 17.15 Potovanje okrog sveta — serija 17.30 Črna puščica - serija 17.55 Obzornik 18.10 Vesela družba pri »kovaču« — glasbena oddaja 18.45 Cas.kiživi: Zasavski bataljon 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 G.E.CIancier: Črni kruh — nadaljevanka 21.30 Glasbeni magazin 22.10 TV dnevnik 22.25 Nogomet Hamburger SV : Liverpool — posnetek Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Nevarni poklici 18.15 Dokumentarni film 19.30 Hamburg: nogomet Hamburger SV : . Liverpool — prenos 21.25 A. de Musset: Lorenzaccio — 2. del drame 22.45 Znanost kot umetnost, umetnost kot znanost TV Zagreb - I. program 16.(K) 17.15 19.30 20.00 20.50 21.05 22.35 TV v šoli -nadaljevanje do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže TV dnevnik Stop Akcije, varstvo okolja Kanal — film TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Spomin na revolucijo, Slavonija, Odisej pri Fejakih (Zg) 10.00 TV v Soli: Predšolska vzgoja, Risanka, Dragan Lukič, Film (Bg) 17.20 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne 17.35 Zakladi britanskega muzeja — serija 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Bralec — res redka ptica? 18.45 Od vsakega jutra rasle dan: Koroška 19.15 Risanka 1930 TV dnevnik 20.00 Film tedna. Prosim za besedo — sovjetski film 22.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 2230 TV dnevnik 2230 Šahovski komentar (Bg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 1735 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Matematika in umetnost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda TV Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo 21.45 TV dnevnik 22.00 Naš čas 22.50 Šahovski komentar 24 ČETRTEK TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Razvoj samoupravljanja, Od Cortine do Benetk, Zgodba (Zg) 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 15.00 Šolska TV: Od Sutjeske do Gatačkega polja 17.30 Profesor Baltazar- film 17.40 Obzornik 17.55 Skrivnosti morja - serija 18.50 M. Belina: Igrajmo se gledališče 19.15 Risanka 1930 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje - nanizanka 20.35 Mednarodna obzorja 21.25 Stoletje revolucij: Madžarska 22.10 TV dnevnik 22.25 Športni večer v S lovenjem G radcu Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Trinajstletniki - mlad. nadaljevanka 18.15 Bolezen, zdravilo in zdravljenje 18.45 Vprašajmo. vpraSajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Pred dnevom republike TV Zagreb — I. program 15.00 TV v šoli - ponovitev 17.15 do 22.00 isto kot na odd.II.TV mreže 22.00 Kapelski kresovi - nadaljevanka 23.20 Poročila TV Ljubljana 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Ruščina, Cvetje za republiko, Pionir sem (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 15.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: Tone Svetina 1735 Obzornik 18.10 Pevski tabor 77 18.45 Oblikovanje lesa in kamna — serija Kiparske tehnike 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 I. Mitchell: Jennie - nadaljevanka 21.00 Razgledi: Domovina makedonskih Slovanov 21.45 Spencerjevi piloti — serija 22.40 TV dnevnik 22.55 Glasbena medigra 23.05 Šahovski komentar (Bg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 1735 17.45 18.15 18.45 19.05 1930 20.00 21.00 21.15 TV dnevnik TV koledar Bombaš, pa se joka Naša obramba Dnevnik 10 Kulturni pregled TV dnevnik Recital revolucionarne pesmi 24 ur Ko ne bo več rib v morju — japonska glasbena oddaja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Ljubezenske zgodbe — serija 22.05 Stoletje revolucij: Kitajska 22.50 TV dnevnik 2305 Šahovski komentar UMRLI SO V TRŽIČU Pogačnik Terezija, roj. 1946 1333 14.00 14.20 14.33 16.00 16.20 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Danes vam izbira Aktualni problemi marksizma Za mlade radovedneže Z vami in za vas Nenavadni pogovori: Nočem biti odličnjak Instrumenti v ritmu S popevkami po Jugoslaviji S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Popevke iz Italije Z velikimi zabavnimi orkestri Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja- telesne kulture 20.40 Sezonski koncerti Madžarskega radia 1975/1976 22.00 Tonska beseda o velikih dneh 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Koračnice 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Razmerje med kmetijstvom in varstvom okolja 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 1330 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Bremenski mestni godci 14.18 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musi cal Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Borisa Kovačiča Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Iz predklasične glasbene literature Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Glasba za godala Paleta akordov Z majhnimi ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Koračnice 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra - J. Kaštelan: Prizori s ptico 20.00 Dvoržakove klavirske skladbe 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Balade 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 9 din, cvetača 12,30 din, korenček 6,90 din, česen 53,20 din, čebula 6 din, fižol 16,10 din, kumare 13 din, paradižnik 16 din, jabolka 5,80 din, hruške 18 din, grozdje 14,44 din, pomaranče 24 din, limone 20,70 din, ajdova moka 20,45 din, koruzna moka 6,20 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,65 do 3,30 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 5,20 din, orehi 166,75 din, jajčka 2,50 do 2,70 din, krompir 3,65 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 20 do 22 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 8 do 10 din, česen 40 do 45 din, čebula 7 do 8 din, fižol 28 do 30 din, pesa 6 do 8 din, kumare 12 din, paradižnik 18 do 20 din, paprika 14 din, slive 25 din, jabolka 10 din, hruške 14.din, grozdje 16 din, žganje 60 din, radič 24 din, med 55 din, kostanj 30 din, pomaranče 27 din, limone 27 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kaša 15 do 16 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 12 do 14 din, kisla repa 10 do 12 din, orehi 150 din, jajčka 3 din, krompir 4 din TA TEDEN NA TV Sobota Dizdarevičeva drama ZAKLAD razkriva življenje tipičnega bosanskega mesteca med obema vojnama. Glavna oseba je trgovec Ibrašim, ki doživi nenavadno hiter vzpon, nato pa ga usoda potegne v zdolgočaseni svet brezdomih vdov, propadlih mladeničev, pijancev in kavarniških opravljivcev. Ibrašim fantazira, da je v neki napol podrti hiši skrit zaklad. Vendar pa navadno iskalci zakladov v svoji zaslepljenosti spregledajo nevarnost in tako tudi Ibrašim tragično konča pod ruševinami hiše. SNOOPY SE VRAČA je celovečerna risanka iz Dis-neveve proizvodnje, ki jo bodo radi pogledali tako mlajši kot starejši gledalci. Pripoveduje dogodivščine psička Snoopvja in njegovega prijatelja dečka Browna. UBIJTE CHARLEYA VARRICKA je izrazito akcijska kriminalka. Film govori o vlomilcu Charlevu Varricku, ki je oropal na videz majhno banko. Toda v njej je imela denar tudi mafija. Tako Charlev s svojimi pomočniki ne beži le pred policijo, temveč tudi pred dobro organiziranim podzemljem. - Režiser Don Siegel, v gl. vlogah: VValter Matthau, Joe Don Baker in Felicia Farr. Nedelja Film KAM 8 TRUPLOM je izrazita komedija. Osrednji »vir smeha« je truplo v prtljažniku avtomobila, ki bi ga bilo treba skriti, da lastnik avtomobila (seveda nič kriv) ne bi imel sitnosti. Zabavali se bomo v vrsti komičnih prizorov, ki jim ne manjka celo nekaj srhljive napetosti. Ponedeljek Prva oddaja barvne serije VARSTVO PRI DELU je nakazala Širino te problematike, ostale oddaje pa bodo predstavile konkretno reševanje nekaterih varstvenih problemov. Torek Ko je sredi 1942. leta odšla druga grupa odredov iz ljubljanske pokrajine, da bi razširila osvobodilni boj na Gorenjskem in Štajerskem, se je pokazala potreba, da neka enota razvije tako rekoč tik pred Ljubljano vojaško aktivnost in skrbi tudi za stalno povezavo med Štajersko in Dolenjsko, ki je bila močno ovirana, saj je okupator Se posebej skrbno nadzoroval poti prek Save. Te in Se druge naloge so prevzeli borci 17. septembra 1942. leta ustanovljenega Zasavskega bataljona. Preživeli so se ob 35 letnici ustanovitve zbrali na Zasavski gori in nam ob tii priložnosti obujali spomine na oddajo ČAS, KIZIVI Sreda Tako kot že v dveh predhodnih filmih, se je režiser Panfilov tudi to pot lotil problema ženske v sodobni sovjetski družbi. Glavna junakinja filma PROSIM ZA BESEDO je Andreja Uvarova, svetnica v nekem industrijskem mestecu, ki se bori za uresničitev novega sla-novanjskega naselja za okoliške delavce. Toda Uvarova naleti na cel kup iežav in na nasprotovanje ozkomisel-nih. vendar močnejših. 1/. teh nasprotij nam režiser slika položaj sodobne sovjetske ženske. Lepši obeti za čebelarje Skorja Loka — Prva čebelarska organizacija v škofjeloški občini je bila ustanovljena pred nekaj več kot sedemdesetimi leti. Po ustanovitvi so čebelarji vsa leta pridno delali. Krajšo prekinitev v delu je mogoče zaznati le v letih obeh vojn. Veliko čebelarjev se je namreč v zadnji vojni vključilo v partizanske vrste. Vsem žrtvam iz vrst čebelarjev so prav letos v Begunjah postavili spominsko obeležje. Kot »najmar-kantnejšo« osebnost v vrstah čebelarjev v preteklih desetletjih na škofjeloškem področju pa vsekakor velja omeniti Janeza Zontarja-Vir-mašana, dolgoletnega člana čebelarskega društva Skofja Loka. ter vnetega dopisnika slovenskega čebelarskega lista »Čebelar«. »čebelarstvo je na področju škofjeloške občine dokaj dobro razširjeno,« pravi predsednik čebelarske družine Skofja Loka Janez Tavčar. »V občinski čebelarski zvezi aktivno deluje šest družin. To so Skofja Loka, Železniki, Selca, Gorenja vas, Žiri in Sora. Vanje je vključenih nekaj več kot sto članov. Naša ojnovna naloga je, da skrbimo za trdno povezavo med vsemi člani ter za pripravo raznih predavanj. Moram pa pripomniti, da čebelarji v preteklosti kljub izredno pomembnemu poslanstvu nismo vedno povsod naleteli na razumevanje. Večkrat smo dobivali polena pod noge. Zdaj se stvari k sreči izboljšujejo. Zlasti na veliko podporo smo v zadnjem obdobju naleteli pri škofjeloški občinski kmetijski zemljiški skupnosti. In kot kaže, so končno tudi kmetijski strokovnjaki in drugi prišli do spoznanja kako velikega pomena je čebelarstvo za kmetijstvo.« Pašne razmere za čebele so se v zadnjih desetšh letih žal spremenile mnogo na slabše. Včasih je bilo zaradi gozdnih čistin in borovja veliko več gozdne paše, na ravninskih predelih so travo kosili, ko je dozorela, danes jo, ko komaj zacveti, kmetje ne sejejo več ajde ... Tako na Gorenjskem paše za čebele sko- rajda ni več. Še posebno, če so še neugodne vremenske razmere. »Izključno samo še na gozdno pašo lahko delno računamo,« pravi Janez Tavčar. »Sicer pa moramo čebele prevažati na pašo drugam. Prevozi v Istro, Prek-murje in Liko pa so dragi. Kajti lahko se zgodi, da tudi tu .odpove' vreme. Predlanskim smo imeli, denimo, s krmljenjem čebel izredno velike stroške, od njih pa. nismo dobili praktično prav nič. Toda čebelarji smo pravzaprav svojevrstni ljudje, saj bi sicer svojega konjička marsikdo že zdavnaj opustil. Tako pa v naših vrstah število članov še vedno narašča. V prihodnje bomo delo v družinah skušali še izboljšati, skrbeli bomo, da bodo člani dobivali sladkor po čim nižjih cenah, upamo pa, da bomo naleteli na še več razumevanja tudi pri odgovornih, predvsem pri kmetijcih.