PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Monterrhi ^ . pp 559 (4 linije)
~i t/i c
1 * S m £ 73 r 2
rP5t
^ T: T>
lio 1 - 85723
’0
-4
o
■a
O
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 306 (12.631)
------------------------ o
Trst, torek, 30. decembra 11 "o ^
>
Režim goriške proste cone podaljšan, tržaški problem pa bo rešil parlament
Vlada zavrnila raztegnitev carinskih olajšav na Trst
Januarja ublažitev ticketov za diagnostične preglede in nakup zdravil
Nes « 1
'o
obrav .-j odločnejše odgovore
1
RIM Trst zaenkrat ne dobi proste cone in ustreznih olajšav pri nakupu bencina, plinskega in gorilnega olja ter goriv nasploh. Toda zadnja beseda še ni bila izrečena in verjetno bodo Tržačani do proste cone prišli leta 1987.
Ministrski svet je sinoči zavrnil predlog ministra za industrijo Zanone-ja, naj se spremeni v odlok zakonski osnutek, ki predvideva revizijo režima o goriški prosti coni in raztegnitev nekaterih olajšav na Trst. Pač pa je vlada sprejela nadomestni predlog ministra, naj se režim goriške proste cone podaljša za eno leto, vsako odločitev o reviziji in raztegnitvi pa prepustila parlamentu. Senat namreč ravno sedaj obravnava osnutek zakona, ki urejuje celovito problematiko, zato je bila vlada mnenja, da bi izglasovanje dekreta pomenilo preskok parlamentarnih pristojnosti.
Morda pa le ni tako. Na seji ministrskega sveta sta se spopadla dva tabora: na eni strani so bili taki, kot minister Zanone, ki so zahtevali, da prične veljati novi režim z dekretom že 1. januarja 1987, na drugi pa tisti, ki so nasprotovali vsaki raztegnitvi olajšav. Med slednjimi je bil, kot kaže, tudi
finančni minister Visentini, ki se je zbal, da ne bi priznanje olajšav Trstu sprožilo podobnih apetitov tudi v drugih pokrajinah, saj bi to pomenilo hudo breme za državno blagajno.
No, prav zato, da ne bi prišlo med strankami vladne koalicije do nasprot-stev v tem pogledu, je minister za industrijo Zanone prišel na dan z onim alternativnim predlogom, naj se za zdaj preprosto podaljša režim goriške proste cone. Pri tem je seveda spomnil kolege, da je ministrski svet svoj čas že soglašal z zakonskim osnutkom o reviziji in raztegnitvi carinskih ugodnosti, ki ga sedaj obravnava senat. Ta njegov predlog je torej prodrl: Trst ne bo že januarja deležen proste cone, ostaja pa vladna obveza, da se tudi nanj raztegnejo nekatere olajšave glede nabave petrolejskih derivatov. (Značilno je pri tem, da glede te raztegnitve ni bil govor o tržaški pokrajini v celoti, ampak o mestu Trstu. Op. ur.)
Ministrski svet je sprejel še nekaj drugih važnih sklepov. Dne 1. januarja 1987 bodo ticketi za instrumentalne in specialistične diagnostične preglede ukinjeni; ticket za zdravniški recept se zniža z 2.000 na 1.000 lir, toda recept
bo lahko predpisoval le dvoje in ne več treh vrst zdravil; za zdravila, ki stanejo največ 5.000 lir, ticket ne bo več potreben, za zdravila vrednosti od 5.000 do 25.000 lir bo ticket znašal 1.500 lir, za dražja zdravila pa 3.000 lir.
Ministri so tudi odobrili tako imenovani paket o sodstvu, ki ga je predložil minister Rognoni in ki rešuje med drugim kočljivi problem civilne odgovornosti sodnikov, zaradi katerega so socialisti, liberalci in radikalci
zahtevali referendum. Če bo sodnik zaradi napačne presoje oškodoval državljana, bo država slednjemu dolžna poravnati ustrezno odškodnino, obenem pa disciplinsko ukrepati proti sodniku, tako na primer z odvzemom ene tretjine njegovega letnega dohodka. Na vprašanje, če bo sprejetje njegovega paketa preprečilo referendum, je Rognoni odvrnil: »Prav gotovo.«
G. R.
Pazienza pred sodniki zaradi pokola v Bologni
BOLOGNA — Francesco Pazienza, ki so ga pred enim tednom pustili na začasno svobodo in je trenutno v hišnem priporu v kraju Lerici, bo moral ponovno pred sodnike, tokrat v Bologni. Sodniki so namreč trdno prepričani, da je bil Francesco Pazienza vpleten v organizacijo bombnega atentat na bolonjsko železniško postajo. Pazienza naj bi pri tem aktivno sodeloval z vrhom framasonske lože P2, s teroristi desničarskega kova (Delle Chiaie, Signorelli, Facchini in De Felice) ter z nekaterimi predstavniki italijanskih tajnih služb. Preiskovalci tudi trdijo, da je bil Pazienza tisti »grešni kozel«, ki naj bi omogočilLiciu Gelliju, da ohrani enotnost v razdrobljeni loži P2.
Pazienzo bi morali zasliševati v drugi polovici januarja, še prej pa bodo morali bolonjski sodniki dobiti novo pooblastilo iz ZDA.
V Parizu umrl režiser Tarkovski
V Parizu je predsinočnjim za rakom umrl režiser Andrej Tarkovski. Od leta 1984 je živel in ustvarjal v tujini. Z njim se je domovini odpovedala tudi žena Larisa, filmska igralka, ki je nastopala v njegovih najpomembnejših filmih. Šele januarja letos se je staršema pridružil naj-nilajši sin.
Tarkovski je bil filmski »pesnik«, njegovi filmi pa so v počasnem in premišljenem tempu pripovedovali o človeških resnicah. Bili so otožni in tihi kot je bil Tarkovski sam in tega marsikdo ni hotel razumeti, morda ni bil sposoben dojeti.
Režiserja, ki je v veliko knjigo filmske zgodovine zapisal vseh svojih osem filmov, bodo pokopali v Parizu.
NA 12. STRANI
Zaradi razočaranja nad »ameriško svobodo«
Skupina 55 emigrantrov spet v Sovjetski zvezi
MOSKVA — Sinoči se je v Sovjetsko zvezo vrnila skupina 55 emigrantov, ki so pred leti zapustili domovino, da bi si v ameriški svobodi ustvarili novo življenje. V glavnem so to ukrajinski Židi, ki jih je ameriški način življenja globoko razočaral, da so se odločili za ta neobičajni korak. Resnici na ljubo, je bilo tudi v preteklosti nekaj takih primerov, ki pa niso dobili v tisku sedanje resonance. Med drugim je Sovjetska zveza nasprotovala povratnikom, ki so se že okužili v kapitalističnem svetu.
Sedanji primer je obenem zgovoren dokaz, da se je že začela obrestovati politika partijskega voditelja Mihaila Gorbačova. Obnavljanje zrahljanega zaupanja v partijsko vodstvo in v pravnost države lahko še najbolje potrjujejo vrnitve nekdanjih oporečnikov iz tujine. Domači seveda čakajo, da bi jim bilo prizanešeno, da bi partijsko vodstvo spoznalo, kako je nesmotrno odpisalo na stotine sposobnih razumnikov, ki bi jih lahko s pridom uporabili pri uresničitvi perestrojke sovjetskega gospodarstva in družbe.
Seveda so sovjetska občila z velikim poudarkom navajala in še bodo navajala razloge, ki so botrovali vrnitvi nekdanjih političnih emigrantov. Dobro se zavedajo pomena propagandnega učinka, ki ga to ima pri domačem in mednarod-
nem javnem mnenju. Prav zato navajajo, da bodo lahko ti povratniki vsak trenutek ponovno zapustili Sovjetsko zvezo, če bi si tega želeli.
Amerika se sedaj nahaja v precejšnji zagati. Do nedavnega je njihov Reagan prikazoval Sovjetsko zvezo kot »carstvo zla«, kot eno samo ječo, kjer teptajo najosnovnejše človeške pravice. Sedaj pa se je vse to prekopicnilo na glavo, ljudje, ki so okusili »ameriško svobodo« si želijo ponovno v svojo domovino. Amerika jih je s svojim pehanjem za dobičkom, s svojim materializmom razočarala do take mere, da je prevladalo domotožje.
Seveda vsega tega ne bi bilo, če ne bi v Sovjetski zvezi prišlo do bistvenih premikov v odnosu oblasti do svojih državljanov. Že res, da tudi sedaj vse prehaja z vrha, a debeli kremeljski zidovi so postali prosojni, da se več ne prekriva neuspehov, nesreč in celo nacionalističnih izgredov. Zamenjave nesposobnih voditeljev se nadaljujejo, včeraj je prišla vrsta na ministra za zdravstvo, pred njim je v »pokoj« odkorakal minister za filmsko industrijo. Gorbačovu je torej že uspelo, da se je povsem obdal s svojimi ljudmi, da lahko sedaj precej bolj mirno nadaljuje po poti svojih z vrha poslanih prosvetljenih reform.
Prijateljsko srečanje na goriški meji
GORICA — Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, v policijski vojašnici, so si včeraj zvečer iz-hienjali voščila ob novem letu Pripadniki varnostnih in carinskih služb Italije in Jugoslavije, hi delujejo na mejnih prehodih ha goriškem območju. Načelnik italijanske obmejne policije dr. Oreste Davini in ravnatelj ju-floslovanske carine Svito Vižintin sta izrekla voščila v imenu obmejnih služb in zaželela še vnaprej prijateljsko sodelovanje. Govorila sta tudi novogoriški podžupan Aleksander Lovec in goriški župan Antonio Scarano. Bil je to prvi stik med upravitelji sosednih občin po mesecu in pol dni. (mw)
Koliko bomo potrosili za silvestrovanja? Tisoč milijard lir za večerje in pijačo
RIM — Joj, koliko nas bo stalo praznovanje novega leta! Instituti za statistiko nam že pred 31. decembrom grenijo življenje s številkami, ki nas spominjajo na koliko smo, ali še bomo, potrosili za primeren vstop v novo leto,-za večerje, za godce, ki nas bodo zvabljali k plesu, za nazdravljanje letu, ki je še pred nami. Za vse to, pa tudi za darilca, novoletna oblačila, voščila in še kopico drugih, v glavnem nepotrebnih stvari, bomo potrosili preko tisoč milijard lir. Je to veliko ali malo?
