Tema Avtor* Glasnik SED 48|1,2 2008 12 0 Etnografski film Nadja Valentinčič Furlan da gre za rekonstrukcije. Gre torej za neke vrste folklorizem v etnografskem fi lmu, ki ga beograjski festival pravzaprav iz- datno spodbuja. Trend bi vsekakor zaslužil etnološko obrav- navo; seveda se z njim sre čujemo tudi v Sloveniji. Vse zgoraj navedene zvrsti so bile zastopane v vseh treh festivalskih ka- tegorijah, poleg tega so v isti sekciji tekmovali težko primer- ljivi fi lmi. V amatersko sekcijo so na primer avtorji prijavili zelo razli čne fi lme, od resni čno amaterskih do zelo kakovost- nih izdelkov, ker nekateri amaterstvo opredeljujejo glede na tehni čno kakovost fi lma, drugi glede na fi lmsko izobrazbo avtorja, tretji pa glede na strokovno izobrazbo v etnologiji oziroma antropologiji. Z vidika etnografskega fi lma je vpra- šljivo tudi poudarjanje estetskega, medijskega vidika, kar se je pokazalo pri zmagovalcu 15. festivala (na slovesnem od- prtju festivala namre č pokažejo prvonagrajeni fi lm prejšnje festivalske izdaje) – romunskem fi lmu Fire from beyond, ki prikazuje obredja, povezana s kultom mrtvih, vendar o vsebi- ni in pomenu kulta izvemo relativno malo. Tega problema se zavedajo tudi nekateri strokovni sodelavci festivala – žirija, ki so jo sestavljali etnolog, antropolog, etnomuzikolog, režiser in fi lmski kritik, je v svojem poro čilu podala ve č predlogov, kako jasneje defi nirati sekcije in nagrade. Strokovni vrhunec festivala je bila okrogla miza o izobraže- vanju v vizualni antropologiji. Teze zanjo je pripravil Naško Križnar, ki je teden prej z dobrimi rezultati vodil delavnico za beograjske študente etnologije in na prisotne naslovil vr- sto vprašanj: Česa naj se nau či etnolog, antropolog, preden se loti fi lma? Kaj bi morali profesionalni snemalci, režiserji in montažerji vedeti o naravi etnografskega fi lma, njegovem bistvu, funkcijah in vizijah? Je to prakti čno, teoreti čno ali medijsko znanje in kje ga zainteresirani lahko pridobijo? Je tudi festival na čin izobraževanja? Seveda so se vsi strinjali, da je izobraževanje nadvse pomembno, so pa fi lmarji pripo- ro čali predvsem izobraževanja s podro čja medija, etnologi pa so poudarjali prakti čna, teoreti čna in metodološka znanja vizualne etnologije/antropologije, ki so potrebna za izdelavo fi lmov ter za analizo in vrednotenje vizualnih izdelkov. Be- ograj čani vztrajajo na nujnosti dialoga med strokovnimi in fi lmskimi delavci. Prisotni so ocenili, da festival s selekcijo in še posebno z nagradami mo čno dolo ča lokalne, regionalne in nacio nalne smernice, saj avtorji pogosto proizvajajo na- grajenim fi lmom podobne vsebine in izdelke. Križnar je celo predlagal ukinitev festivalskih nagrad, vendar se organizatorji zavedajo, da so nagrade magnet za avtorje. Okrogle mize se je udeležilo okoli 50 etnologov in fi lmarjev predvsem iz Srbi- je in držav z obmo čja nekdanje Jugoslavije, zato je potekala v srbš čini. Ve čina prisotnih je pozdravila pobudo, da bi se vizualni etnologi in antropologi Jugovzhodne Evrope pove- zali v združenje, ki bi koordiniralo izobraževanje, festivale in skupne projekte. Križnar je opozoril na avgustovsko medna- rodno konferenco EASA v Ljubljani, kjer bo ena med štirimi sekcijami vizualne antropologije posve čena novim trendom v regionalni vizualni etnologiji in sta jo z mislijo na prostor JV Evrope predlagala skupaj s Slobodanom Naumovi ćem, pre- davateljem na Oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti v Beogradu. Če je bila okrogla miza strokovni vrhunec festivala, je bil me- dijski vrhunec podelitev nagrad zadnji dan festivala. Glavno nagrado je prejela Elizabeta Koneska iz Makedonskega mu- zeja v Skopju za fi lm Mir za vse, ki smo ga v Ljubljani videli oktobra na prireditvi Makedonski etnografski fi lm. Od drugih nagrajenih fi lmov bi poudarila Morokapelovo svatbo Steffena Koehna o lovskem obredu in fi lm Ples za kamero Čeha Petra Hajna. V spominu so mi ostali tudi nekateri nenagrajeni fi lmi, na primer Walking pilgrims švicarskega antropologa Tom- myja Mendla, ki spremlja mladega Japonca na 1.400 kilome- trov dolgem budisti čnem romanju, in Ngat is dead – studying Mortuality Christiana Suhr Nielsena in Ton Otta, ki prikazuje kontroverzno situacijo, ko je antropolog Ton Otto kot posi- novljenec poglavarja na Papui Novi Gvineji zadolžen, da po »očetovi« smrti izpelje poslovilno ceremonijo ob pogrebu in delitev njegove lastnine med mnoge linije potomcev. Da ne bom delala krivice televizijskim dokumentarcem, bom ome- nila subtilen in obenem realisti čen fi lm Maše Hil čišin Nije da se more, ve č se mora o vsakdanjem življenju na Bjelašnici in zabaven fi lm Rajka Petrovi ča Vzhodno od raja, ki raziskuje vpliv tranzicijskih procesov na življenja izbranih posamezni- kov. Nekatere od navedenih fi lmov bomo videli tudi maja na Dnevih etnografskega fi lma v Ljubljani. Beograjski festival je proti koncu postajal vse bolj živahen, saj smo se avtorji spoznali in za čeli bolj komunicirati. Vse- kakor ima svojstveno atmosfero in podobno kot sam Beograd zbuja nostalgijo po starih dobrih časih. Ekipa Etnografskega muzeja je izredno prijazna in požrtvovalna, razkazali so nam tudi razstavo in depoje. Uradna maskota festivala bi lahko bil slavni muzejski ma ček Tigar, ljubljenec zaposlenih in obisko- valcev, če bi le pokazal ve č interesa za fi lme. Posnetek z okrogle mize. Foto: n. n., Beograd, november 2007