« Slovenski čebelarji so še danes izredno ponosni na svojega velikega čebelarskega učitelja Antona Janšo, ki je ugotovitve o pomembnosti čebel in čebeljarjenja ponesel daleč v svet. Žal pa so predvsem v zadnjih letih močno pogrešali bolj urejene oblike izobraževanja svojih članov. Zato so se odločili za gradnjo čebelarske šole na Brdu pri Lukovici. Ta bo zgrajena že v kratkem, prav zdaj pa se čebelarji dogovarjajo za oblike šolanja v njej. To naj bi bili v prvi vrsti razni tečaji in seminarji. Za šolo je vsaka od slovenskih čebelarskih družin prispevala svoj denarni delež. Škofjeločani so že izpolnili svojo obveznost, saj so za gradnjo že nakazali 50.000 din. »Šola bo za nas izredno velikega pomena,« zatrjuje Janez Tavčar. »Tu se bodo mladi in že starejši čebelarji seznanjali z vzgajanjem čebel, z vprašanji o varstvu narave in okolja ter boleznimi, ki čebelam iz dneva v dan bolj pretijo. Želeli bi, da bi že po šolah ustanovili čebelarske krožke, kajti le tako bomo lahko imeli dovolj pomladka in bomo hitreje napredovali.« J. Govekar KAM NA IZLET ZA PRAZNIKE NA KRAJŠE POČITNICE Več dni bomo skupaj prosti za bližnji praznik republike in mogoče bi si za spremembo privoščili nekaj dni bivanja v kakšnem prijetnem hotelu ob morju ali v hribih. Morda bi si privoščili celo izlet v inozemstvo. V Bohinju je zaenkrat še dovolj prostora. Zanimiv je aranžman, ki ga nudi ALPETOUR v vseh svojih hotelih v Bohinju: petdnevni paket s polnimi penzioni stane le 750 in 655 din. V paketu je še ena vozovnica z gondolo na Vogel. V Portorožu so še prosti hoteli Metropol, Stari Palače, Neptun. Hotela Metropol in Stari Palače imata zaprt bazen za kopanje. Tudi tu je treba pohiteti z rezervacijami. Će ste pa za krajši izlet v inozemstvo, poglejte prospekte pri bližnji Alpetourovi poslovalnici, kjer nudijo programe tudi drugih agencij. Povedali vam bodo, kako je z izletom v London, na Kreto, Sicilijo, Malto, v Atene, Budimpešto itd. Razprtije škodijo Leše — Krajevna skupnost Leše združuje prebivalce Leš, Vadič, Popovega in Hudega grabna. Uvrščena je med manj razvite skupnosti v tržiški občini, ki jo pestijo številni problemi. Največji je cesta od glavne podgorske ceste do vasi. Slaba, strma in vijugasta je. Omogoča le promet z osebnimi vozili in vpregami, večja vozila, med njimi tudi avtobusi, pa ne morejo v vas. Skupnost želi zato boljšo cesto, ki bo kraje povezala s svetom, omogočila hitrejši napredek vasi in marsikaterega mlajšega obdržala doma. Za novo cesto do Leš je nekaj denarja iz samoprispevka namenila tudi trži-ška občinska skupnost. Vendar dolgoletni načrti za gradnjo nove ceste do Leš še ne obetajo skorajšnje uresničitve. Zataknilo se je pri trasiranju nove ceste do Leš, saj so nekateri lastniki zemljišč nasprotovali gradnji. Nasprotovanja so marsikje prerasla v razprtije, ki hromijo uresničevanje načrtov za napredek vasi. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije jim niso bile več kos. Zato je konec oktobra sklicala občinska konferenca SZDL Tržič zbor krajanov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskega izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Pogovor je pokazal na možne rešitve, obenem pa je opozoril, da bo brez enotnosti in pripravljenosti krajanov za skupno delo težko uresničiti načrte. Razprtije in nasprotovanja gradnjo ceste lahko le zavlečejo in s tem podražijo. Na zboru so izvolili gradbeni odbor, ki mu predseduje Jakob Meglic. Glavna naloga odbora je odstraniti nesoglasja in pripraviti vse krajane za skupno delo! -mv Zanimivo predavanje o čebeljih panjih Ko je cvetela trgovina s čebelami in je postala čebela »kranjica« svetovno znana, se je na Gorenjskem uveljavil dolg, nizek panj, »kranjič« imenovan, iz katerega je bilo treba satje izrezati. Bil je to nekakšen narodni panj z lepo poslikanimi končnicami, ki so danes že prava redkost in muzejska vrednost. * Še pred prvo svetovno vojno se je pojavil panj s premakljivim satjem, ki ga je pri nas priredil Žnidaršič in je sedaj znan kot A: Z. panj. Prav ta panj ima zasluge, da se je čebelarstvo pri nas tako razvilo. V zadnjem času pa se je pojavil L. R. panj, imenovan tudi »Amerikanec«, in se upravlja od zgoraj. Pri nas je precej čebelarjev, zlasti mlajših, ki preskušajo in iščejo najboljši način za uspešno čebelarjenje. Prav zanje je Čebelarsko društvc Kranj pripravilo za nedeljo, 20. novembra, ob 9. uri v Domu upokojencev v Kranju, Tomšičeva 4, zanimivo predavanje s praktičnim prikazom dela v nastavnem panju. Predaval bo priznani strokovnjak v čebelarstvu inž. Vidmar iz Bohinja. T. L. Skofja Loka - Na vrtu loškega gradu, na prizorišču loškega letnega gledališča, je že nekaj let postavljen lesen oder, ki pa je kaj malo izkoriščen. Na njem se namreč vsako leto pojavijo nastopajoči le ob dnevu borca, 4. juliju, ko je vsakokrat v Škofji Loki tradicionalni slovenski izseljenski piknik. Ah ne bi kazalo, da bi bil bolj izkoriščen, ali pa bi ga morda kazalo postaviti vsakokrat le v prvih julijskih dneh. (jg) - Foto: F. Perdan Šenčur — Senčurjani so domači Dom kulture sklenili preimenovati v Dom Kokrške čete. Zaradi tega bo seveda potrebno spremeniti tudi napis na dvorani. Tako so od starega napisa sneli črko E, da bodo »vzeli mero« za novega. Zdaj pa se dogaja, da nekateri nevedneži trdijo, da gre le za bahaštvo. DOM KULTUR se namreč bolj široko sliši... — K. Mohar Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Kranj, Primskovo komunalna cona razglaša prosto delovno mesto v TOZD obrt vodje poslovne enote steklarstvo Pogoj) steklarski, gradbeni ali lesni tehnik z najmanj Štiri leta delovnih izkušenj, steklarski ali gradbeni delovodja z najmanj sedem let delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo — komunalna cona. Kmetovalci! Vabimo vas na zanimivo predavanje, ki bo v ponedeljek, 21. novembra 1977, ob 9. uri v ZD Primskovo. TEMA PREDAVANJA: Zadružništvo in kmetijska proizvodnja na Švedskem Predaval bo dipl. inž. Zore Tone — tajnik Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Vabljeni Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj OBVESTILO štipendistom združenih sredstev za štipendiranje učencev in študentov v občini Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov SR Slovenije je sprejela sklep o valorizaciji življenjskih stroškov za izračun štipendij iz združenih sredstev. Najvišji življenjski stroški, po katerem se računa štipendija ali razlika, je od 1. septembra 1977 dalje — za študente 2162,00 (namesto sedanjih 2100,00) - za učence 2009,00 (namesto sedanjih 1950,00). Na osnovi sprejetega sklepa je strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Kranj povišala štipendije oziroma razlike do življenjskih stroškov.pri študentih za 62,00 din in pri učencih za 59,00 din. Štipendisti bodo prejeli razliko pri nakazilu štipendij v novembru, in sicer za september in oktober skupaj. Obračun štipendije, ki ga strokovna služba z obvestilom pošilja štipendistom združenih sredstev, je nižji za valorizirani znesek, ker je bil izračun izdelan že pred zadnjo sejo skupne komisije podpisnic. Skupnost za zaposlovanje Kranj DO Varnost Ljubljana o. sub. o. TOZD Fizično varovanje premoženja DE Skofja Loka o. sub. o. Skofja Loka 1. OBJAVLJA 3 PROSTA DELOVNA MESTA nadzornikov — varnostnikov na območju Skofja Loke Pogoji: poleg z zakonom določenih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo poklicno dokončano šolo oz. srednjo šolo in tri leta delovnih izkušenj 2. da niso starejši od 33 let 3. da ima kandidat vozniški izpit A ali B kategorije in lastno vozilo 4. da sme nositi orožje v službene namene 5. da je družbeno in politično aktiven in neoporečen 6. da ima kandidat urejene vojaške zadeve 7. da je fizično in umsko zdrav 8. da ima lasten telefon in da ni daleč od sedeža DE 2. OBJAVLJAMO PROSTA DELOVNA MESTA varnostnikov na območju Škofje Loke in Medvod Pogoji: poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in zakonskimi predpisi morajo kandidati izpolnjevati še naslednje ^pogoje: 1. da imajo dokončano osnovno šolo ali vsaj 6 razredov osnovne šole in da obvladajo slovenski jezik. 2. da pozitivno opravijo predhodni preskus znanja 3. da so moralno in politično neoporečni 4. da smejo nositi orožje v službene namene 5. da niso starejši nad 50 let 6. da imajo urejene vojaške zadeve 7. da je fizično in psihično zdrav Pismene vloge s krajšim življenjepisom sprejemamo 15 dni od objave tega razpisa: DO Varnost Ljubljana, TOZD Fizično varovanje premoženja DE Skofja Loka — Kopališka 1. SOZD Alpetour Skofja Loka TOZD Žičnice Vogel Ukane, Bohinj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 5 STROJNIKOV III. 2. 5 STREŽNIKOV NA ŽIČNICI 3. REDARJA NA PARKIRIŠČU Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod 1.: KV delavec strojne ali elektro smeri, 6-mesečna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu, pod 2.: dokončana osemletka, 3-mesečna praksa kot strežnik na žičnici pod 3.: dokončana osemletka ter 3-mesečna praksa Delo na vseh delovnih mestih se združuje za določen čas, od 25. 12. 1977 do 15. 5. 1978 s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4 b — 7 dni po objavi. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Medvode — Delavci Vodno gospodarskega podjetja Ljubljana bodo do konca leta regulirali potok Prešnico, ki se bo po novi strugi zlivala v reko Soro pri domu TVD Partizan. Dela bodo veljala 8 milijonov dinarjev, (-fr) GLAS JESENI 77 NA POTI PO SLOVENIJI Slovenska karavana pevcev amaterjev GLAS JESENI 77 je s sobotnim koncertom (12. novembra) v Šenčurju krenila na pot po Sloveniji. Občinstvu se je v šenčur-skem domu kulture, ki pa letos ni bil zaseden do zadnjega kotička, predstavilo 17 pevcev amaterjev iz cele Slovenije. Za mnoge je bil to prvi javni nastop, mnogo pa je bilo tudi takih, ki imajo za-seboj že manjšo pevsko kariero. Pevce je v Šenčurju ocenjevala žirija občinstva, ki so jo sestavljali vsi obiskovalci v dvorani. Največ glasov so prisodili odlični štirinajstletni pevki Heleni Blagne z Jesenic, ki je zapela skladbo Zvezda srebrna. O njej bomo verjetno še večkrat kaj slišali. V netekmovalnem delu sfa se med drugim predstavila tudi lanskoletna zmagovalca na Glasu jeseni 76. To sta bila Frenk Čebulj z Moharjevo skladbo Ti si moja ljubezen in Vida vSitar, prav tako z Moharjevo skladbo Dvignimo sidro. Karavana GLAS JESENI 77 se je po koncertu v Šenčurju takoj naslednji dan, v nedeljo, 13. novembra, ustavila v Lazah v Tuhinjski dolini in v Kamniku. Na Lazah, kjer je bila zelo prisrčno sprejeta, je največ glasov pobral domačin Raj ko Jeglič iz Češnjice, v Kamniku pa je zmagal še ne štirinajst let star Aci Šivic iz Škofje Loke, ki je po znani Makijevi skladbi napisal sam slovensko besedilo in dal skladbi naslov Ljubezen med Šririmi očmi. Naslednji koncert GLASU JESENI 77 bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri v kino dvorani v Železnikih, v nedeljo, 20. novembra, pa bo pevce ocenjevalo primorsko občinstvo v Kanalu ob Soči in v Tolminu. DPD Svoboda Šenčur, ki je organizator prireditve, je za to priložnost izdalo tudi serijo Ireh značk GLAS JESENI 77. F.Erzin MNOŽIČNO NA NANOS V soboto, 12. novembra, je mladinski odsek PD Kranj organiziral eno najbolj uspelih planinskih tur v letošnji sezoni. Kar 57 mladincev se je pod vodstvom tovariša Francija Benedika povzpelo na Nanos. Z avtobusom so se odpeljali do Razdrtega, od tu naprej pa peš do Vojkove koče. Kljub ugodni napovedi jih je zajela močna kraška burja z dežjem. Zato so se vrnili v dolino po isti poti. V načrtu so namreč imeli spust na drugo stran, mimo Abrama v Vipavo. Da pa izlet le ni bil prekratek in preveč nekoristen, so obiskali še Predjamski grad. Ker je jesen z nestalnim vremenom že popolnoma