Če naše stroške porazdelimo po resorjih se nam bo razdrobljena vsota zdela manj strašna, dejstvo, da smo res veliki potrošniki pa kljub temu ostane. 260 milijard lir bomo (morda smo že) porabili za nakup vina (14.000 hektolitrov) ter penečih se vin (20 milijonov steklenic) in šampanjca (poldrugi milijon buteljk) brez katerih ni pravega Silvestrovega. Za novoletne večerje pa bomo morali seči še globlje v žep, saj nas bodo stale približno 600 milijard lir. Za to okroglo vsoto bomo sicer večerjali kar doma, pa čeprav si bomo, vsaj enkrat v letu, privoščili vseh vrst sladkarij in poslastic. Kaže, da so šle letos dobro v promet
ribe, kar dobro pa eksotično sadje in pate (gosja jetrna pašteta).
Nekaterim se sicer doma stoži in se raje prepustijo spretnim gostincem, ki so se odrekli praznovanju novega leta, zato pa bodo na Silvestrovo vnovčili 60 milijard lir. Koliko bankovcev bo posameznik pustil v restavraciji je seveda odvisno od restavracije same. V Milanu, ki ni ravno znan po nizkih cenah, so silvestrovanja na voljo tudi za pičlih 20.000 lir, kdor bi se rad prepustil tudi glasbi, ali nazdravil letu 1987 v res izbrani družbi, pa ga bo veselje stalo tudi desetkrat toliko.
Vse kar bomo potrosili za hrano se nam žal ne bo poznalo le v žepu, če je res (in verjetno je), da bomo zaužili toliko kalorij, kolikor jih lahko odda 80 milijonov litrov nafte za ogrevanje. Primerjava ni elegantna je pa učinkovita. Sicer pa, Silvestrovo ni le priložnost, da se (po statistikah sodeč) napijemo in najemo. Za veselo razpoloženje ob novem letu bomo namreč poskrbeli tudi kako drugače. Da bo veselo pokalo, bomo potrosili 40 milijard lir, da bomo osrečili koga, ki ne more z nami praznovati, pa bomo voščili srečno novo leto kar po telefonu (za 160 milijard lir).
BOGO SAMSA
V	tržaški katedrali se je ob božični polnočnici pripetil izreden, vsega obsojanja vreden dogodek: neofašisti so zakričali sramotilni vzklik, ko je škof Bellomi pozdravil vernike tudi v slovenščini, pred cerkvijo pa je sinhrono eksplodirala petarda. Celo med slovesnim verskim obredom, katerega preveva globoko poslanstvo miru, miru na zemlji vsem ljudem, ki so dobre volje, slovenska beseda tako vznemirja nekatere prenapeteže, da obred motijo. Nezaslišano, sramotno in vsega obsojanja vredno. Pa vendar ninihče tega javno obsodil, najrazličnejši tržaški odbori so bili gluhi in nemi, kot da jim je nekje v podzavesti dogodek všeč.
Vzklik v tržaški katedrali žal ni osamljen. Je samo odraz določene miselnosti in javnega mnenja, ki je že globoko prodrla v tržaško in tudi go-riško stvarnost.
V	Gorici še vedno ni Trubarjeve razstave, ki jo je enostransko odpovedala goriška pokrajina in vse kaže, da je sploh ne bo. Goriški župan je v svojem novoletnem voščilu skrajno omejevalno omenil našo skupnost, o čemer upravičeno kritično poročamo na goriški strani. Stiki preko meje so na politično-upravni ravni praktično skoraj ustavljeni, prišlo pa je do razgovora gospodarstvenikov.
Ponovno je pod udarom devinsko-nabrežinska občina, v kateri se je razvnela polemika okrog dvojezičnih osebnih izkaznic, ki jih prejemajo tamkajšnji občani v celotnem obdobju po drugi svetovni vojni in o čemer ni bilo nikoli ne upravno-administrativnega ne političnega spora. Sedaj se je že pričela ostra kampanja, zbirajo se podpisi, listarski skrajno nacionalistični lider je vložil interpelacijo v deželnem svetu. Skratka skuša se zanikati že ustvarjeno; nekaj odvzeti in s tem rušiti dobre odnose sožitja in prijateljstva v tej občini.
Finančno družbo Friulia, ki odraža deželno svarnost, je uspešno soupravljal slovenski socialistični podpredsednik. Po zadnjih vesteh ga pri zamenjavi ne bodo več upoštevali.
Slovensko stalno gledališče preživlja novo izredno nevarno krizo. Prihodnji mesec bodo izčrpana vsa sredstva, nikjer ni več kritja in brez drastičnega posega države grozi kriza, ki je že dolgo ni bilo. Najresnejše in 'najbolj nevarno pa je dejstvo, da se o položaju SSG sploh ne razpravlja in da od nikoder ni nobene vesti, resnega stika, nobenega znaka, da bi se o stvari vsaj govorilo.
Še bi lahko naštevali stare in nove boleče krivice, ki se dogajajo naši slovenski zamejski skupnosti. Še zlasti pa boli in vzbuja hudo zaskrbljenost dejstvo, da se povsod skuša nekaj vzeti, omejiti in da smo podvrženi stalni in ostri kampanji krajevnega dnevnika in tokrat tudi določenega vsedržavnega tiska.
V	takem ozračju je že nekako logično, da je ponovno ustavljena razprava o globalnem zaščitnem zakonu. Formalno se ni nič zgodilo, dejansko pa se komisija senata in ožji odbor, ki bi moral uskladiti razne osnutke, ne sestajata več, v javnost pa ne prodro niti formalna opravičila.
O tem sta na tiskovni konferenci govorila predsednik deželne vlade, demokristjan Biasutti, in podpredsednik, socialist Renzulli. Ton govora je bil različen. Biasutti enostavno zahteva, da je treba še nadalje znižati raven zaščite. Renzulli je mnenja, da je nekaj le treba narediti, ker je naj slabše sedaj, ko se nič ne dela. V bistvu pa oba odgovora odražata dejstvo, da je proces ustvarjanja zaščitnega zakona ponovno ustavljen.
Vse to ustvarja občutek nezaupanja in nezadovoljstva, pred vso našo skupnost zastavlja vrsto vprašanj in zahteva odločnejše odgovore.
Libijske čete vdirajo v Čad
PARIZ — Po poročilih francoskih vojaških virov je oaza Zouar v noči med nedeljo in ponedeljkom padla v roke libijskih invazijskih čet. Gre za težak poraz čadskih sil, saj se oaza nahaja ob edini prevozni karavanski poti, ki povezuje Fezzan in libijsko mejo z veliko oazo Faya Largeau. Gukunijevi gverilci so se srdito upirali libijskim oklepnim enotam le z lahkim orožjem, da je bil poraz neizbežen. Zaman so jim Francozi s padali spuščali orožje in strelivo. Njihovega poraza ni preprečila niti kolona vladnih čadskih čet, ki jim je priskočila na pomoč. Libijska ofenziva prehaja torej v odločujočo fazo, ne da bi naletela na učinkovit odpor.
Radio N'Djamena je včeraj pozval mednarodno skupnost, naj preneha z »zaroto molka«, prijateljske države, Francijo in ZDA pa zaprosil za konkretno pomoč, sicer bodo prevladale libijske invazijske sile. Vsekakor paGadafijevi vojaki sedaj razpolagajo s326 kilometri prevozne poti Zouar-F aya-Largeau.
Po ministrovem mnenju Italija ne troši preveč, troši pa slabo
Goria o gospodarstvu 1987: Mnogo smo storili, a veliko dela nas tudi čaka
RIM — Stvarna rast gospodarstva bo dosegla 3,5 odstotka, delež javnih izdatkov na notranjem bruto proizvodu bo znašal 50,6 odstotka, javne naložbe pa se bodo realno povečale za 12 odstotkov. Takšna bo ekonomska podoba Italije leta 1987 v prikazu zakladnega ministra Giovannija Gorie, ki je včeraj na tiskovni konferenci dejal: »Veliko smo storili, zelo veliko dela pa nas še čaka.« Zakaj? Gospodarstveniki očitajo vladi potrato na področju javnih izdatkov, vendar to ni potrata, je rekel minister, ampak nespametno trošenje denarja. V proračunski politiki zvoni alarm, zato bo treba revidirati pravila o tekočih izdatkih.
Prihodnje leto bi moralo pomeniti povratek Italije v evropsko »občestvo«, če pa bomo to priložnost zamudili, bo to po mnenju Gorie zelo hudo in neopravičljivo. Tembolj, ker bi morala
biti mednarodna konjunktura povolj-na: podražitev nafte na 18 dolarjev za sod bi morala odtehtati pocenitev dolarja, a pozitivne učinke bo imela tudi liberalizacija kapitalov, ki pa jo bo treba upravljati previdno. Goria je izrekel nujo po čimprejšnji ukinitvi pasivnih vlog, sicer pa dodal, da si bo treba pomagati s posebnimi monetarnimi ukrepi: »Vendar naj nihče potem ne toži zaradi višanja obresti!«
Glede lire v evropskem denarnem sistemu je Goria dejal, da ni moč zahtevati prilagoditve njene nihalne pahljače drugim valutam, ko pa to ne velja za britanski funt šterling: to bi pomenilo rabo dveh uteži in dveh meril. Minister se je nato obregnil ob 12-odstotno povečanje posojil podjetjem, ki je pretirano v primerjavi s stopnjo gospodarske rasti: »Radoveden sem, kaj z vsem tem denarjem sploh počnejo na pragu znižanja obresti.« (dg)
Po študentovskih demonstracijah na Kitajskem
Spoštovati štiri temeljna načela
PEKING — »Nesporno je,« piše vodilni kitajski partijski list Renmin ribao, »da je sistem socialistične demokracije potrebno dograditi«. Takoj pa dodaja, da je bilo v zadnjih letih veliko postorjenega na področju širjenja demokracije in pravnega reda v državi in je bilo v tem pogledu sedanje »najboljše razdobje« od nastanka nove Kitajske pred 37 leti. Še posebej list podčrtuje sedanjo politiko v korist ljudstva, ki jo ljudstvo vsestransko podpira.
Sedaj, ko so se kitajski študentje z ulic vrnili domov in v šole, jim že nekaj dni delijo takšne in podobne nauke. Predvsem od njih zahtevajo, da podpirajo enotnost v državi in da analizirajo svoje akcije ter ločijo zrno- od pleva. Še najbolj pa jim priporočajo sprejetje naslednjih štirih temeljnih načel: vodilno vlogo partije, socialistično usmeritev države, ljudsko demokratično diktaturo in marksistično-leninistično in Maocetungo-vo misel.
V teh, v včerajšnji številki Remin ribaa objavljenih tezah, ki so jih ponatisnili vsi vodilni listi, je mogoče razbrati, da je partijski vrh v študentovskih akcijah videl akcijo proti omenjenim štirim osnovnim načelom.
Študentje so povsod zahtevali »demokracijo, svobodo in ljudske pravice«. Današnji komentarji ločijo tiste, ki so se borili za demokracijo, od onih maloštevilnih, ki v demonstracijah niso zahtevali demokracije, ampak so se postavljali proti osnovnim načelom.
Na študente se z obravnavo teh vprašanj obračajo posamezne osebnosti, tudi akademiki, vodilni državni voditelji pa se še niso oglasili. Vsi pritegujejo študentom, da je potrebno več demokracije v političnem sistemu, da demonstracije niso metoda za postavljanje zahtev in da kategorično zanikajo vse tisto, kar je v nasprotju z zgoraj navedenimi »štirimi načeli«.
Obračuni in želje v stabilizacijskih naporih jugoslovanskega gospodarstva
Guverner Narodne banke ocenil denarno politiko
BEOGRAD — Od januarja 1980 do septembra 1986 se je dinar pocenil kar za 1423 odstotkov v primerjavi z denarnimi enotami, po katerih obračunavajo njegov tečaj. Cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov so se v tem času povečale za 1364 odstotkov, pri čemer pa so se cene v Jugoslaviji relativno povečale za 952 odstotkov. Če to primerjamo z vrednostjo dinarja, ugotovimo, da se je dinar cenil hitreje kot so naraščale cene. Zato ne moremo posplošeno trditi, da ni bila izvajana politika realnega tečaja dinarja. To je poudaril guverner Narodne banke Jugoslavije Dušan Vlatkovič.
»Želja kreditno-monetarne politike je predvsem znižati inflacijo, vendar pa hkrati tudi spodbuditi gospodarsko rast in višji izvoz. Če bomo to dosegli, bo taka politika gospodarsko upravičena. Toda izkušnje kažejo, da inflacije nismo mogli ustaviti niti z najbolj omejevalno kreditno in monetarno politiko oziroma z občutnim zmanjševanjem domačega povpraševanja. Zato bo uspešnost kreditno-monetarne politike odvisna od vseh ukrepov gospodarske politike,« je dejal Vlatkovič.
Konec leta 1985 je bil indeks maloprodajnih cen v primerjavi s koncem leta 1979 približno 1087, indeks dinarskih plasmajev bank 387, indeks de-
narne mase 497. Podobno je bilo tudi v zadnjih treh letih. Če konec leta 1985 primerjamo z zadnjimi dnevi leta 1982, je bil indeks maloprodajnih cen 434, dinarskih plasmajev bank 212 in denarne mase 252.
Ti podatki povedo, da niso utemeljene nekatere ocene o denarni in kreditni politiki kot edinem ali vsaj temeljnem vzroku gospodarske nestabilnosti, visoke inflacije in podobno. Zunaj te politike nastaja precejšen del neregularne emisije - akreditiranje in visoka raven dolžinsko-upniških razmerij, neplačevanje obresti, nevračanje kreditov in drugo.
Glede obrestne politike v prihodnjem letu je guverner Narodne banke dejal, da bo v skladu z dogovorjenimi načeli, se pravi, v veljavi bodo realne obresti. Ker eskontno stopnjo Narodne banke Jugoslavije usklajujejo z gibanjem tekoče inflacije in jo merijo z gibanjem cen industrijskih izdelkov, v prihodnjih šestih mesecih bodo tudi letno stopnjo rasti cen računali na tej podlagi in ji dodali eno odstotno točko, to pa bi bila eskontna stopnja Narodne banke Jugoslavije. V prvem trimesečju prihodnjega leta bi bila 61-odstotna, je med drugim povedal gju-verner Narodne banke Jugoslavije Dušan Vlatkovič. (dd)
Raziskava Vjesnika
ZAGREB — Jugoslovanski gospodarstveniki vidijo možnost izhoda iz gospodarske krize predvsem v koreniti preobrazbi gospodarske ureditve in ekonomske politike, kar bi gospodarstvu omogočilo več poslovne in proizvodne svobode in pobud. To izhaja iz tradicionalne raziskave zagrebškega Gospodarskega Vjesnika o poslovnih pričakovanjih v letu 1987. V raziskavi je sodelovalo 68 direktorjev najpomembnejših organizacij iz vseh republik in pokrajin.
Najpogosteje omenjena opredelitev jugoslovaskih gospodarstvenikov je izvoz, in to ne samo kot sredstvo za pridobitev deviz oziroma deviznih pravic, ampak tudi kot oblika gospodarjenja in eden od glavnih pogojev za sprejetje sodobnih svetovnih tehnoloških in poslovnih izkušenj.
Gospodarstveniki so se v raziskavi v celoti izrekli proti sedanji praksi državnega administriranja. Najbolj negativno pa so ocenili predpise o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju in jih ocenili kot krivce za letošnje slabše izvozne rezultate. Izvozniki so izrekli ostre kritike na račun deviznega zakona, izvoz pa primerjajo z novo športno disciplino »maraton z ovirami«, ki so toliko večje, kolikor so tekači bolj utrujeni. Večina gospodarstvenikov je nezadovoljna zaradi nerealnega tečaja dinarja, za katerega pravijo, da je za 25 do 60 odstotkov precenjen, pri čemer menijo, da sedanje devizne spodbude tega niso izravnale.
Vsi izprašani gospodarstveniki se ne glede na sedanje gospodarske težave zavzemajo za spoštovanje ekonomskih zakonitosti, za odkrito tržno igro in svobodo ekonomskih poslovnih in proizvodnih pobud.
■ KRAGUJEVAC — Sredi prihodnjega meseca bo znano, ali bo firma Vugo America prodajala poleg juga še japonski avto, ki ga bodo sestavljali v Maleziji. Gre za avto višje kategorije kot jugo, zato pa je tudi dražji. Če se bodo o tem pogodili, bodo ustanovili še novo firmo z imenom Proton-America. V Zastavi pravijo, da vse skupaj ne bi smelo škodovati projektu Jugo v Ameriki. V Maleziji sestavijo na leto 50.000 avtomobilov, v ZDA pa bi jih radi prodali 80 do 100.000, torej bi morali proizvodnjo precej povečati, (dd)
Pozitivne ocene predstavnikov držav v razvoju
Mednarodni denarni sklad bo odslej vodil Francoz
NEW VORK — Predstavniki dežel v razvoju na sedežu svetovne organizacije sodijo, da imenovanje guvernerja francoske centralne banke Michaela Camdessusa na mesto izvršnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu napoveduje bolj prožno stališče te pomembne mednarodne finančne ustanove do reševanja dolžniške krize.
Guverner francoske centralne banke Michael Camdessus, ki bo novo dolžnost prevzel 15. januarja, ima, kot sodijo dobri poznavalci mednarodnih finančnih gibanj, mnogo širši pogled na mednarodno dolžniško krizo kot njegov prav tako francoski predhodnik Jacgues De Larosiere, ki je bil eden izmed pobornikov trde politike IMF do dolžniških držav.
Novi direktor IMF (star je 53 let) sicer ni aktivni pristaš francoske socialistične stranke, vendar pa naj bi bil zelo blizu njenim osnovnim filozofskim opredelitvam. Na mesto guvernerja francoske centralne banke ga je postavil francoski predsednik Mitter-rand. Med drugim je bil tudi francoski finančni minister in predsednik takoi-menovanega pariškega kluba. Omenjena neformalna in zelo tajinsivena združba finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank vodilnih zahodnih držav določa kreditne pogoje državam, ki so se znašle v finančni krizi.
Nekateri tukajšnji komentatorji sodijo, da je francoska konzervativna vlada zato tako trmasto vztrajala pri njegovem imenovanju (njegov tekmec je bil nizozemski finančni minister Ruding), ker se ga je hotela znebiti na lep način, oziroma tako, da ne bi prišla v ponoven odkrit spor s francoskim socialističnim predsednikom. Sodijo, da ni izključeno, da bo francoska vlada na njegovo mesto imenovala dosedanjega predsednika IMF Jacgu-esa De Larosiera.