zagospodarila pri nas, mladinski odsek letos ne bo več prirejal izletov v visokogorje. Zato pa bodo odhajali na točke slovenske planinske transverzale, ki ležijo na Primorskem. Nanos je že en uresničen cilj iz programa. D. Maretič TEK NA LUBNIK Skofja Loka — Člani planinskega društva iz Škofje Loke bodo jutri pripravili že tradicionalni tek iz Škofje Loke na 1027 metrov visoki Lubnik. Prvi start izpred stavbe skupščine občine Skofja Loka je napovedan za pol deveto uro, nato pa bodo v manjših časovnih razmakih krenili proti Lubniku tekmovalci posameznih starostnih kategorij. Vendar jutrišnja športna manifestacija ne bo zgolj tekmovalnega značaja. Člani planinskega društva Skofja Loka so se namreč odločili, da bo spominsko značko brezplačno prejel vsak, ki se bo na Lubnik povzpel do 15. ure. Zato je mogoče pričakovati, da bo tek in pohod zares množičen. -Jg DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR V letošnjem letu je društvo upokojencev Šenčur organiziralo vrsto izletov za svoje člane; udeležilo se jih je okoli 350 članov in njihovih svojcev ter ostalih krajanov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Razen cele vrste izletov po Sloveniji, kjer so obiskali vrsto spomenikov NOB in ostala obeležja, pogledali pa so seveda tudi čez mejo. Program letošnjih izletov so zaključili prejšnji teden z izletom po Dolenjski. Za zimski čas pa društvo oziroma odbor za izlete in rekreacijo načrtuje več krožkov in pa več rekreacije, saj {'e v bližnji Srednji vasi avtomatsko kegljišče. Dom upokojencev sam pa nudi s svojimi urejenimi in centralno ogrevanimi prostori prav tako dosti možnosti za družabno življenje v društvu kot tudi za sodelovanje z vsemi organizacijami v krajevni skupnosti. P. F. VOLILNA KONFERENCA OO ZK ŠENČUR Osnovna organizacija ZK Šenčur je imela prejšnji teden volilno konferenco, na kateri so pregledali dejavnost organizacije v zadnjih dveh letih. Organizacija je kadrovsko še vedno prešibka, zato jo bo treba okrepiti z novo sprejetimi komunisti in člani, ki so v OO ZK v delovnih organizacijah in nimajo nobenih funkcij. V preteklem obdobju so največ časa posvetili problemom na področju KS Šenčur. Ob letošnjih jubilejih je OO ZK Šenčur organizirala slavnostno sejo, kjer so sprejeli dva nova člana v ZK, dolgoletnim članom pa so izročili skromna darila. V idejnopolitičnem izobraževanju se bodo v prihodnje povezali s komunisti na šenčurski osnovni Šoli, ustanoviti pa bodo morali tudi aktiv komunistov na območju KS Šenčur in aktiv mladih komunistov. Na volilni konferenci so izvolili novega sekretarja, namestnika, sekretariat in ostale organe OO ZK. F. Erzin LETNA SKUPŠČINA JESENIŠKIH ŠTUDENTOV Jesenice — Člani kluba jeseniških študentov so se pred nedavnim zbrali na letni skupščini, kjer so ocenili svoje delo in sprejeli program novih nalog za naslednje mandatno obdobje. Mladi so pripravili precej akcij: tribuno o štipendiranju, mladinske delovne akcije, se vključili v razpravo o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju štipendijske politike ter v športne akcije. V novem programu imajo več akcij, ki bodo od študentov zahtevale več zavzetosti za delo kot doslej. Delovalo bo šest komisij, posebno pozornost pa bodo posvetili družbenopolitičnem izobraževanju študentov. Pripravili bodo seminar in poživili delo aktiva Zveze komuniste Tako kot doslej bodo spremljali štipendijsko politiko, področje kulture in se vključili v športno rekreacijo. J.R. .»ZLATI GLAS GORENJSKE« V ŽIREH Žiri — Osnovna organizacija ZSMS Žirovski vrh bo jutri ob 18.30 v dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« v Zireh pripravila v počastitev letošnjih Titovih jubilejev in jubilejev partije ter v počastitev dneva republike kulturno zabavno glasbeno prireditev »Zlati glas Gorenjske«. Na njej se bo v tekmovalnem delu poleg domačih pevcev zabavnih melodij gledalcem predstavilo tudi deset vokalnih solistov iz različnih krajev Slovenije. Nastopajoče bo spremljal ansambel »Jutro«, ocenjevali pa jih bodo gledalci in posebna strokovna komisija. Program bo povezovala napovedovalka ljubljanske televizije Metka Centrih-Vogelnik. Čisti izkupiček s prireditve bodo mladi iz Žirovskega vrha namenili za gradnjo svojega mladinskega doma. -jg BRUCOVANJE ŠTUDENTOV Skofja Loka — Člani kluba škofjeloških študentov, ki ima pod svojim okriljem tudi sekciji za Selško in Poljansko dolino, bodo tudi letos pripravili tradicionalni akademski ples z brucovanjem. Le-ta bo jutri ob 20. uri v prostorih TVD Partizan v Škofji Loki. Škofjeloški študentje bodo tokrat na njem povedali predvsem marsikatero pikro na račun loškega turizma, na akademskem plesu pa bo igral ansambel Prizma iz Kopra. -jg NA VISOKI ATLAS Kranj — V sredo, 23. novembra, ob 19. uri bo v Delavskem domu v Kranju novo planinsko potopisno predavanje. Ciril Hudovernik bo pripovedoval z besedo in sliko o vtisih z vzpona na Visoki Atlas. Predavatelj je bil v teh krajih marca letos, ko je Planinsko društvo Kranj pripravilo izlet v to afriško gorovje. SREČANJE NAJSTAREJŠIH KRAJANOV Žirovnica — Društvo upokojencev je v svojem domu pripravilo srečanje najstarejših občanov krajevne skupnosti. Vabilu se je odzvalo 16 starostnikov. Zapel jim je pevski zbor društva upokojencev Žirovnica, pozdravili pa so jih tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev krajevne skupnosti Žirovnica ter učenci osnovne šole. Najstarejša udeleženka je bila Marija Rebolj, ki je v teh dneh praznovala 93-letnico svojega življenja. Najstarejši krajani so bili s programom izredno zadovoljni. Vse tiste starostnike, ki se srečanja niso mogli udeležiti, pa so obiskali člani društva ter jim čestitali ob visokem življenjskem jubileju in izročili skromna darila. Zavzetost v RK Ljubno Govejek — Člani planinskega društva Medvode vzorno skrbijo za varstvo narave in markacije v Polhograjskih Dolomitih. To kaže tudi posnetek z Govtjka, kjer je pot na Tošč primerno označena, (-fr) PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Se o novem pokopališču na Lipici Skofja Loka — Čeprav je bilo že objavljeno v časopisih in na zborih občanov, da je gradnja novega škofjeloškega pokopališča potekala v soglasju vseh pristojnih občinskih in republiških organov in da je pokopališče zgrajeno, se med Škofjeločani širijo vesti, da za novo pokopališče oziroma za uporabo še ni in ne bo soglasja. Zato nam je tajnik krajevne skupnosti Skofja Loka Peter Panjan poslal pojasnilo, zakaj na novem pokopališču še ne pokopujejo. Sredi oktobra je posebna komisija opravila tehnični pregled in je ugotovila nekatere manjše pomanjkljivosti: urediti je potrebno križišče ceste proti pokopališču, prepleskati mrežo na vodnjaku sredi pokopališča, kupiti ročni gasilni aparat, na zahodni strani ob ograji zasaditi ciprese in namestiti omarico za osmrtnice in izdelati pravilnik o pokopališkem redu. Začasno bodo tudi odložili izgradnjo mrliških vežic in secirnice zaradi pomanjkanja denarja. Vendar slednje ne zavira pridobitve uporabnega dovoljenja. Prej omenjene pomanjkljivosti pa so tako majhne, da jih bo krajevna skupnost že v bližnji prihodnosti odpravila. Novo pokopališče bo dano v uporabo takoj, ko bo sprejet pokopališki red. Sprejeti ga mora občinska skupščina. Upravljavec pokopališča, to je SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti pa mora pripraviti pravilnik o poslovanju na pokopališču. Oba predloga pravilnikov bosta še v javni razpravi. L. Bogataj Ljubno — V krajevni skupnosti Ljubno so si že nekaj let prizadevali, da bi oživili krajevno organizacijo rdečega križa. Tako so septembra letos sklicali izredni občni zbor krajevne organizacije. Sprejeli so pravila, program dela, finančni načrt in akcijski program za letos. Izvolili so novo vodstvo in za predsednico Metko Močnikovo. Organizacija rdečega križa ima danes okrog 270 članov. Sklenili so, da se bodo zavzemali za uveljavljanje samoupravnih delegatskih odnosov, skrbeli za izpopolnjevanje in usposabljanje članov predvsem na področju SLO, družbene in civilne zaščite. Razen tečajev prve pomoči bodo letos pripravili tudi dve predavanji, in sicer o škodljivosti nikotina in alkohola in o usposabljanju ekip za socialno delo. Z različnimi akcijami bodo poskrbeli za ostarele krajane in organizirali sosedsko pomoč za bolehne in invalidne. S šolo se nameravajo dogovoriti tudi za usklajeno delo z mladimi člani RK. Prav v teh dneh pa jih Čaka pomembna naloga, da pridobijo čimveč novih krvodajalcev. Razen tega nameravajo organizirati tudi tečaj za družbeno prehrano ter za pripravo dietne hrane in hrane za otroke. Čeprav bodo pobrali članarino, jim bo za uresničitev vseh nalog in akcijskega programa zmanjkalo denarja. Zato bodo zaprosili za denarno pomoč kolektiv Iskre v Otočah. JR Cicibani telovadijo Kranj — Telovadno društvo Partizan v Kranju skrbi med drugim tudi za rekreacijo najmlajših. Ker je zanimanje za rekreacijo predšolskih otrok izredno veliko, so razdeljeni v dve skupini. V skupini mlajših cicibanov, starih štiri leta in pet let, telovadi več kot štirideset malčkov. Telovadbo imajo v mali telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna. Njihova dejavnost je predvsem igra; igra z žogo in drugimi pripomočki, plazenje po tleh, razne tekmovalne igre in drugo. Te najmlajše telovadce vodita vzgojiteljici Bojka in Olga. V drugi skupini so starejši cicibani, stari pet in šest let. V telovadnici na Posebni šoli vsak teden telovadi prek šestdeset otrok. Cicibani se že učijo osnovnih telovadnih veščin, čeprav je še vedno poudarek na igri. Aktivnost je večja kot v mlajši skupini in tudi otroci sami kažejo večje Kemična čistilnica in Pralnica < O < (d o. 3 O O" o C cd" 3 • Zaradi selitve ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KW in plinsko PEČ SUPER SER. Sra-kar. Staneta Rozmana 1, Kranj, telefon 22-128 8153 Pozor, gostilničarji! Prodam DJU-BOKS KADET - AMI 50 plošč. Prodam malo rabljeni TELEVIZOR, črno-beli Gorenje Velenje, deutz stroj 3500, dele za FORD EM 20. Ogled vsak dan. Nemeček Artur, Jeprca 1. Medvode 8154 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Šenčur, Kranjska 9 8155 Poceni prodam (3.500,00 din) dve novi tridelni OKNI 180 X 140 z dvojno zapiro in lesenimi roletami ter 12 kv m KLINKER ploščic izdelek Battelino Mengeš (1.600,00 din). Škofic. K oklica. Golniška 2 8228 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 180 kg težkega. Voklo 6, Šenčur 8229 Prodam ročno SLAMOREZNI-CO. Trboje 74 8230 Poceni prodam enkrat belo barvana BALKONSKA VRATA (100x U>30). dvokrilna balkonska vrata (120 X 230) in 2 vezani OKNI (100 X 170) izdelek Jelovica. Informacije na tel. 061-72-807 8232 FOKSTERIERJA z rodovnikom nujno prodam. Informacije telefon (064) 50-307 kupim Kupim smučarsko OPREMO za 8 let starega otroka. Brezovica 3, Kropa 8197 Kupim KRAVO za zakol. Bešter Janez. Podblica 1, 64 201,Zg. Besnica 8198 Kupim ŠTEDILNIK GORENJE, pomožni (ozki). Telefon 41-027 8199 Kupim termoakumulacijsko PEČ 3 KVV. Grebene, Mavčiče 56 8200 Kupim ročni STROJ za izdelavo klobas išprico). Kavčič Anka, Ziri 144 8201 vozila Prodam SIMCO 1100. Boh. Bela št. 39 8047 Prodam ZIMSKE GUME 155 SR 13 in PRIKLJUČEK za prikolico za zastavo 101. Skrbiš Peter, Drolčevo naselje 13. Kranj 8156 Prodam OPEL KADETT, letnik 1972. delno tudi na posojilo. Ziganja vas 32, Tržič 8157 Prodam FIAT 125. Informacije na tel. 47-050 8158 PRIKOLICO za osebni avto, original za PEUGEOT 304 ali 204 s priključkom, prodam. Lesce, Alpska 66 8159 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. odlično ohranjen. Ogled v soboto in nedeljo od 24. ure dalje. Ko-šak Burja Mirni, Nožice, Gostičeva 52 pri Homcu 8160 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1967. vozen, registriran, za 5000 din. Banč Brane, Staneta Rozmana 4, Kranj 8161 Prodam FIAT 750, letnik 1965 in FIAT 1100 D za dele. Šerbec, Partizanska 11, Skofja Loka 8162 Prodam FIAT 1100 R, letnik december 1968, lahko tudi po delih. Registriran do maja 1978. Sv. Duh 27, Skofja Loka 8163 Prodam SIMCO 1000, letnik 1967. Rihtaršič, Lajše 9. Selca nad Škofjo Loko 8164 Ueodno prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1972, december. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Radovljici, C. svobode 3. Informacije tudi na telefon št. 064-75-072 8165 Za 8000 din prodam KATRCO, popolnoma brezhibno, registrirano do marca 1978. Borojevič, Ravne 12, Tržič 8166 Po zelo ugodni ceni prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 101, svetlo modre barve. Kalan Sandi, Poljanska 22, Skofja Loka, tel. 064-60-466 od 8. do 11. ure. 8167 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Pečnik Miro, Pševska 1 b, Kranj 8168 Prodam AUDI 80 variant, letnik 1968, prevoženih 94.000 km. Kalan, Suha 11, Skofja Loka 8169 MINI 1000, letnik 1972, prodam. Informacije popoldne, v petek in soboto na telefon 064-75-155 8170 ZASTAVO 1300, letnik 1970, 30.000 km po generalni, ugodno prodam ali zamenjam za zastavo 750. Informacije na tel. 50-014 8171 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno. Ogled ob nedeljah. Nasovče 16, Komenda 8172 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, v voznem stanju. Lahovče 60, Cerklje 8173 AMI 8, letnik 1971, zaleten, ugodno prodam tudi po delih. Čehič Braco, Bračičeva 7, Tržič 8174 Prodam LADO, letnik 1972, 62.000 prevoženih km. Ogled možen v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. Mali Peter, Križe 46 8175 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Ogled vsak dan na Šercerjevi 28, Radovljica 8176 Prodam MZ TS 150 LUXE, letnik 1976, kasko zavarovan, registriran do septembra 1978, malo vožen. Jare Milan, Okroglo 19, Naklo 8177 Prodam osebni avto FORD 1600 GT, letnik 1971. Kranj, Cesta 1. maja 4, tel. 21-582 8178 Prodam ZASTAVO 101, staro štiri leta, registracija do junija 1978. Ponudbe pod »4,3 M« 8179 Prodam FIAT 126, letnik 1977 april. Muravec Andrej, Hafnarjeva 13, Stražišče, Kranj 8180 Prodam rabljene zimske GUME 12 col in OBROČE ter PRTLJAŽNIK za zastavo 750. Lahovče 2, Cerklje 8181 SIMCO 1100 GLS prodam. Telefon 82-782, Jesenice 8182 Prodam ZASTAVO 750 DE LUX, letnik 1974, prevoženih 25.000 km. Gogič Gojko, Planina 1, Kranj 8183 Prodam ŠKODO KKM) MB po delih. Zupan Jože, Podbrezje 59 8184 Prodam avto VVV 1200 J, letnik 1976. Pavšič, Mrakova 1, Kranj 8185 Prodam osebni avto RENAULT 16, letnik 1972. Voklo 88 8186 Ugodno prodam dobro ohranjen NSU, letnik 1966, in VVV, letnik 1966. Hraška 3, Lesce 8187 Prodam ZASTAVO 750. neregistrirano, kompletno ali po delih. Predoslje I, Kranj 8188 Ob boleči izgubi drage žene, mame in sestre Ivanke Dežman roj. Orehek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo tako lepo spremili na njeni zadnji poti, posebna hvala sosedi Reboljevi za njeno pomoč in nego in govor pri odprtem grobu, g. župniku za pogrebni obred, zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice in pevcem. Žalujoči: mož, sin, sestre in bratje z družinami. Moste, 11. novembra 1977 Ob izgubi naše ljube mame, sestre in tete Katarine Kavčič iz Kranja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali trpljenje v zadnjih urah, in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Gvido z ženo Berto, brat Franc in ostalo sorodstvo. Kranj, 11. novembra 1977 Prodam KOMBI ZASTAVO 750 K po ugodni ceni, letnik 1973. Kutinova 10, Kranj, Taskovič 8189 Prodam NSU 1200 C, letnik december 1971, ali zamenjam za zastavo 750. Prebačevo 40, tel. 49-065 8190 Prodam osebni avto ZASTAVO 1500. Ogled možen samo v nedeljo, 20. 11., ali naslednjo nedeljo od 9. ure dalje. Rajgelj Anton, Jezerska 79, Primskovo, Kranj 8191 Prodam FIAT 850, KAVČ in JEDILNI KOT. Drulovka 15, Kranj 8192 Prodam karamboliran AMI 8, letnik 1971. Marčun Nace, Zg. Duplje n.h. 8193 Prodam obnovljeno ŠKODO 110 L, letnik 1971. Mandelj, Moša Pijade 13, Kranj, tel. 21-726 8194 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, garažiran, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1978. Ogled vsak dan popoldne. Arh, 64-205 Preddvor 147 8195 Kupim delno karamboliran VVV od 1967 do 1973 letnika. Slak, Hraška 3, Lesce 8196 Prodam R-8, letnik 71. Šenčur, Štefetova 18 RENAULT 8, brezhiben, ugodno prodam. Bitene, Kropa 103 Prodam NSU 1000, letnik 67. Zg. Duplje 20. Prodam NSU 1000, celega ah po delih. Zaplotnik, Savska loka 19, Kranj 8233 Prodam avto FIAT 750, letnik 1974, Kranj. Gregoričeva 25, Čirče 8234 Prodam dobro ohranjen CROSS JUNIOR, registriran do avgusta 1978. Janez Senica, Zale 2/a, Radovljica Domačinka išče majhno STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno, na območju Jesenic in Hrušice. Možnost predplačila. Nemeček, Triglavska 59, Mojstrana 8209 zaposlitve Samostojnega MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. MIZARSTVO Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 7989 Iščem DELAVCA za delo na avtomatih. Zaželeno nekaj tehničnega znanja in avto. Klanšek, Brezje 8023 Zaposlimo GOSPODINJSKO POMOČNICO. Gostilna Bergant, Dolenja vas 41, Selca nad Škofjo Loko 8056 Takoj vzamem v VARSTVO dva otroka do 2 let. Bližina vodovodnega stolpa. Naslov v oglasnem oddelku. 8214 Iščem DELO za popoldanski Čas na domu. Naslov v oglasnem oddelku 8215 Instruiram ANGLEŠČINO za osnovno šolo in gimnazijo. Kranj, telefon 24-125 8216 Grem na dom NEGOVAT BOLNIKA in kuhat. Ponudbe pod »Kranj« 8235 CD VOKLO prireja v petek, 18. 11. 1977, ob 19. uri PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 8225 posesti Vzamem v najem GARAŽO v območju Vodovodni stolp - Kranj. Telefon 23-522 8210 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 1000 kv. m v okolici Škofje Loke, Kranja in Medvod. Ponudbe pod »Parcela« 8211 Kupim ZAZIDLJIVO STAVBNO PARCELO v okolici Kranja. Suha 23, Kranj 8212 Kupim 5000 kv. m obdelovalne ZEMLJE ali SADOVNJAK. Naslov v oglasnem oddelku. 8213 Ansambel za silvestrovo zaposli restavracija Park Kranj stanovanja Mati z dvema otrokoma išče dvosobno STANOVANJE s sanitarijami v Kranju ali okolici. Pripravljena sem nuditi nego starejšim osebam v popoldanskem času. Telefon 23-039 od 6. do 12. ure 8202 Oddam SOBO fantu, delno ogrevano. Zlato polje 13, Kranj 8203 Fant in dekle iščeta GARSONJERO ali nekaj podobnega v najem. Kužnik, Predoslje 1, Kranj 8204 Iščem SOBO v Kranju ali okolici za zakonca brez otrok. Kremenović Milutin, Savska 2, Kranj 8205 Opremljeno SOBO oddam zakoncema. Smledniška 35, Kranj 8206 Iščem STANOVANJE za samsko žensko v Kranju ali okolici. Restavracija ZIBERT, Ljubljana - Šiška, Božovie Saveta 8207 Fant in dekle iščeta SOBO v Kranju ali v okolici Kranja. Ponudbe pod »Redna plačnika« 8208 prireditve PLESALCI, POSLUŠALCI, POZOR! Vsako soboto PLES v KOMENDI ob 19.30, vsako nedeljo v SKARUČNI ob 18. uri, v petek, 25. 11., ob 19.30 v dvorani v PRE-DOSLJAH, v ponedeljek, 28. 11. 1977 po proslavi v SKARUČNI in v torek, 29.11. po proslavi v VODICAH. Igrajo TURISTI. Vabljeni! 8236 Ansambel MANUAL sporoča prijateljem svoje glasbe, da igra vsako soboto ob 20. uri v DOBRAVI pri Ljubljani. Vabljeni! 8217 Vsako soboto PLES v UTIKU ob 20. uri. Igra skupina MAVRICA 8218 Ob nedeljah vsi na PLES v SORO od 17. ure dalje. Igra skupina MAVRICA 8219 V DOMŽALAH vsako nedeljo ob 17. uri VELIKI PLES v dvorani komunalnega centra. Vabi skupina MODRINA. 8220 V petek, 18. 11., PLES v domu JNA ob 18. uri. Igra MODRINA 8221 TSŠ prireja v soboto, 19.11., PLES v MAVČIČAH. Igra skupina JASTREB iz Škofje Loke. Vabljeni! 8222 OO ZSMS KOKRICA prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! 8223 OO ZSMS GORICE prireja v soboto, 19.11. 1977, PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 8224 obvestila PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ŽIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318 Vpisujemo v TEČAJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaji bodo v DOPOLDANSKIH urah. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure 7808 ROLETE in ZALUZIJE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 8002 Moderne in obstojne PRIČESKE vam nudi SALON PUNKA, Vodo-pivčeva 13, telefon 24-240. Četrtek zaprto. Se priporoča Milena Tavčar 8226 V noči, oziroma zgodnjih jutranjih urah v soboto, 12. 11. 1977, so bile pri raztovarjanju iz avto kombija izgubljene ob cesti v Puštalu št. 23 pri Škofji Loki KLEŠČE za merjenje električnega toka in napetosti od 6 do 300 A - PK 110 - Iskra, tovarniška št. 1044653. Klešče so bile v črnem etuiju, znotraj oblečene z zelenim filcem. Poštenega najditelja prosim, da klešče vrne na naslov Sink Pavel, Puštal 23 ali na servisno službo LTH, Skofja Loka, Vincarje št. 2 8227 OSMRTNICA V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta Slava Koželj roj. Bohinc Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 19. 11. 1977, ob 15. uri izpred hiše žalosti Milje 7 na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: hčerka Marija z družino, hčerka Slavka z družino, sin Jože z družino, sestri in brata ter ostalo sorodstvo Milje, Visoko, Ljubljana, Cleveland, 17. novembra 1977 Ko smo ostali pred nesprejemljivim dejstvom, ko je obstalo plemenito srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Alojza Šenka Govčevega a ta s Primsko vega nam bolečino blaži spoznanje, da jih je toliko, ki čutijo z nami in nam s svojim spoštovanjem do pokojnega očeta pomagajo preživljati najbridkejše dni. Nimamo besed hvaležnosti do požrtvovalnega zdravnika dr. Hribernik Ivana, ki mu je dolga leta lajšal bolečine, v najkritičnejših tednih pa je vsakodnevno stal ob njem. Zahvaljujemo se tudi sestri Olgi Gorjanc, č. g. župniku s Primsko-vega za obiske, spremstvo ter poslovilne besede ob slovesu, pevskemu zboru za občutno zapete žalostinke, Prostovoljni gasilski četi s Primskovega za poklonjeno cvetje in častno spremstvo, še prav posebno pa smo hvaležni dolgoletnemu prijatelju Mirkotu Gorjancu za tolažbo in obiske našemu atu ter vso pomoč, ki nam jo je nudil v najtežjih trenutkih. Iskreno hvaležnost smo dolžni sodelavcem otrok za poklonjeno cvetje in spremstvo podjetjema Dinos, poslovalnica Kranj ter Grafičnemu podjetju Gorenjski tisk Kranj, hvaležni pa smo tudi za pozornost dijakom ESŠ II. b Kranj, da so se s cvetjem poslovili od Mojčinega starega očeta. Prisrčna zahvala velja tudi vsem dobrim sosedom za pomoč in poklonjeno cvetje ter vsem brezštevilnim prijateljem in znancem, ki so se poklonili spominu našega dragega očeta. Vsem in vsakemu posel*-. ^ i- t prisrčna zahvala vseh njegovih. Ki - d. novembra 1977 Letos več hujših delovnih nezgod Letos se je v SR Sloveniji pripetilo več hujših delovnih nezgod, pri katerih je nastalo za okoli 50 milijonov škode, vendar sem ni všteta tudi škoda zaradi zastoja v proizvodnji. V letošnjih devetih mesecih je v 137 večjih nezgodah izgubilo življenje 10 delavcev, dva pa sta bila hudo poškodovana. Med temi nezgodami je 105 takšnih, z večjo materialno škodo. Največ je bilo požarov, in sicer 53, eksplozij 14, izlitij industrijskih tekočin 9, lomov strojev 23 ter 9 drugih nezgod. Tako pravi statistika. Organi za notranje zadeve, ki so preiskovali omenjene delovne nezgode, pa so ugotovili, da je v 53 primerih prišlo do nezgode zaradi malomarnosti, nevestnega ravnanja posameznikov, v 34 primerih je bil vzrok okvara na napravah, 10 škod je bilo povzročenih