Do imenovanja novega direktorja Mednarodnega denarnega sklada pri-
haja v trenutku, ko postaja tudi razvitim vse bolj jasno, da samo politika takoimenovanega gospodarskega prilagajanja (oziroma zatiskanja pasu), ki jo je IMF pod De Larosierovim vodstvom vsiljeval dolžniškim državam, ne more rešiti dolžniške krize. Ameriški sekretar za finance James Baker se je zaradi tega na lanski skupščini Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada zavzel za nov pristop k reševanju dolžniške krize. Namesto dosedanje restriktivne politike, ki jo je IMF doslej predpisoval dolžniškim državam, naj bi dolžniško krizo reševali v okviru takoimenovanega Ba-kerjevega načrta, s spodbujanjem večje gospodarske rasti v najbolj zadolženih državah. V ta namen naj bi v naslednjih 3 letih zbrali približno 29 milijard dolarjev, ki naj bi jih v obliki novih kreditov dodelili skupini 15 najbolj zadolženih držav na svetu, toda pokazalo se je, da bi omenjena skupina držav za razrešitev dolžniške krize potrebovala najmanj dvakrat toliko novih kreditov.
Glede na to, da so se tudi ZDA kot država, ki ima največji vpliv na Mednarodni denarni sklad, zavzele za postopno prenašanje težišča reševanja dolžniške krize iz kratkoročnih ukrepov IMF ha dolgoročne ukrepe v okviru Svetovne banke, predstavniki dežel v razvoju pričakujejo, da bo ena izmed glavnih nalog novega direktorja IMF prav izpeljava te politike.
Z imenovanjem guvernerja francoske centralne banke Michaela Camdessusa na to mesto je Francija že tretjič od ustanovitve te mednarodne finančne ustanove zasedla to pomembno mesto. Tako držijo Francozi trenutno tri verjetno najpomembnejša gospodarska mesta v Zahodni Evropi, predsedništvo. izvršne komisije EGS v Bruslju, mesto generalnega sekretarja OECD v Parizu in mesto direktorja IMF v Washingtonu.
UROŠ LIPUŠČEK
fili? gospodarsko razstavišče ljubljana
prireja v letu 1987 naslednje sejemske prireditve
Ljubljana
•	od 12. do 15. 1. MODA 87 - jugoslovanski sejem modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov
•	od 23. do 28. 3. ALPE ADRIA 87 - ČLOVEK IN PROSTI ČAS, 8. teden mednarodnega sodelovanja in 26. sejem Alpe Adria
•	od 6. do 10. 4. UČILA IN ŠOLSKA OPREMA, jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo
•	od 5. do 7. 5. SETEX, 20. jubilejni sejem vzorcev tkanin in oblačilnega pribora z mednarodno udeležbo
•	od 26. do 29. 5. MEDNARODNI SEJEM OPREME 87
•	od 28. 8. do 4. 9. VINO 87, mednarodni vinogradniško-vinarski sejem
•	od 16. do 20. 9. NARAVA - ZDRAVJE, jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo
•	od 5. do 9. 10. SODOBNA ELEKTRONIKA 87 UFI, mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in nukleonike
•	od 11. do 15. 11. SKI - EXPO 87, 18. jugoslovanski smučarski sejem z mednarodno udeležbo
Gornja Radgona
•	od 6. do 12. 4. GRADBENI SEJEM, 4. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov
•	od 21. do 30. 8. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM, jubilejni 25. mednarodni sejem
Srečno in uspešno novo leto 1987 vam želi GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA in poslovna enota POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA
Začeli so se včeraj v Mohorjevem domu v Celovcu
Na Koroških kulturnih dnevih se sprašujejo kako je z identiteto narodnostne skupnosti
MARIJ ČUK
CELOVEC — Kako je z identiteto slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem? Kako se slovenstvo izraža pri posameznikih? Kaj je z dvojezičnostjo? Kateri so pogoji za preživetje manjšine? S kakšnimi očmi gledajo mladi na narodnostno problematiko? To je samo nekaj, čeprav izjemno zanimivih in bistvenih vprašanj, na katera skušajo odgovoriti letošnji Koroški kulturni dnevi, ki tečejo v Mohorjevem domu v Celovcu. Koroški kulturni dnevi so letos že 18. zapovrstjo in vselej so znali pritegniti pozornost strokovnjakov in izvedencev za vprašanja manjšin pa tudi širšega zaledja. Tako je seveda tudi letos, saj je tematika dražljiva - vprašanje identitete - pomembno pa je predvsem to, da o sebi govorijo koroški Slovenci sami.
To je na včerajšnjem odprtju Koroških kulturnih dnevov podčrtal ravnatelj Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu Avguštin Molle, ki je opozoril na dejstvo, da bodo imeli letos referate večinoma domači izvedenci. Kot odmev temu so bile tudi pozdravne besede dekana ljubljanske filozofske fakultete Naceta Šumija, ki je Korošcem čestital, da razpolagajo s tolikšnimi delovnimi in živimi silami.
Mimo priložnostnih protokolarnih besedi, pa so že prva včerajšnja predavanja pokazala, da so na Koroškem podoba, položaj in celo zavest o sebi vse prej kot spodbudni dejavniki. Iz celotnega sklopa izredno konkretnih, realističnih
predavanj, ki so zaposlovala poslušalce brez vsakršnih primesi idealizma ali utopije veje spoznanje, da je položaj domala tragičen in bi znal kaj kmalu postati tudi dramatičen v optiki ne samo razvoja, celo v perspektivi življenja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Kaj je torej z identiteto in ali dvojezičnost spodbuja njeno izgubo? Izidi raziskav Marije Jurič in Franca Merkača so približno taki. Na vprašanje, ali je dvojezičnost pridobitev ali izguba identitete, je prva včerajšnja referentka Juričeva odgovorila, da postaja odgovor jasen šele tedaj, ko hkrati presojamo družbeno pogojenost in socialni kontekst, v katerem se dvojezičnost odvija. Iz pogovorov z raznimi intervjuvanci na terenu je razvidno, da se vprašanje narodne identitete kaže na več stopnjah. Eno pa je neizpodbitno: Slovenci svojo identiteto poudarjajo vedno pod pritiskom in ne tako, kot bi želeli ali hoteli. Iz tega izhaja, da pride do mnogih frustracij že v rani mladosti, ko je na primer v šoli biti Slovenec nakj manjvrednega, saj so Slovenci pri pouku stalno zapostavljeni. Zato se izgublja tudi identiteta individualnega jaza, izgublja se jezik, ki je bistven pogoj za razvoj identitete. Nič čudnega torej, da je večina anketiranih izražala svojo etnično identiteto samo v omejenih okoliših. Še ta pa se je ugodno oblikovala samo, če so večinski partnerji posameznih Slovencev upoštevali slovenski jezik, drugače so morali in morajo ti zatreti svojo materinščino. Pozitiven odnos koroških Slovencev do svoje identitete je prej izjema kot pravilo. Zato pa bi
prava dvojezičnost vseh pomenila velik napredek.
Franc Merkač je ugotavljal socializacijske procese slovenske mladine na Koroškem. V svojih raziskavah je ugotovil, da je baza pristopa k slovenski narodnostni skupnosti družina, čeprav prihaja tudi tu do mnogih odstopov in mladi velikokrat uporabljajo pri sporazumevanju s starši nemščino, pa čeprav starši govorijo z njimi slovensko. Tudi doživljanje soseščine je zelo različno in šole pa sploh. Ob vstopu v šolo pride do trčenja socializacijskih čustev, kar vodi v asimilacijo in opuščanje slovenščine. Mladina začne krepiti svojo narodno identiteto šele na slovenski gimnaziji. In na vasi? Slovenski mladinci se o narodnih vprašanjih ne pogovarjajo, razlikujejo pa se med seboj tudi v narodni zavesti.
To je le nekaj včerajšnjih opažanj, iztrganih iz referatov, ki so se nam zdeli najbolj zanimivi. Vsaj omeniti pa moramo tudi posega Alberta Reitererja, ki je govoril o življenjskih pogojih in strategiji za preživetje slovenske manjšine na Koroškem ter Borisa Jesiha, ki je spregovoril o volitvah kot obliki politične participacije. Danes se bodo 18. Koroški kulturni dnevi končali z dvema jutranjima predavanjima Janeza Bogataja in Hansa Haida. Popoldan pa bo še razprava, katere se bodo udeležili Ferruccio Clavora, Hans Hait, Matjaž Kmecl, Hugo Reinprecht, Leopold Steurer in Vladimir Wakounig. Govorili bodo o tem ali siromašimo z etničnim ločevanjem koroški kulturni prostor.
Prijateljstvo
(med Repentabrom in Logatcem) ne pozna meja
LOGATEC - Da je bratstvo med občani Repentabra v Italiji in Logatca v SR Sloveniji, ki so pobrateni od leta 1982 zares pristno, dokazujejo prijateljske vezi med kulturnimi in športnimi društvi ter različnimi drugimi organizacijami. Tekmovanja, srečanja, izmenjave kulturnih programov, zimovanja otrok in druge akcije, te prijateljske vezi še bolj utrjujejo.
Da prijateljstvo zares živi in da ne pozna meja, so dokazali občani Repentabra tudi ob veliki naravni nesreči, ki se je pripetila v občini Logatec. Konec avgusta je namreč nad delom občine divjal strahoten vihar, kakršnega še ni bilo. Niti najstarejši krajani, razen vojn, ne pomnijo večjega razdejanja. Nesreča bo ostala zapisana v kroniki žalostnih dogodkov. Ostala pa bo zapisana tudi kot izpit ljudske solidarnosti, visoke zavesti in učinkovite družbene organiziranosti. Domovi pod usodnim oblakom so v nekaj minutah ostali brez streh, uničenih je bilo mnogo hektarov čudovitih smrekovih gozdov. V hipu je bilo uničeno delo stoterih rok in mnogih dolgoletnih prizadevanj naših občanov.
Klicu na pomoč so se takoj odzvale delovne organizacije in občani Logatca ter okoliških krajev,
mladinska delovna brigada, gasilci. Na pomoč so priskočili sosedje, prijatelji. Z izjemno angažiranostjo in pridnostjo so bili domovi in gospodarska poslopja popravljeni v rekordnem času.
Naša nesreča je odmevala tudi v pobreteni občini Repentabor. Takoj so nam bili pripravljeni pomagati kot pravi prijatelji. Zbrali so prostovoljne prispevke in jih namenili za obnovo porušene podružnične šole in vrtca v krajevni skupnosti Hotedrišica. Tako so veliko pomagali, da so šolarji že novembra spet sedeli v šolskih klopeh.
To je bil nov dokaz, da pobratenje ni le papirnato, ampak, da ljudi vežejo prave prijateljske vezi.
To veliko ljudsko, humano in kulturno dejanje je okrepilo zaupanje v človeka. Okrepilo je prepričanje, da ljudje tudi v morebitnih drugih velikih nesrečah ne bodo ostali sami.
Okrepilo je tudi prijateljske vezi med ljudmi na obeh straneh meje. Še bolj trdne bodo te vezi, saj jih je okrepilo spoznanje, da človek v nesreči ni prepuščen sam sebi. To spoznanje je pomagalo obnoviti hiše in nasade, gospodarska poslopja in šolo.
BRANKA NOVAK
»SKUPAJ ZA MIR«
GORICA — »Skupaj za mir« — to je bil naslov prireditvi, ki so jo mladi, slovenske in italijanske narodnosti, vseh političnih in verskih prepričanj priredili že pred dvema letoma v Kulturnem domu v Trstu. S prav istim naslovom so mladi obeh narodnosti nastopili pred dnevi tudi v Kulturnem domu v Gorici. Okrog 140 mladih iz Trsta, Gorice in Vidma, ki so vključeni v mednarodno mladinsko gibanje za enotni svet je nastopilo na tej prireditvi, ki si jo je ogledalo toliko občinstva, da je bila dvorana Kulturnega doma polna.
Bila je to predstava, s katero so hoteli mladi poudariti željo po miru v svetu, predvsem pa seveda v naši deželi, kjer živita slovenska in italijanska narodnostna skupnost in kjer je mirno sožitje in prijateljstvo med narodnostnima skupnostima in jezikovnimi skupinami še kako potrebno in važno.
Tema celotne prireditve je bila boj za mir, boj mladih, ki želijo ustvarjati, delati v medsebojnem sožitju, v strpnosti in v želji, da bi prijateljske vezi premostile ovire, ki še vedno motijo ozračje in politične razmere v naši deželi. Na prireditvi v Kulturnem domu
v Gorici so nastopile skupine mladih iz Trsta, z Goriškega, pa tudi iz Beneške Slovenije in drugih krajev Furlanije, ki so se predstavile z recitali, kratkimi igricami, s petjem in glasbenimi točkami. Med nastopajočimi je bil tudi zbor iz Srednje in glasbena skupina znanega beneškega kantavtorja Keka. Za to priložnost so organizatorji prečitali udeležencem sporočilo, ki ponazarja namen in pomen tega mladinskega gibanja, ki se v Furlaniji uveljavlja tudi v takoimenovanem »movimento dei focolari«. Sporočilo, ki poudarja željo po miru so sprejeli udeleženci z velikim odobravanjem, kar je tudi potrdilo koristnost in pomen tega srečanja v Gorici. (N. L.)
Ukrepi zoper AIDS v SR Sloveniji
LJUBLJANA — AIDS, kuga 20. stoletja, je problem vsakega človeka in to ne glede, če sodi med »rizične skupine« kot so homoseksualci, narkomani ali hemofiletiki. AIDS namreč ne prizanaša ne homoseksualcem, kot niti heteroseksualcem, zato ga je treba pojmovati kot družbeni pojav. Zgrešeno bi torej bilo, če bi začeli z zatiranjem te bolezni tako, da bi se osredotočili le na določene dele prebivalstva, kot so razne rizične skupine. Te skupine so - kot vemo - že itak prizadete. To zaradi tega, ker jih družba potiska na rob, v primeru pa, da bi boj proti AIDS temeljil na teh predpostavkah, potem bomo zagotovo zašli v slepo ulico, toda: obstajajo ali pa ne pogoji za čimprejšnje zatrtje te bolezni? In: če so za cepivo zoper poliomelitis čakali polnih 47 let od tedaj, ko so odkrili njegov virus, koliko let bomo morali čakati za cepivo pogubnejše bolezni ?
Na ta vprašanja so skušali odgovoriti zdravniki, sociologi in izvedenci, ki so v ljubljanskem Cankarjevem domu sodelovali na prvem problemskem srečanju o omenjenem vprašanju na tej ravni v Sloveniji.
Njihovi zaključki še zdaleč niso bili enotni, kar priča, da obstajajo vidne razlike v odnosu do pojava, ki ni več zgolj medicinski, marveč tudi družbeni in psihološki. Tema, ki so jo izbrali za diskusijo pa z druge strani nikakor ni motni izziv, kot bi nekdo lahko mislil, marveč žgoče aktualna, saj so primere okužbe z AIDS zasledili (in sicer 8 krat tudi v Jugoslaviji). AIDS, so poudarili na srečanju, je bolezen, ki zajema družbo, zato so tudi posledice družbene.
Isto velja tudi na primer za vzroke avtomobilskih nesreč, zaradi katerih umre na stotisoče oseb na leto. V našem primeru smo pred podobno situacijo: sila težko je, oziroma nemogoče je, da bi koga (v primeru, da gre za homoseksualca), lahko odvadili spolnega občevanja med pari. Za AIDS pa je značilno ravno to, da se prenaša preko seksualnih odnosov, seveda pod določenimi pogoji. Ostale vzroke, ki povzročajo bolezen, je veliko laže odpraviti, saj na primer narkomani, ki so podvrženi tej bolezni, brez posebnih težav lahko opravijo izmenjavanja igel, kar je - kot vemo - vzrok za direktno okužbo s krvjo bolnika.
V Sloveniji so zoper AIDS doslej sprožili dvoje vrsto ukrepov: začeli so z analiziranjem darovane krvi in hkrati z zdravstvenimi pregledi občanov ter z podrobnim obveščanjem javnosti o tej bolezni. Nekaj se torej premika. Čimveč ljudi se pri tem zaveda, da je AIDS tudi v Sloveniji bolezen, ki se poraja kot pojav, povezan s stopnjo razvoja. Neke vrste božja šiba, bi lahko rekli nekateri: božja šiba, zaradi katere so lahko prizadeti vsi, ne glede na družbeni stan.
I. VOGRIČ
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Tudi italijanski komunisti v Trstu verjetno niso nasprotovali pripadnosti tega glasila, saj so postopoma spoznavali potrebe v duhu nastajajoče fronte na širših osnovah za boj proti fašizmu.
O politični in organizacijski vlogi Dela, po obsegi skromnega glasila, bomo omenili le nekaj njegovih temelj hih nalog in ciljev:
a)	Iz Pariza je prihajal komunistični tisk in drugo protifa šistično gradivo v glavnem v italijanskem jeziku. Potreb no je bilo izdajati glasilo v slovenskem jeziku, da bi si približali slovenskim ljudskim množicam, vsaj posamez nikom, ki so bili organizirani v ilegalnem gibanju. Raz lagalo naj bi slovensko narodnostno vprašanje z vidik, revolucionarnih nalog in perspektive, ki jih je posredo vala protifašistična Ljudska fronta. Skušalo naj bi pro dreti tudi med narodno zavedno slovensko mladino : Trstu in na podeželju, ji odpirati nova obzorja in spod bujati k dejanjem.
b)	Nekdanji uredniki Dela, njegovega legalnega, polilegal nega in ilegalnega obdobja, so bili že davno v fašistični! lečah, na konfinacijah ali pa v politični emigraciji. Žara ui tega je bilo nujno nadaljevati revolucionarno izročile tega tolikanj preganjanega glasila.
c)	Na mednarodnem poprišču so bili že vidni znaki oboro zenega spopada neslutenih razsežnosti, ki so ga povzro čile fašistične imperialistične države. Delo je odločne propagiralo protivojne pozive in gesla. V obrambi malif narodov je podpiralo Sovjetsko zvezo. Bilo je dosleder
glasnik delavskih in kmečkih izkoriščanih in zatiranih ljudskih množici47)
Pomembno vlogo je odigralo tudi v političnem in organizacijskem pogledu ilegalnega komunističnega gibanja. Bralci so nanj nestrpno čakali. Seveda jih je bilo sorazmerno malo. Gibanje se je čedalje bolj krepilo zlasti po zaslugi novih, mlajših članov, še neznanih policiji. Množili so se razni stiki. Kolikšen razmah je zavzelo delavsko gibanje v letih 1937-1939, nam pričajo ugotovitve nekaterih njegovih pripadnikov.