namerno, 8 primerov pa še ni raziskanih. NEVESTNOSTIN MALOMARNOST Nevestnost in malomarnost je torej na prvem mestu med vzroki tako požarov kot tudi drugih delovnih nezgod v delovnih organizacijah, kar seveda kaže, da nekateri delavci še nimajo tolikšne delovne zavesti, da bi s primernim ravnanjem obvarovali družbeno in s tem tudi svoje premoženje pred uničenjem ali poškodovanjem. Še vedno se namreč dogaja, da ogenj izbruhne zaradi odvrženega cigaretnega ogorka, da se vari z varilnim aparatom, medtem ko iskre padajo na bližnje lahko vnetljive snovi, dogaja pa se, da delavci kadijo tudi v prostorih, kjer to zaradi varnosti ni dovoljeno. Površno ravnanje z raznimi stikali, ventili, merilnimi instrumenti je bilo prav tako med vzroki letošnjih nezgod. Ze sama zamenjava stikal, pomanjkanje kontrole merilnega instrumenta je neredko lahko zelo usodno, škoda pa gre v milijone. Tak primer je bil pomotoma zaprt ventil za dotok hladne vode v transformator v jeseniški železarni, zaradi česar se je pregrelo okoli 15 ton olja. Nevestnost je zakrivila tudi nezgodo z veliko materialno škodo v Luki Koper, ko je močna burja prevrnila premalo zavarovano 8-tonsko mostno dvigalo, zaradi preobremenitve pa so se na 30-tonskem dvigalu pretrgale vrvi, da je tovor padel, poškodovan pa je bil tir, vagon in drugo. Ne tako redko pa je vzrok okvaram tudi nestrokovnost pri ravnanju z napravami, kar je lahko privedlo do okvar strojev, do požara ipd. Tako je na primer zaradi nestrokovno izdelanega varovala med obratovanjem vrglo iz ležajev 5-tonsko vreteno v jeseniški železarni, na srečo pa ni zadelo nobenega delavca. Tudi ne dovolj vesten odnos do vzdrževanja signalno varnostnih in merilnih naprav je večkrat neposreden vzrok za nesrečo, kar bi neredko lahko naprtili nevestnosti vzdrževalcev, njihovi prenizki strokovnosti in sploh premajhni zavzetosti za delo. Obramba se ne strinja z izvedenci Po zagovoru obtoženih Petra Avblja, obrtnika z Bleda, njegove žene Desanke in njegove matere Karoline Avbelj ter mnenju izvedencev bo senat okrožnega sodišča v Kranju v naslednjih dneh poslušal izjave prič. Peter Avbelj je navedel, da je mamina obrt trajala že praktič- NESREČE TRČIL V DREVO Bled — Na Zupančičevi ulici je v ponedeljek, 14. novembra, ob 3. uri zjutraj voznik osebnega avtomobila Krešimir Troha (roj. 1956) z Bleda zavozil skrajno desno in se zaletel v drevo, tako da se je pri tem avtomobil prevrnil. Voznika so s pretresom možgan prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. PADEL POD TOVORNJAK Jesenice — V ponedeljek, 14. novembra, ob 14.25 se je na Cesti maršala Tita pripetila huda prometna nezgoda. Miha Drešček (roj. 1938) z Jesenic se je na motorju peljal proti Hrušici; ko je prevozil semaforsko križišče, mu je z glave odletela njegova poštarska kapa. Skušal jo je ujeti,.pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je v levo, kjer je padel pod zadnje levo kolo tovornega avtomobila s priklopnikom, ki ga je vozil Marjan Zidar iz Ptuja. Kolo je zapeljalo DreŠčeku čez glavo in je bil takoj mrtev. PLES NA POLEDICI Ljubno — V ponedeljek, 14. novembra, ob 7.20 se je na magistralni cesti na viaduktu Peračica pripetila prometna nezgoda v megli in na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Emil Sorč (roj. 1923) iz Nove Gorice je peljal proti Podtaboru; zaradi neprimerne hitrosti ga je na viaduktu začelo zanašati, da je trčil v ograjo na levi in nato še na desni strani mostu, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Zdenka Čufer (roj. 1954) z Jesenic, ki je sicer zavirala, da bi preprečila trčenje, vendar jo je na poledeneli cesti sicer srečno zaneslo mimo Sorčevega avtomobila, trčila pa je čelno v tovornjak, ki ga je vozil Jože Lužan iz Kranja. Cesta na viaduktu je bila nekaj pred šesto uro zjutraj posuta, vendar pa se je nekaj kasneje napravila tanka ledena plast. Le pet minut kasneje je na viaduktu spet počilo. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Dji-las Zivojin, ki je pripeljal iz kranjske smeri, je na poledeneli cesti, ko je zagledal kolono stoječih vozil na viaduktu, zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v osebni avtomobil Marjana Kalana iz Kamne gorice, ki je kot zadnji stal v koloni vozil. V nesreči je bila lažje ranjena le voznica Ču-ferjeva, škode na vozilih pa je za 67.000din. L. M. no nekaj časa prej, preden je Karolina Avbelj sploh dobila obrtno dovoljenje. Ne spominja pa se, prav tako pa tudi ne njegova mati, čigavo je bilo orodje v mamini obrtni delavnici. Obrt je odprla zato, da bi s svojim delom, to je izdelovanjem stikal pomagala zadostiti povpraševanju po stikalih, za katere je bil Avbelj edini in je še sedaj edini proizvajalec pri nas. Vse formalnosti okoli obrti Karoline Avbelj, to je od prodaje, do nabave ter tudi davčnih napovedi in sploh urejanja zadev z občino Domžale, kjer je bila obrt prijavljena, sta urejala zakonca Avbelj. Leta 1974 je Karolina Avbelj vrnila obrtno dovoljenje, nekaj zaradi bolezni, nekaj pa tudi zato, ker je tedaj Peter Avbelj svojo obrt na Bledu pustil zaradi določenih težavnih okoliščin in se za nekaj časa zaposlil v Avstriji. Obtožnica očita vsem trem, da naj bi bila obrt v Domžalah le bolj navidezna, torej le zato, da bi lahko na to obrt oba zakonca obrtnika prenesla del stroškov in del dohodka njune obrti, s tem pa naj bi plačala tudi manj davka. Pred sodiščem so podali svoje izvedensko mnenje tudi sodni izvedenci, vendar pa se obramba z njihovim mnenjem ni strinjala, ker naj bi upoštevali premajhne normative za izračun porabe materiala in zato zahtevajo izvedence za obrtno proizvodnjo. Obravnava se nadaljuje. Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE za določen čas, in sicer od 1. 12. 1977 do 30. 4. 1978 Rok za prijave je 14 dni. Padel s konstrukcije V torek dopoldne se je v jeseniški železarni pripetila obratna nezgoda in sicer na elektro peči, kjer delavci Hidromontaže podpirajo steno iz železne konstrukcije. Peter Jerenčič, roj. 1948, se je povzpel na železno konstrukcijo 8 metrov visoko, da bi z jekleno vrvjo pripel del konstrukcije in jo z varilnim aparatom odžagal. Do mesta, kjer naj bi delal. : stopil nekaj korakov po starem . '-in zgrmel v globino. Kako se jt ' lilo, se ne spominja, nihče od iT. čvh pa sploh ni opazil, da je sou^' ec padel. Hudo ranjenega so prep v jeseniško bolnišnico. L. i. Preiskovalci nimajo lahkega dela, ko iščejo materialne dokaze za takšne nezgode; vendar pa je v nekaterih primerih malomaren odnos do dela zelo očiten: kaj bi bilo to drugega, če pri pretakanju bencina teče tudi mimo cisterne in se pri tem tudi vžge, kot se je to zgodilo v Zalogu, v Kartonažni tovarni je iz enakega razloga stekla nafta pri pretakanju iz že polne cisterne v klet, bilo jo je kar 7 ton; v Beli je zaradi pozabljivosti delavca steklo 27 ton kisline itd. NAMERNE ŠKODE Kot so ugotovili preiskovalci, je bilo v letošnjih devetih mesecih tudi nekaj namerno povzročenih škod: o nekaterih, predvsem o primerih iz jeseniške železarne, smo že pred časom obširneje pisali. Doslej raziskani primeri ne kažejo, da je škoda nastala zaradi sovražnosti, pač pa gre za skrajno neodgovornost nekaterih delavcev, ki z namerno okvaro hočejo povzročiti zastoj, da bi lahko med delom počivali, da bi s tem nagajali nadrejenim delavcem ipd. Ne tako redko je zraven tudi alkohol. TEHNIČNE OKVARE Pri starejših in dotrajanih napravah in tudi novih prihaja do tehničnih okvar, za kar nosijo krivdo tako domači kot tuji proizvajalci. Zaradi neustrezne izvedbe sta tako v Mariboru že eksplodirala dva transformatorja, v jeseniški železarni je nastal požar in zastoj zaradi ameriškega korektorja in ionizerja, v tovarni organskih kjslin v Ilirski Bistrici pa je zaradi neustreznega materiala izdelan ventil počil, da je izteklo 1600 ton melase. Ena najhujših nesreč se je pripetila letos 24. oktobra v Rušah, ko je 5 delavcev izgubilo življenje pri preskušanju novega postopka taljenja v novi indukcijski peči. Ko je zaradi izpada napetosti bila peč dvakrat izklopljena, je temperatura v peči padla, da se je na talini naredila skorja, ki je ni bilo mogoče mehansko predreti. Strokovnjaki so zato sklenili, to pa je bilo verjetno usodno, da skorjo stalijo z metalurškim postopkom: z naraščanjem temperature se je v talini povečala količina magnezijeve pare do tolikšne mere, da je prebila skorjo, povzročila termoreakcijo in izbruh taline iz peči. KAKO PREPREČEVATI? Organi za notranje zadeve so v preiskavi ugotovili, da največkrat ni mogoče zvaliti krivdo za nezgodo le na posameznega delavca pri stroju ali vzdrževalca stroja, pač pa je jasno, da odgovorni vodstveni delavci, ki sicer že po svojem položaju skrbijo za ustrezno varnost, premalo vestno in premalo učinkovito delujejo. Kako je mogoče, da strojev v okvari, nihče ne pogleda pravočasno in to očitne, na zunaj vidne napake, ne tiste nepredvidene. Ne kaže tudi posploševati primerov, ko je bila škoda namerno povzročena, vendar pa primeri so in kažejo, da v nekaterih organizacijah razmere, ki lahko privedejo do takšnega neprimernega razreševanja, niso bile dovolj očitne za vodstva in tudi ne za družbeno politične organizacije, kot je na primer sindikat. IMET 41 Miličniki postaje milice v Škofji Loki so izredno hitro odkrili skupino mladih fantov, kije kradla značke z avtomobilov. — Foto: F. Perdan »Pristrižene peruti« zbiralcev značk Skofja Loka — V prvih novembrskih dneh so začeli prihajati na škofjeloško postajo milice občani, ki so opazili, da z njihovih avtomobilov izginjajo značke, da so njihovi avtomobili poškodovani in odrgnjeni. Miličniki s postaje milice v Škofji Loki so seveda takoj stopili v akcijo in uspeh kot tolikokrat doslej tudi tokrat ni izostal. Najprej so ugotovili, da v tem primeru gre za skupino otrok, ki jim je kajpada današnja vsesplošna moda zbiranja značk stopila preveč v glavo, zato niso ostale varne tudi tiste na avtomobilih, da pa gre tudi za dobro organizirano skupino. Kajti mladoletniki niso ostali le pri kraji značk z avtomobilov, ampak so se začeli »ukvarjati« tudi z drugimi predrznimi akcijami. O svojih predrznostih in akcijah so vodili celo dnevnik .. . »Prav kmalu nam je uspelo dobitr celoten seznam .lumparij', ki so jih počeli mladi fantje,« je povedal komandir postaje milice v Škofji Loki Miro Dovžan. »Sedem jih je bilo, najstarejšemu pa ni bilo niti dvanajst let. Podobne primere na našem področju smo sicer poznali že prej, vendar pa je tokrat šlo očitno za dosti organizirano skupino, ki bi, če ji ne bi pravočasno .pristrigli peruti', lahko naredila še precej škode. Toda, ko smo našli prvega zbiralca značk, se je začel klobčič hitro odmotavati.« V izredno kratkem času je miličnikom škofjeloške postaje milice uspelo dobiti tudi dnevnik, ki ga je vodila skupina. Iz njega je bilo razvidno, da so mladi fantje poleg kraje značk tudi »skakali« po deskah gradbenih odrov, da so bili izredno »zadovoljni«, če jim je pri tem uspelo povzročiti kakršnokoli škodo, da so mazali z barvami in blatom zidove zgradb .. . Mladoletniki so si za svoje »delovno področje« , izbrali predvsem Staro Loko in Partizansko cesto v Škofji Loki. »Uspelo nam je dobiti okrog trideset značk avtomobilov,« je povedal Miro Dovžan. »Sumimo pa, da jih je bilo ukradenih še dosti več. Kajti fantje so, tako smo ugotovili, svoje značke, ko jim je začelo .goreti pod nogami' na več krajih tudi odvrgli.« In zakaj so se rnladi fantje odločili za krajo značk in podobne pustolovščine? Škofjeloškim miličnikom je uspelo izvedeti, da so pobudo za taka dejanja dobili najbrž pri prebiranju raznih pustolovskih rorna-nov in podobne literature. V romanu »Uhač in njegova druščina« naj bi namreč fantje zasledili, da so se njihovi sovrstniki ukvarjali s podobnimi »podvigi«. Na škofjeloški postaji milice trenutno hranijo prek trideset značk avtomobilov. Največ je renaultovih, v zbirki pa so še znažke opela, opel kadetta, alfa suda, golfa in druge. Čeprav so škofjeloški miličniki prejeli le pet prijav o kraji značk, pozivajo tudi ostale voznike, da pridejo po ukradene značke. J. Govekar Odbor za medsebojna razmerja osnovne šole Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem objavlja prosti delovni mesti: - UČITELJA za poučevanje angleškega jezika — za določen čas (porodniški dopust) Nastop dela: druga polovica decembra 1977; - UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za nedoločen čas; Nastop dela takoj. Pogoj: učitelj razrednega ali predmetnega pouka Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Ob tragični družinski tragediji PERKOVIH iz Tržiča, Pot na Zali rovt 5, v kateri usoda ni prizanesla z ohranitvijo mladih življenj MARIJE PERKO roj Jazbec in obeh sinov oz. bratcev FRIDERIKA in PETERČKA smo dolžni javno zahvalo za pomoč, iskreno sožalje in tolažilne besede. Prisrčna hvala tržiškim gasilcem, dežurni ekipi zdravstvenega doma v Tržiču, požrtvovalnim sosedom, delovnemu kolektivu Obrtnega podjeta Tržič, občinski organizaciji RK, KO RK in KO SZDL Ravne, vzgojno-varstveni ustanovi Tončke Mokorelove, učencem 6. b OŠ heroja Grajzerja, Združenju samostojnih obrtnikov Tržič, skupščini občine Tržič, tržiški ribiški družini, pihalnemu orkestru Tržič, Tržiškemu oktetu in duhovščini za pogrebni obred in poslovilne besede. Lepa hvala za številne darovane vence in cvetje, ki so na Žalah izražali veliko solidarnost in žalovanje za ponesrečenimi. In ni besed, s katerimi bi se želeli zahvaliti prav vsem, ki ste mlade žrtve tragične nesreče spremljali do tihih grobov. Žalujoči: neutolažljiva preostala družina in bližnji sorodniki. Tržič, Duplje, 18. novembra 1977 Štefan Ščap: »Vztrajno do uspeha« Jesenice — Letos so med jeseniškimi hokejisti tudi mladi, ki so se lani se posebej izkazali v ekipi Kranjske gore. Njihov prihod med najboljše jugoslovanske hokejiste je bil upra-vičen^saj so se vsi zelo dobro odrezali že na prvih prvenstvenih tekmah. Še več: mladi, 8e včeraj hokejisti Kranjske gore, vedno znova potrjujejo, da so nadarjeni, da jim ne manjka vztrajnosti, borbenosti, tehnike in da so dovzetni za izkušnje starejsin. Na več tekmah so bili nepogrešljivi in so z odlično igro resnično prispevali k zmagi. Med mladimi hokejisti, ki veliko obetajo, je tudi 18-letni Štefan Ščap, ki je v tretjem napadu jeseniške ekipe kot napadalec na marsikateri tekmi že opozoril nase. Štefan je hiter, borben, iznajdljiv hokejist, ki se bo lahko ob intenzivnem treningu in več izkušnjah povzpel med najboljše. »Kdaj in zakaj si začel, kako treniraš?« »Za hokej me je navdušil brat Ivan, začel sem pa pred šestimi leti. Treniram le enkrat na dan, ker obiskujem strojno-tehnično šolo v Železarsko izobraževalnem centru na Jesenicah. Zdaj sem v četrtem letniku, verjetno pa bom študij nadaljeval.« »Kako ai prenesel prehod iz moltva Kranjske gore v ekipo državnih prvakov?« »Vsem, ki smo letos prvič v ekipi, tako Suvaku, Pretnarju, Mavčecu in meni seveda še manjka izkušenj in znanja, ter rutine starejših igralcev. Mislim pa, da nas je trener Svetlin veliko naučil, Vlastimil Bubnik pa na treningih sposobnosti še utrjuje in nas vodi naprej.« »Na zadnji tekmi z Olimpijo ste ae mladi, posebno ti, zelo dobro odrezali. Kaj mislil o srečanju, ki gaje Olimpija izgubila z visoko razliko?« »Sam nimam toliko treme v tekmah z Olimpijo in tudi ne strahu med srečanjem. Nek danji »Kranjskogorci« smo navajeni porazov in mislim, da smo bolj sproščeni in manj nervozni. V zadnji tekmi pa nas je predvsem vodila velika želja, da dokažemo, da smo boljši, da dokažemo sami sebi in občinstvu. Zares smo bili zagnani in borbeni, zato smo tudi zmagali.« »Tekme s celovikim KAC so vse prej kot športne, saj ne manjka stalnih izgredov in pretepov. Si bil kdaj resno poškodovan?« »Do zdaj še ne. Minula tekma s KAC pa je bila zares več kot ostra in se je ponovila slika z našega obiska v Celovcu. Pod Mežaklo še ni bilo toliko pretepov kot v Celovcu, kjer so nas onemogočali na vse načine in z vso silo. Ce dobiš namerni udarec in če jih dobiš več in stalno, pa ne moreš mirno stati in prenašati.« »Igraš tudi v mladinski reprezentanci. Tvoj športni cilj?« »Vsekakor si najbolj želim, da bi hokejisti postali državni prvaki in osvojili 18. državno prvenstvo.« Štefan Ščap, vesten in marljiv dijak, se bo lahko z vztrajnostjo povzpel do svojih velikih športnih uspehov. Za njim prihajajo v ekipo Jesenic Miha Horvat in drugi mladi, obetajoči hokejisti Kranjske gore. Na Jesenicah se torej intenzivna vzgoja mladih obrestuje in zato ni skrbi, da ne bi še naprej ohranili kvaliteto in ugled jeseniškega hokeja. D. Sedej Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta delovna mesta v davčni upravi ŠEFA ODSEKA ZA ODMERO PRISPEVKOV IN DAVKOV pogoj: visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj v oddelku za skupne službe -' REFERENTA ZA PERSONALNE ZADEVE pogoj: višja strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske, upravne ali sociološke smeri, 2 leti delovnih izkušenj in 3 mesečno poskusno delo - ŠEFA KRAJEVNEGA URADA PREDDVOR-JEZERSKO Pogoj: srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne, ekonomske smeri ali gimnazija, 1 leto delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo. Za vsa delovna mesta je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlit /ijo. Zahteva se moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. . Nogomet Trboje vodijo Po 10. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske v južni skupini je Šenčur dosegel pomembno zmago. Trboje so doma premagale Podbrez-je, Kokrici pa je uspelo na domačem igrišču premagati Primskovo. Naklo pa je šele v drugem polčasu zabil zmagoviti gol Preddvorča-nom. Rezultati: Britof : Šenčur 3:4, Trboje : Pod-brezje 10:1, Kokrica : Primskovo A 4:3, Naklo : Preddvor 2:1, Primskovo B : Grintovec 2:1, Ko-rotan : Filmarji 6:1. P, Novak MLADI ZMAGALI Mladinska selekcija Gorenjske je v prvenstveni tekmi mladinske republiške lige premagala Obalo z 1:0. Zmagoviti gol je dosegel Zbo-gar v 76. minuti. Gorenjski mladinci nadaljujejo z uspešnimi igrami in so se še bolj utrdili na drugem mestu na prvenstveni lestvici. J. K. Planika prva Kranj — Po prvem tekmovanju sindikalnih organizacij v plavanju vodi v skupnem seštevku točk tako pri moških kot pri ženskah ekipa osnovne organizacije sindikata Planika iz Kranja, ki jo uspešno vodi Zdravko Maržič. Na drugem mestu je ekipa Prosvete, tretji pa so plavalci OOS Iskre. Pri moških je vrstni red spremenjen. Največ točk po prvem delu so zbrali plavalci Iskre, drugi so tekmovalci Planike in tretji Prosveta, pri plavalkah pa je prva Planika, druga Prosveta in tretja Ljubljanska banka. Tekmovanje v plavanju se bo nadaljevalo v četrtek in petek. v Četrtek, 24. 11. 1977, bodo NASTOPILE TEKMOVALKE. START PRVE DISCIPLINE BO OB 16. URI, V PETEK, 25. 11. 1977, PA BODO STARTALI TEKMOVALCI PRAV TAKO OB 16. uri. Organizator bo sprejemal prijave uro pred pričetkom tekmovanja, vsi prvouvrščeni v posameznih disciplinah pa bodo po končanem tekmovanju prejeli diplome. čm Tečaji plavanja GODEŠIC - V škofjeloški občini so tudi letos pripravili več tečajev plavanja. Prvi tečaji v bazenu v Železnikih so že končani. Uspešno sta jih vodila Polde Nastran in Aleš Gartner. Največ zanimanja za tečaje so pokazali neplavalci iz delovnih kolektivov selške doline. OZTK Skofja Loka je ponovno začela zbirati prijave za pričetek novega tečaja, ki bo v zimskem bazenu v Železnikih. Tečaj za neplavalce bo obsegal 20. ur. J. Starman Namizni tenis po novem Godešič — Pred dnevi je bil v Kranju posvet namiznoteniških delavcev gorenjskih občin. Namen posveta je bil pripraviti nov koledar namiznoteniških tekmovanj na Gorenjskem za .sezono 1977/78 ter oblikovanje pravilnika za ustanovitev območnega namiznoteniškega centra. Nov koledar je sestavljen po novih tekmovalnih pravilih. Člani bodo tekmovali le posamezno, gorenjske lige pa ne bo. Novi tekmovalni sistem daje več možnosti mladim za prodor v vrh gorenjskega namiznega tenisa. J. Starman Lavrinc prvak Ljubno — V nedeljo je bil v domu Partizana Ljubno občinski pozivni turnir v namiznem tenisu za pionirje. Nastopilo je devet igralcev iz radovljiške občine. Največ uspeha so imeli mladi igralci domačega Partizana, saj so osvojili prvo, drugo in peto mesto. Vratni red: 1. Marko Lavrinc, 2. Marko Sok-lič (oba Partizan Ljubno), 3. Gorazd Beznik (SSC Gorje). V.Eržen Šah Poraz Kranjčanov Po 6. kolu slovenske šahovske line Iskra Ljubljana še vedno vodi, Kranj pa je na 5. mestu. V dvoboju z vodečo Iskro je izgubil z minimalnim rezultatom 4,.r>:.r>..r> in to brez ene (Mani ce tei mladinskega slovenskega prvaka M a zija, ki igra na Krku za slovensko reprezentanco. Posamezni rezultati — člani: Naglic : Ka-valinka 1:0, .Jokovič : Bratko 0,5:0,5, Rakov«*«' : Papler 0,5:0.5. Bavdek : Krivec 0:1, Bukovac : Gale 0:1, Krek : Srebreni«'1 1:0, članice: Kirn : Polak 0.5:0.5, Cičak : Obrez 0:1 b.b.; mladinci: Pavlin : Podesnik 1:0, Novak : Horvate«'0:1. Jeseničani so v tem kolu gostovali v Maribor in se vrnili z neodločenim izidom dvoboja (5:5). Posamezni rezultati: Tomaži«" : Zorko 0:1. Rožič : Pavlin 1:0. Kukovec : Ravnik 1:0,Segala : Krničar 1:0. Pen : Strle 0:1, Kolar : Najtan 1:0, Koren : Maruši«' 0:1, Lipuž Pnngruc 0:1, -b-senček : Zeleznik 1:0, Slamunič : Rodman 01. V naslednjem kolu Kranjčani igrajo v Radencih. Jeseničani pa doma. I). Bukova«' Športni vodnik SOBOTA KOŠARKA — V nadaljevanju prve zvezne lige za košarkarice bo ekipa Alpina-Gorenjska v tem kolu gostila igralke zagrebške Industromontaže. V slovenski mtjški ligi bo kranjski ligaš Triglav ob 17.30 v tel«>vadnici OŠ F. Prešeren igral z ajdovskim Fructalom. ODBOJKA — V nadaljevanju moške druge zvezne lige igra Bled v Mežici, Jeseni-čanke pa v ženski ligi igrajo doma z «xlboj-karicami Pulja. V moški slovenski ligi bo Zelezar gostil Žerjav, igralke iz Gorij pa se I odo srečale z. Mežico. -dh Begunjski Elan razveselil tekače Tovarna športnega orodja Elan iz Begunj je v torek, 15. novembra, podarila Smučarski zvezi Slovenije 150 parov tekaških smuči, ki jih bodo dobili naši tekaški klubi, klubi zamejskih Slovencev in Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana — Elan iz Begunj skuša v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije in športnimi organizacijami razširiti v Sloveniji in Jugoslaviji smučarski tek, pri katerem capljamo za večino evropskih držav. Ze dovolj pove podatek, da smo lani v Sloveniji kupili le 2000 parov tekaških smuči, vsi drugi Elanovi izdelki pa so morali poiskati kupca v tujini. Da bi zainteresirali za smučarski tek, ki ni le tekmovanje, temveč je izrednega pomena za zdrav razvoj vsakega naroda in končno tudi za krepitev obrambne sposobnosti, je Elan v torek, 15. novembra, v Ljubljani slovesno izročil Smučarski zvezi Slovenije 150 parov tekaških smuči. Dobilo jih bo 33 klubov iz Slovenije, klubi zamejskih Slovencev in Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane, ki jih je Elan dodatno odstopil še 10 parov. Begunjska tovarna na ta način razširja smuški tek, za katerega je vedno več zanimanja, pomaga tekaškim klubom, ki pogosto tarnajo zaradi opreme, obenem pa vzgaja potencialne kupce svojih proizvodov. Elan se zadnja leta uvršča med vidne svetovne proizvajalce tekaških smuči, saj je na primer na letošnjem Vasa teku na Šved- skem skoraj 9 odstotkov nastopajočih teklo na Elanu. Begunjčani niso več posnemala drugih, temveč se vedno pogosteje slika obrača, čeprav le redki v svetu to za zdaj še priznajo. Elan je na primer presenetil s tekaško smučko s prirezano konico! Novost je bila za tekaški svet presenetljiva. Zanesljivo bo na svetovnem prvenstvu v Lahtiju že kopica Elanovih posnemovalcev! Tudi za druge akcije, ki zbližujejo ljudi in smučarski tek, je zainteresiran Elan. 7. in 8. decembra bo na Pokljuki seminar za prodajalce tekaške opreme. Ljudje za pultom po sodbi delovnega kolektiva ne morejo biti le prodajalci, temveč tudi svetovalci. Ela-novo sodelovanje pa bo dobrodošlo tudi na bližnjem seminarju za vse tekaške trenerje iz Jugoslavije na Pokljuki. Akcija Elana in Smučarske zveze ter njene komisije za teke mora postati le še bolj organizirana, pa tudi uspehi ne bodo naključni. Pravilna je ugotovitev, da je prav sedaj ugoden trenutek za popularizacijo teka na smučeh! J. Košnjek Rokomet Jelovica prvak Kranj — Letošnje tekm«)vanje v moški mla dinski ri^publi.