Srečko Colja je o tem povedal: »Iz ječe sem prišel zaradi amnestije leta 1937. Kmalu sem se povezal z Budinom, Tomažičem, Nardinom, Rukinom, Vojkom Bogatcem in Le-androm Košuto. Naše delovanje je bilo bistveno drugačno kot v prejšnjih letih: težili smo k množičnemu delu, tudi v narodnih vrstah. Po našem prizadevanju smo uspeli v kraš-kem fašističnem bataljonu, kjer je bilo precej naših simpatizerjev tudi s Postojnskega in Vipavskega, povzročiti skorajda notranjo vstajo. Vaje so po dveh dneh prekinili. V času ko je bil Tomažič na služenju vojaškega roka (od junija 1937 do oktobra 1938), je nekoliko upadla aktivnost. Vendar medsebojnih stikov nismo opustili. Seveda smo si prizadevali utrditi ilegalno organizacijo še mnogo bolj izrazito na podeželju, saj je bilo mesto Trst zelo nevarno zaradi nenehnega provokatorskega delovanja policijskih vohunov.«
Vladimir Dujmovič je napisal: »Po odsluženju vojaškega roka sem se proti koncu leta 1938 povezal s Tomažičem. V Rodiku sta me obiskala on in Tone Abram. Skupaj smo šli v Slope. Tam smo se sestali z brati Segulinovimi (Angel, Franc, Ivan), ker jih je Tomažič poznal že iz Maribora. Tomažič je bil vesel srečanja s temi protifašisti. Čez čas je še navezal stik z divaško skupino. Pozneje, ko sem se zaposlil v Trstu, sem se večkrat srečal s Tomažičem. Nekoč mi je izročil ovoj propagandnega gradiva in knjig. Naročil mi je, naj ga odnesem na divaško območje. Izročil sem ga Gašperšiču iz Famelj v Vremski dolini. Čeprav so Tomažiča
policijsko nadzorovali, je uspel obiskovati Kras, Vipavsko dolino, Vremski Britof in brkinski predel, kjer je zbral somišljenike in dajal gibanju velik razmah.«!48)
Antom Abram pa je povedal naslednje: »V času, ko je bil Tomažič pri vojakih, so aretirali v Trstu skoraj vso skupino Paola Morgana, sekretarja mestne organizacije KPI. Jaz sem se povezal z Alojzom Besednjakom, Petrom Nardinom in S. Čoljem. Zaposlil sem se kot električar v hotelu Savoia. Z bratoma Alojzom in Brunom Čehovinom smo organizirali komunistično celico. Povezal sem se tudi z Dragom Furlanom na Opčinah. Z njim in Tomažičem smo se večkrat srečali na openskem tramvaju. S Tomažičem sva odšla k Alojzu Šucu, kumunistu v Pliskovici, nadalje v Trebče k Zoranu Kralju, da smo se dogovorili o konkretnih nalogah našega gibanja.«
Alojz Besednjak je začel leta 1933 sodelovati s komunisti, do tedaj je bil aktiven član organizacije TIGR na Spodnjem Vipavskem. Od leta 1934 naprej je bil povezan s Tomažičem in Budinom. Kmalu je postal zelo agilen v organizaciji. Jeseni leta 1938 se je udeležil sestanka v Dolu pri Repentabra v Ravbarjevi gostilni. Sestali so se predstavniki krajevnih celic iz tržaške in goriške pokrajine. Analizirali so mednarodni politični položaj, zlasti vojno nevarnost zaradi agresivnega nacizma, ki je tega leta priključil Nemčiji Sudete in republiko Avstrijo. Sklenili so zbirati orožje in pripraviti člane ter simpatizerje v ta namen. V kratkem času so nastopile težave, zato so se ponovno sestali celični sekretarji z goriškega in Krasa pri Železnih vratih. Tokrat je bil navzoč tudi Tomažič.
(47)	V. Vremec, Uprli so se fašizmu, Primorski dnevnik, 7. decembra 1963. Tedanji opis o pomembni vlogi tega glasila je bil dopolnjen na podlagi novih ugotovitev, posebno glede njegove pripadnosti Komunistični partiji Slovenije. Poleg tega tudi o njegovi domala neverjetni razširjenosti, saj je zavoljo boljših možnosti z nastankom Ljudske fronte zajelo mnogo večje število bralcev, kot je bil primer v prejšnjih letih njegovega ilegalnega izhajanja
(48)	Glej opombo št. 42, kakor tudi pričevanja o Tomažičevih najožjih sodelavcih, s katerimi je imel že dolgoletne izkušnje, sicer ne bi mogel dati gibanju tolikšnega razmaha.
Predsednik trgovinske zbornice polemičen do »furlanskih izzivanj«
Tombesi: »V tržaškem gospodarstvu spodbudna znamenja življenjskosti«
Po statističnih podatkih za mesec oktober
Prvič po 13 letih porast prebivalstva možnosti zaposlitve pa se zmanjšujejo
Statistični podatki za mesec oktober, ki jih je včeraj objavila Tržaška trgovinska zbornica, tudi to pot pričajo o pičlih spremembah v pokrajini. V šestih občinah tržaške pokrajine je bilo oktobra letos 270.326 prebivalcev, kar je 2.486 manj kot oktobra lani. Z ozirom na letošnji september pa so v oktobru zabeležili porast prebivalstva za 15 enot, medtem ko je razlika med rojenimi in umrlimi v mesecu oktobru občutna: rodilo se je 141 otrok, umrle pa so 303 osebe. V migracijskem gibanju so oktobra zabeležili 177 novih prebivalcev.
V tržaški občini so oktobra našteli 239.447 prebivalcev, kar pa je pri upoštevanju naravnega demografskega in migracijskega gibanja 5 enot več kot sicer. Podoben pozitivni saldo so zadnjič zabeležili leta 1973.
Od januarja do oktobra 1986 se je prebivalstvo, z ozirom na demografsko in migracijsko gibanje, skrčilo za 2.001 osebo.
Kmetijstvo in poljedelstvo se je v letošnjem oktobru odvijalo normalno, tudi z ozirom na ugodne vremenske razmere, ki so omogočile nemoteno trgatev in spravilo poljščin. Tudi temperatura se je v tem mesecu ohranila v okviru norme.
Na industrijskem sektorju niso zabeležili večjih nihanj, razen pri predelovanju surove nafte v rafineriji Agui-la, ki je popolnoma ustavljeno že od avgusta. Zaposlitvena raven na tem področju je dosegla 28.643 enot, kar pa je 18,4 odstotka manj kot oktobra lani in 10 delovnih mest manj kot letošnjega septembra. Sicer pa se že od februarja 1984 beleži počasno a vztrajno slabšanje zaposlitvene ravni v industrijskem sektorju v Tržaški pokrajini. Kar se tiče splošnega pregleda zaposlenih je stanje sledeče: oktobra je bilo v Tržaški pokrajini 85.310 zaposlenih oseb, kar je 578 zaposlenih manj kot oktobra lani in 86 manj kot letošnjega septembra. Od tega je 22,6 odst. zaposlenih v trgovini, 33,6 odst. v industriji, 31,7 odst. v javnih službah. Preostalih 12,1 odst. je zaposlenih v obrtništvu, kmetijstvu, pomorstvu in zavarovalnih ter bančnih službah. V pričakovanju prve zaposlitve je bilo oktobra 7.126 enot, kar je 2,7 odst. več kot mesec prej.
Življenjski stroški družin delavcev in uradnikov so se meseca oktobra povečali za 0,5 odst. z ozirom na september in za 4,4 odst. v primerjavi z lanskim oktobrom. Prav tako se je poslabšalo stanje delavske dopolnilne
blagajne zlasti za delavce v manufakturi in gradbeništvu.
Nekaj pozitivnih premikov so oktobra zabeležili le v blagovnem in potniškem železniškem prometu, vendar je nihanje skorajda neznatno, saj se suče med 2 in 4 odst., prav tako se je poslabšalo stanje v pomorskem prometu, kjer se je blagovni promet zmanjšal za 17 odst. z ozirom na isto obdobje lani.
V zadnjih mesecih so gospodarska gibanja na Tržaškem po dolgem času zabeležila nekatere pozitivne premike. Ta podatek je posebno podčrtal predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredil na sedežu zbornice, da bi orisal tržaški gospodarski trenutek ob koncu leta.
Tombesi je z zadovoljstvom ugotovil, da je letošnjega oktobra tržaška demografska bilanca prvič po 13 letih zabeležila presežek, pa čeprav skromen. Naštel je nato vse pomembnejše gospodarske pobude in premike, do
katerih je prišlo v letu 1986 in ki dopuščajo optimističen pogled v prihodnost. Omenil je med drugim »paket za Trst«, ki ga je rimska vlada končno odobrila, vstop nekaterih zasebnikov v vodstvo Tržaškega Lloyda, ustanovitev terminske borze za kavo, ustanovitev konzorcija za kraški marmor, odprtje redne trajektne proge, ki povezuje Trst z Grčijo, ugoden razvoj Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, napredovanje načrta za izdelavo sinhrotronskega svetlobnega generatorja in še kaj.
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice je izrazil tudi pričakovanje, da bo ministrski svet, ki se je prav včeraj sestal s to točko na dnevnem redu, odobril posebne brezcarinske kontingente za Tržaško. Pri tem se je polemično obregil ob tiste furlanske kroge, ki se upirajo takšnemu vladnemu ukrepu. Dejal je, da bi ob tem vprašanju »Furlani morali vrniti solidarnost, ki so jim jo Tržačani vedno izkazali, še zlasti ob potresu«. Pri tem se je dotaknil tudi vprašanja enotnosti Furlanije-Julijske krajine. »Trst je za deželno enotnost,« je poudaril, »dokler jo bodo vsi hoteli, ker meni, da je v enotnosti moč. Toda Trst je tudi pripravljen ubrati svojo pot, saj se dobro zaveda svojih možnosti in vrednosti.
Tiskovne konference sta se med drugimi udeležila tržaški župan Staffi-eri in občinski odbornik Forti.
Zaskrbljenost upravnega sveta Teatra Stabile
Tudi usoda Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine ni med najbolj rožnatimi. Z novim letom se zanj odpirajo nove skrbi, ki jih je dokaj plastično ponazoril upravni svet gledališča v kratkem dokumentu na svoji zadnji seji, dne 17. decembra. Kaže, da pogajanja za prehod gledališča Rossetti pod javno upravo, niso še privedla do nobenih konkretnih rezultatov, ugotavlja upravni svet Stalnega gledališča F-JK in dodaja, da zaradi tega tudi še niso bila izvedena vsa tista prepotrebna gradbena dela, ki bi zagotovila dokončno funkcionalnost gledališča. To vzbuja seveda veliko zaskrbljenost, kajti življenje Stalnega gledališča je tesno povezano z vprašanjem gledaliških prostorov. V tem okviru upravni svet osvetljuje hude odgovornosti krajevnih uprav zaradi zamud pri izkoriščanju finančnih sredstev, ki jih predvideva bivši deželni zakon št. 40/86 za finančna leta 1986/87/88. Upravni svet Stalnega gledališča F-JK na koncu opozarja tudi na problem predvidene uporabe gledališča Rossetti za operno dejavnost gledališča Verdi in pri tem pripominja, da takšna uporaba neobhodno terja dodatna popravila in adaptacije prostorov, brez katerih si operne dejavnosti v Rossettiju sploh ni mogoče zamisliti.