ški rokometni ligi je potekalo v štirih skupinah: center, vzhod, zahod in jug. V skupini center so v jesenskem delu prvenstva, kjer nastopa osem ekip, izstopale tri ekipe: Jelovica, Tržič in Slovan. Zaradi boljše razlike v golih so naslov jesenskega prvaka osvojili mladinci Jelovice preti Tržičem in Slovanom. Rezultati 6. kola: Olimpija Jelovica : s : Jelovica 6), Slovan : Kamnik : Slovan 19:19 (9:8), Tržič 19:12(10:5), Prule : Inles 18:18(9:7) Kranj 23:15 (11.8). 7. kolo: Kranj : Kamnik 22:21 (10.9), Inlet 9:13 (4:8), Olimpija : Prule 10:1 Tržič 24:22 (14:13). Lestvica: 1. Jelovica 7 6 0 1 142: 86 12 2. Tržič 7 6 0 1 137:106 12 3. Slovan 7 5 11 141:118 11 4. Kamnik 7 3 1 3 117:136 7 5. Inles 7 2 14 118:121 5 6. Prule 7 2 14 101:113 5 7. Kranj 7 115 117:139 3 8. Olimpija 7 0 1 6 85:137 1 J. Kuhar USPEH PREDDVORČANOV Kranj — Končalo se je tudi tekmovanje v občinski rokometni ligi - skupina A. V devetih kolih so zbrali največ točk Preddvorčani in so Se edina neporažena ekipa. Zaradi boljše razlike v golih so drugi Zabničani in tretji tržiški veterani. Edina ekipa, ki jim v devetih kolih ni uspelo zmagati, so rokometaši Dupelj. Najboljši strelec je Urbane (Storžič), največkrat pa so bili izključeni igral« i Gor. sejma (30 minut). Lestvica 9 8 1 0 305:215 17 (+90) 9 7 0 2 226:186 14 (+40) 9 7 02 259:239 14 (+20) 9 50 4 193:190 10 ( + 3) 94 05208:204 10 ( + 6) 9405 174:186 8 (-12) 9 3 24 215:239 8 (-24) 92 16 185:213 5 (-28) 9 20 7200:219 4 (-19) 9 009201:276 0(-74) 1. Preddvor 2. Zabnica 3. Tržič (vet) 4. Storžič 5. Krvavec 6. Križe 7. Gor. sejem 8. Besnica 9. Sava 10. Duplje Najboljših deset strelcev: Urbane (Storžič) 81 golov, Fabjan (Besnica) 73, Cuderman (Preddvor) 63, Krampi (Gor. sejem) 60, Križnar (Preddv«)r) 59, Jakšič (Tržič vet.) in Pire M. (Krvavec) 53, F. Sedej (Zabnica) 52, Bašar (Gor. sejem) 51, Toporš (Duplje) 49, Zidar (Krvavec) 48 itd. Najmanj izključitev imajo rokometaši Dupelj 6 minut, sle«lijo Krvavec 14, Sava 16, Križe 18, Tržič (vet.) in Besnica 20, Storžič in Preddvor 22, Zabnica 24 in Gor. sejem .10 minut izključitev. V skupini B občinske rokometne lige sta brez poraza po sedmih kolih ekipi dupljanskih veteranov m Veteranov iz Kranja. Samo ekipi Stadiona ni v sedmih kolih uspelo zmagati. Najboljši strelci: Calič (Stadion) 64 golov, Rakovec (Huje) 56, Zorman (Gumar) 52, Benegalija (Duplje) 50, Klavora (Veterani) 46, Valenčič (Gumar) 41, Kompare (Gumar) 38, Gašperlin (Zabnica) 36. Rakovec (Duplje) 35, Gradič (Duplje) 34 itd. Najmanj izključitev imajo ekipe Duplje (vet.). Stadion, Jelovica in Huje 12 minut, sledijo pa Zabnica Hi, Bazenarji 18, Veterani 22 in Gumar 26. Janez Kuhar Kros Kondorja Godešič — Športno društvo Kondor je v nedeljo organiziralo kros za vse starostne kategorije. Pionirji, pionirke in mladinke so tekli na 1800 m dolgi progi, ostali pa so tekli 3500 m. Vratni red - pionirji: 1 Bobnar, 2. Avguštin, 3. P. Krajnik (vsi Kondor); pionirke: 1. H. Krajnik, 2. H. Starman, 3. Lukančič (vse Kondor); mladinci: 1. Hudobivnik, 2. Kožuh (oba H rastje), 3. Carman (Kondor); mladinke: I. Alič, 2. Gržinčič, 3. J. Lukančič (vse Kondor); člani: 1. Kavčič (ZSMS Dražgoše), 2. Miklav-čič (KZ Skofja Loka), 3. Cebašek (Hrastje); veterani: 1. Grašič (Skofja Loka), 2. J. Bobnar (Kondor). J. Starman Komentiramo Množičnost nastaja v krajevni skupnosti KRANJ - Te dni je ZTKO Slovenije dala v javno razpravo osnutek dokumenta »Uresničevanje zasnove množičnosti v telesnokulturni dejavnosti v SRS«. V teh dneh bodo morale TKS organizirati o njem razpravo, da bi bili občani čimbolj seznanjeni z zasnovami množičnosti, ki je na področju samoupravne organizirane telesne kulture tudi temeljno merilo za ugotavljanje učinkovitosti prizadevanj v telesni kulturi. Razvijanje množične telesnokulturne dejavnosti delovnih ljudi in občanov vseh starostnih, zdravstvenih in drugih kategorij, je trajna prednostna naloga na področju telesne kulture, ki obvezuje vse dejavnike. Glede na sedanjo stopnjo razvoja in na materialne ter kadrovske primanjkljaje, sprejema telesna kultura usmeritev, ki bo postopoma omogočala vsemu prebivalstvu vsaj dvakrat na teden sodelovanje v različnih oblikah redne množične telesnokulturne aktivnosti, razen tega pa tudi udeležbo v različnih občasnih oblikah telesnokulturne aktivnosti v posameznih letnih obdobjih. Med športno-rekreacijskimi dejavnostmi bodo razen, prvin telesne kulture (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje, streljanje, osnove gimnastike in iger z logo) imele pomembno mesto tudi nekatere druge dejavnosti, ki jih ni mogoče sklenjeno izvajati čez vse leto (planinstvo, taborništvo, izletništvo), ki že same po sebi vsebujejo osnovne telesnokulturne prvine. Temeljno področje množičnosti mora hiti krajevna skupnost. Ustavni položaj krajevne skupnosti omogoča, da delovni ljudje in občani v njih samoupravno urejajo medsebojne odnose, združujejo ustvarjalne moči in sredstva ter skupaj z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki na svojem območju in v občini načrtujejo in uresničujejo svoj družbeni in osebni standard, katerega del je tudi njihova telesnokulturna dejavnost. Zal še vedno v telesni kulturi nasploh in še posebej v izvajanju množične telesnokulturne dejavnosti občutimo izredno velik kadrovski primanjkljaj, kakor tudi pomanjkanje ustreznih objektov. Vse to sta glavni oviri za še večji razmah množičnosti. Tudi na področju mn «žičnosti bo treba razvijati različna tekmovanja. Zlasti kaže razvijati najrazličnejše oblike tekmovanj znotraj vadbenih skupin v smislu metode preverjanja napreeka oziroma sposobnosti udeležencev na osnovi redne aktivnosti. Širša tekmovanja med različnimi skupinami bodo posledica predhodnega procesa pridobivanja ustreznih znanj in razvijanja sposobnosti. Leta 1978 naj bi začeli naslednja enotna tekmovanja na področju množične telesnokulturne dejavnosti v Sloveniji: HOJA (najmanj 10 km, v maju in juniju), TEK (Cooperjev test — maj, junij, september), plavanje (najmanj 100 m, v juniju, juliju in septembru), kolesarjenje (najmanj 20 km v septembru in oktobru), smučanje (veleslalom in teki), streljanje (z zračno puško, v marcu, aprilu in novembru). Vsak udeleženec, ki bi bil izpolnil pogoje v najmanj petih do šestih aktivnostih, bi krajevni skupnosti oziroma občini prinesel eno točko. Število vseh točk pa bi za KS ali občino izrazili z odstotkom udeležbe glede na število prebivalstva. Množičnost mora biti povezana s čim nižjimi stroški, ker bo le tako mogoče v kratkem času doseči redno udeležbo čim večjega števila delovnih ljudi in občanov. Postopoma je potrebno uresničiti načelo, da je telesna kultura del osebnega standarda in zato se mora bolj kot doslej uveljaviti samofinanciranje. Do leta 1980 v Sloveniji ne bi bilo nobene vzgojno-varstvene in vzgojno-izobra-ževalne ustanove, nobene delovne organizacije in nobene krajevne skupnosti brez športnega društva. Posebej pomembno bo izpostaviti potrebo po povezovanju vseh temeljnih nosilcev telesnokulturne dejavnosti v krajevni skupnosti. Z namenom, doseči čim boljšo, čim tesnejšo in čim koristnejšo povezavo vseh dejavnikov, bi morali v vseh krajevnih skupnostih delegatsko oblikovati konferenco za telesno kulturo, ki bi imela predvsem usklajevalno funkcijo. Na ravni občine bi morali oblikovati delegatsko: zvezo SŠD, zvezo DŠD in zvezo ŠD v krajevni skupnosti, ki bi na enakovredni osnovi sestavljali konferenco za množično telesno kulturo v okviru občinske zveze za telesno kulturo oziroma TKS. J.Javornik MMRMMMi Kranjska gora je lani z debelo snežno odejo beležila izreden obisk domačih in tujih gostov — smučarjev in tako dokazala, da je priljubljeno in obiskano smučarsko središče. Izkazalo se je, da so naložbe v turistične objekte, v hotele, žičnice smotrne, če so vremenske razmere ugodne in da je pametno, da se razvija še naprej, z žičnicami in vlečnicami na Vršič. Dobri zimski sezoni, v kateri so se z vso zmogljivostjo vrtele vse žičnice in vlečnice in bili hoteli in zasebne sobe prepolni, je sledila tudi odlična poletna sezona. Kranjska gora je že nekdaj bila obiskana tudi poleti, čeprav bi za intenzivnejši poletni turizem potrebovala še marsikaj, da bi bil obisk v poletnih in jesenskih mesecih še vabljivejši. Danes se na zimsko sezono že pripravlja, vsi hoteli razen dveh so v teh dneh zaradi vzdrževalnih del in priprav zaprti. Kako v novo sezono, kako se v nekaterih hotelih že napoveduje letošnji obisk?' Spomladi temeljni kamen Lojzka Pikon, direktorica hotela Alpe-Adria: »Za kranjskogorske razmere je naš hotel manjših zmogljivosti, saj imamo 56 postelj in se bomo morali zato v prihodnjih letih nekoliko razširiti. Zdaj je hotel poln in bi jih lahko sprejeli še več, ko bi imeli več sob. K nam prihajajo večinoma individualni gostje, domači in tuji in precej jih je, ki se vsako leto odločajo za naš hotel. S poletno sezono smo zadovoljni in tudi letošnja zimska sezona se nam uspešno napoveduje. Če bo dovolj snega, se obeta dober obisk vsej Kranjski gori in seveda tudi nam, ki imamo že precej rezervacij za december in januar.« Edita Brus, receptorka v hotelu Alpina: »Naš hotel je odprt in zdaj zaseden, v njem so udeleženci treh seminarjev in nekaj gostov, ki preživljajo svoj dopust. Do 24. decembra bo trajala »mrtva« sezona, nato pričakujemo goste tujih agencij in domače goste, tako da imamo že dovolj rezervacij. Po izredno dobri poletni sezoni, ko smo imeli v hotelu največ Holandcev, pričakujemo tudi uspešno zimsko sezono, saj se napovedujejo gostje iz Reke, Zagreba, Beograda in skupine iz tujine. V našem hotelu smo prav zadovoljni s 4000 prenočitvami septembra in s tem, da bo hotel poln ob koncu decembra in januarja.« Leopold Cuznar, direktor hotela Larix: »Po več skromnih zimah z malo snega in po nekaj letnih sezonah, ki ni bila tako uspešna, kot smo pričakovali, je bila za nas zimska sezona nadvse uspešna, prijetno pa smo bili presenečeni, da je bila izredna tudi poletna sezona. Beležili smo dobre rezultate, skoraj vse poletje smo imeli hotel z 260 posteljami poln. Prihajali so Ho-landci, Nemci, Italijani in domači gostje večinoma v agencijskih aranžmajih. Tudi letos imamo od 22. decembra do 6. januarja vse zasedeno, pri nas bomo gostili tudi udeležence raznih športnih iger. Cene pa bodo letos od 7 do 8 odstotkov višje.