Čeprav vremenoslovci še niso izdelali dokončne statistike
Pregled vremenskih razmer v teku sončnega leta 1986
Zaključek sončnega leta je primeren čas za vsakovrstne obračune. Marsikdo ocenuje v teh dneh svoje delo, svoj osebni napredek, nekateri premišljujejo o dogajanju v svetu, metereologi pa seveda pripravljajo in zbirajo podatke o vremenu. Kako naj ocenimo leto, ki mineva z vremenskega vidika? Na to sedaj vremenoslovci še nočejo odgovoriti. Dr. Silvio Polli pravi, da bo povprečje mogoče izračunati šele januarja, ko bodo na razpolago vsi podatki do vključno 31. decembra. Te vrednosti bodo morali metereologi primerjati s povprečjem zadnjih tridesetih let in na podlagi teh podatkov bodo lahko ocenili vreme tega leta za »dobro«, »slabo« ali »srednje«. Kljub temu, da se še nihče ni lotil obdelave statističnih podatkov, lahko le izračunamo razna sezonska povprečja v sončnem letu 1986.
Januarja je bilo vreme precej deževno in brezvetrno. Če primerjamo letošnjo januarsko temperaturo s povprečjem zadnjih tridesetih let, lahko rečemo, da je bil prvi mesec letošnjega leta razmeroma topel. Srednja temperatura je dosegla 5,2 stopinje, najnižja pa komaj —0,2 stopinje. Burja se je oglasila z vso silo v februarju. Metereologi so v tem mesecu zabeležili —5 stopinj. Obenem je bilo februarsko vreme deževno, zaradi hudega mraza pa je prišlo tudi do poledic. Nekaj dni je v Trstu celo snežilo. Tudi marca se vreme ni bistveno izboljšalo. Dež in veter nista ponehala, pa tudi temperatura se ni znatno zvišala. April nas je presenetil s toplotnim »valom«. Vreme
je bilo precej vlažno; živosrebrni stolpec je v nočnih urah dosegel 2,1 stopinje. Majsko vreme je bilo izrazito suho in vroče, saj so vremenoslovci zabeležili kar 31 stopinj. Junija in julija se temperatura ni dvignila. Julija je bilo vreme suho in vetrovno. Suša, ki je v poletnih mesecih povzročila veliko škode, je trajala od junija do avgusta.
Prvi del avgusta je bilo vreme »poletno«, vročina je postala skoro neznosna, saj je živo srebro v toplomerih doseglo okrog 34 stopinj. Ob koncu meseca pa se je temperatura znatno znižala; obenem je začelo tudi močno deževati. Septembra je bilo vreme suho a hladno. Vremenoslovci so zabeležili v tem mesecu v nočnih urah le 13 stopinj. Oktober je bil suh in sončen, čeprav se je temperatura precej znižala. Tudi v novembru se vreme ni spremenilo. December pa nas je presenetil s precej hudim mrazom. Drugod po Italiji je v tem mesecu tudi snežilo. Na dan sv. Stefana je živo srebro zdrknilo na skoro —2 stopinji, na Krasu celo na 7. Burje je bilo do sedaj zelo malo in kaže, da je vsaj do novoletnega večera skoro gotovo ne bo. Zračni pritisk je v teh dneh ustaljen; kaže, da se celo viša. Do konca leta nam za vreme torej ne bo treba skrbeti. Smučarji, pa tudi tisti, ki bodo novo leto praznovali doma, bodo torej prišli na svoj račun, saj se jim ni treba bati, da bi jim mraz prekrižal načrte. Kakšen pa bo prvi mesec leta 1987, tega vremenoslovci še ne morejo povedati.
Novo leto bodo povečini pričakali kar doma ali kje v bližini
Kako se bodo Tržačani srečali s Silvestrom
Božič s, svojci doma: kaj pa novo leto...? Če za božič ohranjamo določeno tradicijo - jelka, darila, praznovanje v domačem krogu - si za novo leto včasih privoščimo kaj bolj nenavadnega. Nekateri bodo morda odpotovali v skandinavske dežele, ker pri nas ni dovolj mraza, drugi se bodo odpravili na južno sonce, da bi si v nenavadnem letnem času privoščili toplote in svoje telo nastavili sončnim žarkom. Večina pa nas bo ostala doma ali se s smučarsko opremo odpravila v gore. Vsak po svojih okusih, največkrat pa po svojih možnostih.
Kako so si Tržačani zamislili letošnje srečanje s Silvestrom, da bi v najprimernejših okoliščinah delali obračune za komaj minulo leto in si postavili boljše cilje za bodočnost? Vesti o rastočem blagostanju nam bi vsilile misel, da bodo Italijani za letošnje silvestrovanje potrosili znatno več kot prejšnja leta. Če pa so vesti o zdravstvenem stanju italijanskega gospodarstva kolikor toliko spodbudne, to še ne pomeni, da imajo vsi državljani zadovoljivo življenjsko raven, o čemer priča tudi visoko število nezaposlenih. Če se ozremo po mestu in pogledamo, kako se Tržačani pripravljajo na bližnja praznovanja, pa bomo opazili, da so sadovi letošnjega gospodarskega "booma" skoraj neopazni. Zlasti v mestu, kot je naše, kjer so gospodarske razmere čedalje bolj zaostrene, pa ni bilo pričakovati posebnih preskokov v potrošnji. Že pri božičnem nakupovanju ni bilo opaziti večje razsipnosti, prav tako pa tudi letošnja silvestrovanja ne bodo nič kaj bolj razkošna ali bogatejša kot prejšnja leta. Turistične agencije imajo sicer polne roke dela, število njihovih strank pa se ni povečalo. Večina Tržačanov bo ostala doma in praznovala novo leto v domačem krogu, v društvih ali v tržaških restavracijah in zabaviščih. Pa pojdimo po vrsti.
Gospodarska združenja (Združenje trgovcev, Združenje trgovcev na drobno, SDGZ, Italijanska zveza trgovcev na drobno) nimajo še statistik o delovanju tržaških gostincev, zaenkrat pa bi rekli, da so rezervacije v primerjavi s prejšnjim letom zrastle za 10 odstotkov. To pomeni, da so se nekateri le odrekli potovanjem in zimovanjem in da so se odločili za domače silvestrovanje. Na splošno pa bo v mestu manj plesnih zabav. Mnoge gostilne in restavracije, ki so prejšnja leta prirejale večerjo s plesom, bodo letos nudile le
večerjo. Mnogi gostinci se namreč niso utegnili pravočasno prilagoditi novim varnostnim, protipožarnim predpisom, po katerih bi bilo treba preurediti marsikatero dvorano. Iz istega razloga bodo mnoge gostilne na zadnji dan leta zaprte. Zato pa sta občinska uprava in kvestura izdali odlok za podaljšanje urnika gostiln v ostalih dneh. Vse do 8. januarja bodo gostilne lahko obratovale do 1. ure ponoči, tudi če je njihov običajen urnik drugačen. Gostilne, ki bodo obratovale na zadnji dan leta, pa imajo prost urnik.
Tudi v tržaških turističnih agencijah so doživeli običajen novoletni naval, čeprav ni bil letos nič večji kot prejšnja leta. Edina novost je v večjem povpraševanju po daljših potovanjih. Kdor si je v prejšnjih letih privoščil silvestrovanje na obalah Sredozemlja, se je letos odpravil na daljša potovanja. V nekaterih agencijah so poskrbeli za daljša -in seveda dražja - potovanja v Afriko, Južno Ameriko, Indijo, Indonezijo, na Karibske otoke, otoke Mauritius itd. Seveda pa vsi nimajo te sreče, da bi se lahko odpravili na takšne ekskluzivne počitnice, tako da se je večina le odločila za zimovanje. Hoteli v gorskih predelih naše dežele so že polno zasedeni. Tržaški smučarji pa bodo novo leto preživeli tudi na smučiščih avstrijske Koroške, Slovenije in Poadižja. Hoteli istrske obale, ki imajo ogrevanje, bodo sprejeli številne naše someščane, zlasti Portorož in Opatija, kjer je že vse polno zasedeno. Priljubljena pa so tudi potovanja v evropske prestolnice: Dunaj, London in Pariz na prvem mestu, pa tudi Budimpešta, Madrid, Salzburg in Miinchen. Tudi turistična središča Sredozemlja bodo dobro obiskana, zlasti Maroko, Tuniz in Egipt. Če so nam turistične agencije posredovale podobne podatke, pa nimamo pregleda nad samostojnimi potovanji. Mnogi bodo potovali tudi na lastno roko, ne da bi se obrnili na turistične agencije. Prijatelji in sorodniki, ki živijo v oddaljenih in zanimivih krajih, so kot nalašč tu, da poskrbijo za zatočišče.
Kakorkoli že, pa se bo vsak potrudil, da se ob tej priliki najboljše zabava in sprosti v družbi svojih najdražjih. Včasih so nam takšni prazniki vsiljeni, zabava je obvezna. Včasih pa je dovolj prav malo, da preživimo najlepši praznik našega življenja.
BARBARA GRUDEN
Končne nagrade Karst Brothers kviza
Ob zaključku niza trinajstih oddaj je Radio Trst A podelil tri končne nagrade za naj duhovitejše odgovore na tedenske kvize Karst Brothersov. Nagrade so prejeli sledeči odgovori: 1. ravnatelj (na vprašanje "kaj je tisto, kar hodi gor in dol, ven in noter ter povzroča špricanje"); 2. avtogram (na vprašanje "kateri je najlažji avto na svetu"); 3. moško orodje, ki dela otroke (na že omenjeno prvo vprašanje). Tisti, ki so prvi posredovali odgovore, lahko dvignejo svoje walk-mane GBC s slušalkami na sedežu Radia Trst A.
Karst Brothers so z nedeljsko oddajo sicer zaključili niz trinajstih oddaj, od poslušalcev pa se bodo za letos poslovili na Silvestrovo, v oddaji od 21. ure pa do polnoči.