« D. S. Kranjska gora — V središču Kranjske gore ima svoj razstavni prostor Alpina, Almira in Elan, v prostorih pa si smučarji lahko izposodijo smuči in ostalo smučarsko opremo. Tu deluje tudi smučarska šola, ki je v zimski sezoni zelo dobro organizirana. — Foto: J. Zaplotnik Letos že 67 mrtvih... Nadaljevanje s 1. strani bile redke nesreče na zaznamovanih prehodih za pešce in tudi prava stran ceste — to je leva — kot kaže ne more biti vedno tudi varna za pešce.« Vsekakor bi bilo treba marsikaj ukreniti, da bi bili pešci, ki so, kot kažejo številke, postali izredno ogroženi na naših cestah. Pri tem pa ne gre le za njihovo in našo — saj smo vsekakor vsi pešci — pač pa tudi za vzgojo drugih udeležencev v prometu. Prve jesenske megle in zgodnji mrak na cestah pa tudi zadnje sneženje so pokazali, da vozniki zelo različno pojmujejo zmanjšano vidljivost na cesti, saj do skrajnosti varčujejo s prižiganjem kratkih luči, morda prižgo le pozicijske, kar pa je toliko kot nič. V prometu na cesti pa je prav tako važno — kot dobro videti, tudi načelo — biti dobro viden: z neprižganimi lučmi ali le s pozicijskimi pa tega ne bomo dosegli. »Občutek voznika; da vozi po znani cesti, ki jo morda prevozi na dan tudi po dvakrat ali večkrat, je lahko zelo varljiv: voznik postane za volanom bolj brezbrižen, manj pozoren in zato manj pripravljen na morebitne ovire na cesti. Spomnimo se, kako vozimo po neznani cesti — previdno in pripravljeni na razna presenečenja za nepreglednimi ovinki. Statistike pa kažejo, da se večina nesreč na določenem področju pripeti domačim voznikom. Ti tudi največkrat vozijo vinjeni.« Res pa je tudi, da se v letošnjem letu prometna varnost na gorenjskih cestah skorajda ni izboljšala: razen delno urejenega srednjega predora v Bistrici pri Tržiču, zdaj mu manjka le še osvetlitev — ni bila na gorenjskih cestah odpravljena niti ena črna točka. Za drugo leto ima republiška skupnost za ceste v planu dokončno ureditev tržiškega predora in pa urejanje črne točke na Potokih. Letos je bil delno urejen ovinek na magistralni cesti v Podvinu, in sicer z neprekinjeno črto in s prehodom za pešce, medtem ko drevje, ki zakriva pregled na cesto, še stoji. Na ureditev pa čaka še kockasti in ob poledici hudo nevarni nadvoz v Naklem, Log pri Kranjski gori in še kaj. L. M. Na Zlatem polju bodo spomladi začeli graditi dijaški dom, kamor bodo preselili gojence iz gradu Kislstein Kranj — Dolgo vrsto let so bili dijaški in študentski domovi v Sloveniji dobesedno pozabljeni. V domove za dijake so preurejevali stare gradove in druge stare stavbe, ki so bile največkrat povsem neprimerne za bivanje. Na stanje so pred nekaj Opustitev starega dela pokopališča KRANJ — Izvršni svet občinske skupščine je na seji 15. novembra sklenil, da bo predlagal občinski skupščini, naj bi z novim letom opustili stari obzidani del pokopališča v Kranju. Če se bo skupščina strinjala s predlogom, na starem delu pokopališča ne bodo več pokopavali. V prihodnjih desetih letih bo moč posmrtne ostanke sorodnikov in spomenike prenesti na novi del pokopališča. Nato bi stari del pokopališča preuredili v spominski park; podobno, kot so pred leti uredili Prešernov gaj. IS. TE DNI PO SVETU CALYP80 V JADRANU Sloviti francoski oceanograf Jacques Cousteau bo predvidoma danes končal raziskovanje onesnaženosti Jadranskega morja. Posadka Calvpsa, ki so se ji pridružili tudi trije nafti znanstveniki, je merila onesnaženost morja v vodah okoli Komatov, v Bračkem kanalu, južno od Mljeta in v okolici Dubrovnika. Cousteau raziskuje onesnaženost morij po naročilu OZN. CIKLON NA INDIJSKI OBALI Predvidevajo, da je v ciklonu, ki je v soboto zajel obalne predele indijske države Tamil Nadu, izgubilo življenje blizu 350 ljudi. OBNAVLJANJE POMPEJEV Italijanska vlada je odobrila 3,4 milijona dolarjev za obnovitev antičnih Pompejev, mesta pod Vezuvom, ki ga je 79. leta zalila vulkanska lava. V delih bo sodelovalo več kot 200 strokovnjakov, trajala pa bodo pet let. Predvidevajo tudi gradnjo novih turističnih središč, muzejskih in razstavnih prostorov, natis kataloga ter restavriranja hiš in fresk. LEPI DOBIČKI Z OROŽJEM Ameriški dohodki od prodaje orožja tujim državam bodo letos za 1,4 milijarde dolarjev večji od vsote, ki jo je predvidevala Carterjeva administracija. Po predhodnih ocenah bi morala vrednost prodaje vojne opreme letos znašati 9,9 milijarde dolarjev. ŠVICARJI MOLČIJO Švicarska vlada je zavrnila prošnji Italije in Kanade, naj jima pomaga pri odkrivanju in pregonu tistih njunih državljanov, ki so krivi kaznivih dejanj poneverbe in sprejemanja podkupnine. Vlada je zavrnitev utemeljila s tem, da bank ne more prisiliti, naj prekršijo bančno tajnost. Poznavalci sodijo, da je v švicarskih zveznih bankah okoli 20 milijard dolarjev »sumljivega« denarja. Naložen je na tajnih računih, država pa z njim operira kot z vsem drugim denarjem. MLADI SLABŠE PLAČANI Mednarodna organizacija za delo je ugotovila, da je v številnih zahodnih državah položaj mladih delavcev dosti slabši od starejših kolegov, čeprav je delo, ki ga opravljajo, enako. Njihov dnevni zaslužek je najpogosteje celo do 20 odstotkov nižji. Te razlike so najpogostejše v Franciji, Veliki Britaniji in ZR Nemčiji. NEVARNA LEGIONARSKA BOLEZEN Direktor nacionalnega centra za kontrolo bolezni je dejal, da tako imenovana legionarska bolezen lahko prizadene v enem letu 15 do 45.000 Američanov in povzroči smrt 2000 do 6000 ljudi. Povzročitelja in prenašalca te bolezni namreč še vedno niso odkrili. EKSPLOZIJA V SMODNISNICI Konec prejšnjega tedna je v mestu Ja-mundi na zahodu Kolumbije prišlo do eksplozije v neki smodnišnici, kjer je takrat delalo 50 delavcev. Izpod ruševin so reševalci potegnili težke ranjence, veliko pa jih je v nesreči izgubilo tudi življenje. ZGORELO 47 LJUDI V požaru, ki je v noči z nedelje na ponedeljek zajel hotel Filipini v Manili, je umrlo 47 ljudi. Reševanje gostov iz plamenov je oviral močan veter tajfuna Kim, ki je v tistem času pihal s hitrostjo kakih 180 kilometrov na uro. Zaradi tega tajfuna so se potopile tri ladje, na otoku Luzon pa je kakih 6000 družin ostalo brez domov. NAFTA OGROZILA VRELCE V torek dopoldne se je v Radencih prevrnila avtomobilska cisterna z 20 tonami kurilnega olja. Kurilno olje je steklo po kanalizaciji v mrtvi rokav Mure v neposredni bližini slatinskih vrelcev v Petanjcih. S površine vode so ga hitro prečrpali v cisterne, ostanek olja pa so zažgali. Kljub nagli akciji pa se v zdravilišču Radenska bojijo, da bi olje prodrlo v podtalne vire zdravilne vode. leti začeli opozarjati, in šele ko se je v Kopru dijaški dom podrl in so morali dijake preseliti v hotel, se je začela resno pripravljati gradnja novih dijaških domov. Podpisan je bil družbeni dogovor o zbiranju denarja. Vsi slovenski delavci prispevamo za gradnjo po 0,345 odstotka od bruto osebnih dohodkov. S tem denarjem in DrisDevkom remibliške izobraževalne skupnosti ter občin, ki morajo zagotoviti komunalno opremljeno zemljišče, bomo do leta 1980 zgradili 23 dijaških in šrudent-skih domov. Na 11. mestu je gradnja dijaškega doma na Zlatem polju v Kranju. V Kranju se na gradnjo že zelo resno pripravljajo. Zazidalni načrt je narejen in naročena je izdelava idejnega načrta, v teku je postopek za razlastitev zemljišča in gradbeni odbor že tudi dela. Računajo, da bodo temeljni kamen vzidali spomladi, vselili pa naj bi se v šolskem letu 1979/80. Nov dijaški dom bo imel 240 ležišč, skupni prostori pa bodo večji in pripravljeni za dvakrat tako velike zmogljivosti. Kajti dom, ki ga bodo zgradili leta 1979, bo omogočil boljše bivalne pogoje le za dijake, ki stanujejo v Kislsteinu ali pa bi še morali stanovati v njem. Zato je z zazidalnim načrtom predvidena nadaljnja gradnja domskih zmogljivosti. Gradnja doma bo veljala 26 milijonov 400.000 dinarjev, k temu pa niso všteti stroški za zemljišče, ki ga mora preskrbeti občina. Investitor gradnje bo kranjski dijaški dom, ki ima za te namene na posebnem žiro računu že 900.000 din za načrte in drugo potrebno dokumentacijo. Tudi ostali denar bo zagotovljen pravočasno, tako da ni skrbi, da bi za gradnjo ne bilo potrebnega denarja. Dijaški dom na Zlatem polju bo imel, kot je že omenjeno, 240 ležišč. Eno ležišče bo veljalo 11 milijonov. Ko bo dom zgrajen do konca, računajo, da bo to v prihodnjem srednjeročnem obdobju, bo v njem 540 ležišč; poleg tega pa tudi vsi potrebni objekti in naprave za razvedrilo in rekreacijo gojencev. L. Bogataj ZADNJE NOVICE KRANJ — Delegacija portugalskega parlamenta pod vodstvom predsednika Fernandeza, ki je na obisku v Jugoslaviji, prihaja danes v Slovenijo. Med drugim bo obiskala tudi Kranj in se seznanila z dosežki na gospodarskem in družbenem področju ter pri utrjevanju skupščinskega sistema. BLED — Začelo se je posvetovanje o oblikovanju pogodbenih organizacij združenega dela, ki ga je pripravila zvezna konferenca SZDL. Za zdaj je v Sloveniji le 25 takih organizacij, drugje pa še manj, kar kaže, da je treba oblikovanje v POZI) pospešiti. Uvodni govor je imel član predsedstva SRS Tone Bole. SKOPJE — Predsednik Tito je imenovan za častnega člana Zveze pravnikov Jugoslavije, katere člani so se zbrali na III. kongresu v Skopju. Uvodna govora sta imela član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj in predsednik zvezne skupščine Kiro Gligorov. KRANJ — Mejni prehodi na Gorenjskem so bili včeraj popoldne prevozni za vsa motorna vozila. Pa tudi sicer je promet tekel na Gorenjskem normalno. »Zaropotalo« je le na kranjski obvoznici, vendar poškodb in večje gmotne škode ni bilo. Dežurni novinar J. Košnjek Velika akcija časopisa Glas in gorenjskih pismonoš 231 novih naročnikov Za drugi teden akcije odličen rezultat. Obljibili smo, da bomo danes zapisali, kateri pismonoše imajo trenutno največ uspeha v akciji. Spet vodita lanskoletna »zmagovalca« brata Jože in Karel Smodila. Prvi je pridobil že 19 naročnikov, drugi pa 17. Sledijo jima pa Jože Tre ven iz Kranja s 14, Nende Udir iz Kamne gorice, Franc Pivk iz Škofje Loke in Ciril Bergant iz Tržiča z 12 ter Branko Valant z Bleda in Ivan Brglez iz Škofje Loke z 9 novimi naročniki. Med poštami pa prednjačijo Kranj s 63, Bled z 28, Skofja Loka s 25 in Tržič z 22 novimi naročniki. Le tako naprej I Tri zmagovalce čakajo tudi letos posebne nagrade. Krvodajalska akcija v radovljiški občini RADOVLJICA - V priprave na letošnjo krvodajalsko akcijo v radovljiški občini, ki se je začela včeraj (17. novembra) in bo trajala do 25. novembra, so se letos poleg aktivistov RK v krajevnih skupnostih vključile tudi osnovne organizacije sindikata in ZSMS. Tako ne dvomijo, da ne bi dosegli republiškega plana, ki predvideva za radovljiško občino 1500 odvzemov krvi. Lani so na primer plan presegli za 11 odstotkov. Kot rečeno, se je krvodajalska akcija začela včeraj za vse delovne kolektive in občane iz bohinjskega območja v zdravstvenem domu Bohinjska Bistrica. Za darovalce krvi iz Lipniške doline oziroma desnega brega Save bo odvzem krvi danes (18. novembra) v obratni ambulanti tovarne Plamen v Kropi. Od torka, 22. novembra, do petka, 25. novembra, pa bo odvzem krvi v zdravstvenem domu na Bledu za krvodajalce z območij Begunj, Bleda, Lesc in Radovljice. JR m OPOZORILNA TABLA ZA SPOMIN Jesenice — Že kar nekaj časa je minilo, odkar so po truda polnem delu, ki je trajalo mesece in mesece, delavci zapustili gradbišče ob gradnji nove ceste skozi Jesenice: od Javornika do TVD Partizana. Čisto nazadnje so vlekli še tretji vozni pas od železarne do TVD Partizana in slednjič 'irejevali pločnike. Potem so odkorakali drugam in pozabili na veliko opozorilno tablo na vrhu klanca: cestišče v izgradnji, omejitev na 50 kilometrov. Ta tabla še vedno stoji, čeprav na cesti ni niti enega delavca več. Jeseničani je sploh ne »porajta-/o