Srečanje
Locchi - Bevilacqua
Predsednik Pokrajine Locchi se je prejšnje dni srečal z novoizvoljenim predsednikom KZE Claudiom Bevilac-quo. Na srečanju je med drugim tekla beseda tudi o možnostih smotrne uporabe komprenzorija bivše psihiatrične bolnice.
Prejšnji ponedeljek prva prireditev v prenovljeni dvorani društva in zadruge Skala
Odprtje društvenih prostorov obogatitev za družbenokulturno življenje v Gropadi
Prejšnji ponedeljek je bil za Gropa-do velik praznik. Vaščani, med temi' vsi pevci domačega pevskega zbora Skala, vsi člani gospodarske zadruge, kinosi isto ime, pa se vsi tisti, ki tako ali drugače sodelujejo pri kulturnem življenju v vasi, so se namreč zbrali v komaj preurejeni dvorani vaške hiše, ki jo je zadruga pred letom odkupila in ki bo postala vaško kulturnosredišče.
Čeprav je vas zelo majhna, saj šteje komaj 260 ljudi, se je v zadrugo vpisalo, kot je povedal predsednik zadruge, pa tudi predsednik kulturnega društva Skala Saško Kalc, že 35 članov, ki so omogočili, da se je začelo z obnovitvenimi deli, in ki so tudi pomagali, skupaj s številnimi drugimi domačini, da so v kratkem času - komaj v treh tednih - uredili v prostoru, v katerem je bil nekdaj hlev, lepo dvoranico, v kateri bo lahko začasno steklo kulturno življenje in kjer bo lažje vadil tudi domači mešani pevski zbor, v katerem poje 45 pevcev, mladih in starejših. Med vsemi je namreč čutiti navdušenje, da je vas, po tolikih letih mrtvila, spet zaživela s svojim zborom.
Ponedeljkov večer je bil tako prijeten, da bo ostal v spominu vsem, saj se z obnovljeno dvoranico začenja obdobje plodnejšega kulturnega udejstvovanja, ki si ga je vas tako želela.
O vsem tem je na večeru spregovoril Saško Kalc, ki se je zahvalil za moralno in materialno pomoč številnim organizacijam, kot so SKGZ, Kraška gorska skupnost, Deželno gospodarsko združenje, Hranilnica na Opčinah in
še drugim, ki so pomagale, da je prišlo v tako kratkem času do uresničitve največje želje domačinov - do začetka urejanja kulturnega doma, ki ga nameravajo v prihodnje še bolje popraviti, in sicer tako, da bodo povečali
sedanjo dvoranico v večji prostor, v katerem naj bi bilo kar 100 sedežev; v pritličju nameravajo urediti društveni bar, v gornjih prostorih pa prostor za seje in sobo, ki naj bi služila knjižnici.
To lepo in prijetno srečanje so domači pevci pozdravili seveda s pesmijo »Pozdrav«, ki so jo zapeli kar brez svoje dirigentke Anastazije Purič (nekaj tednov jih začasno vodi zborovodkinja Pia Čah). Pozdravnemu govoru Saška Kalca je sledil še pozdrav predsednika društva Slovan iz Padrič Oskarja Grgiča, ki je društvu Skala podaril lepo grafiko. Svečanemu delu je nato sledila prijetna družabnost, na kateri so se, sštevilnimi dobrotami, izkazale Gropajke. Vmes je seveda zadonela vesela pesem ob spremljavi harmonike in tako so si domačini voščili vesel božič, si obljubili, da se bodo v tej dvoranici zbrali še za Silvestrovo, obljubili pa so si tudi, da bodo storili vse, da bo kulturni dom v hiši pri »Lovretovih« čimprej zaživel ter nudil streho ne samo domačemu zboru, temveč tudi dramski skupini, pa morda še. drugim dejavnostim, ki bi se v prihodnje pojavile. Lepa pridobitev torej za Gropado, toda tudi pomembna pridobitev za našo slovensko skupnost.
(N. L.)
Na seji v Rimu, ki se je je udeležil tudi minister Granelli
Upravni svet družbe Sincrotrone Trieste določil funkcije in program za leto 1987
V preteklih dneh se je v Rimu sestal na svoji prvi seji po umestitvi upravni svet delniške družbe »Sincrotrone Trieste«, ki bo upravljala tržaški sinhrot-ronski generator, oziroma bo še prej s finančno-upravnega vidika poskrbela, da bo stroj zgrajen. Seja, ki se je je udeležil tudi minister za znanstvene in tehnološke raziskave Luigi Granelli, je bila namenjena porazdelitvi funkcij v okviru samega upravnega sveta in določitvi programa delovanja družbe v letu 1987.
Kot je bilo določeno že 10. novembra letos- na umestitveni seji v Trstu, upravnemu svetu družbe »Sincrotrone Trieste« predseduje nobelovec Carlo Rubbia, ki sicer načeluje tudi znanstvenemu odboru, kateremu je bila dodeljena naloga, da izdela idejni načrt za izdelavo sinhrotrona. Poleg Rubbie v upravnem svetu sedijo izredni komisar tržaškega Raziskovalnega območja Fulvio Anzellotti, podpredsednik Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) prof. Giuseppe Biorci, tajnik znanstvenega odbora za tržaški sin-hrotron prof. Luciano Fonda, načelnik oddelka za tržišče družbe Ansaldo inž. Pier Maria Gerini, svetovalec ministra za znanstvene raziskave dr. Giorgio Rosso Cicogna, ravnatelj tržaškega Raziskovalnega območja dr. Mirano
Sancin, ravnatelj Državnih laboratorijev v Frascatiju prof. Sergio Tazzari, član vodstva Družbe za industrijski napredek (SPI) pri IRI dr. Romualdo Volpi in predsednik deželne finančne družbe Friulia inž. Vittorio Zanon.
Na seji so za podpredsednika imenovali Fulvia Anzellottija, za tajnika dr. Mirana Sancina, mesto pooblaščenega upravitelja pa je prevzel inž. Pier Maria Gerini. Slednji ima za seboj bogato izkušnjo v italijanskih in tujih podjetjih, ki delujejo na jedrskem področju, in bi po spošni oceni moral veliko pripomoči k ekonomski uveljavitvi tržaškega sinhrotrona. Ob naštevanju vseh teh imen in funkcij pa naj nam bo dovoljena pripomba. Večkrat smo slišali zagotovila, da se bo sinhrotronski svetlobni generator skušal v največji možni meri harmonično vključiti v človeško okolje, v katerem bo nastal in deloval. Toda zdaj, oziroma že od 10. novembra je na dlani, da v upravnem svetu ni mesta za človeka, ki iz tega okolja neposredno izhaja in ki bi lahko odigral tvorno vlogo npr. pri iskanju stikov v vzhodni smeri, za kar so pobudniki tržaškega sinhrotrona menda zainteresirani.
A povrnimo se k rimski seji. Kot uvodoma rečeno, so na njej tudi okvir-
no določili program delovanja družbe »Sincrotrone Trieste« v prihodnjem letu. Kot beremo v tiskovnem sporočilu tržaškega Raziskovalnega območja, bo družba vložila veliko naporov za to, da bi privabila k sodelovanju številne italijanske znanstvenike, ki zdaj delujejo na tujem. Na seji so nadalje ustanovili komisijo, ki bo preučila finančni položaj družbe. Načrt predvideva, da bi družba morala v kratkem razpolagati s 150 milijardami lir. Polovico sta že dodelila tržaško Raziskovalno območje, ki je prispevalo 45 milijard, in Dežela, ki je prispevala 30 milijard. Drugo polovico je že zagotovila rimska vlada. Dodelitev teh 75 milijard lir bi moral odobriti medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, kakor hitro bo dokončan idejni načrt za sinhrotronski svetlobni generator.
Načrt bi moral biti izdelan čez slab mesec. Za 26. januar je namreč napovedana seja znanstvenega odbora v Trstu, ki bi morala biti zaključna. Naslednjega dne se bo prav tako v Trstu predvidoma ponovno sestal upravni svet delniške družbe »Sincrotrone Trieste«. Verjetno bo tedaj tudi nekoliko jasnejše, kaj bo s še vedno odprtim vprašanjem lokacije stroja, o katerem se bo Tržaška občina morala še izreči.
Pismo uredništvu
Slovenci in obnova upravnega sveta družbe Friulia
Spoštovano uredništvo!
Dne 24. decembra je Primorski dnevnik poročal o skupščini deželne finančne družbe Friulia. Pri tem je zapisal: »Doslej je bil v upravnem svetu Friulie tudi slovenski izvedenec Vladimir Nanut, ki je zasedal mesto podpredsednika. S svojo strokovnostjo je pozitivno deloval v korist tukajšnjega gospodarstva, zaradi česar je pričakovati, da bo na podpredsedniškem mestu tudi potrjen«.
K temu bi radi dodali le to, da je bil doslej v upravnem svetu pomembne ustanove poleg podpredsednika prof. Nanuta še en slovenski strokovnjak, in sicer znani javni delavec dr. Maks Gergolet iz Doberdoba. Tudi glede njega pričakujemo, da bo v korist slovenskega in splošnega deželnega gospodarstva potrjen za člana upravnega sveta Friulie.
S spoštovanjem, deželno tajništvo SSk
■ Danes ob 16.30 bo v poslopju Za-netti v Škednju božični koncert pihalnega orkestra glasbenega konservatorija Tartini, ki ga vodi Elia Savino.
Drevi ob 19.30 pa bosta v katedrali sv. Justa nastopila Consortium musi-cum pod vodstvom dirigenta Sofiano-pula in slovenska glasbena skupina Gallus Consort. Na sporedu so Trubarjeve, van Eyckove, Praetoriusove, Vivaldijeve in Telemannove skladbe. Oba koncerta prireja tržaška Občina.
Istra v očeh likovnih umetnikov
Istra kot jo vidijo likovni umetniki, bi bil lahko naslov zanimive likovne razstave, ki jo je prejšnje dni priredila Zveza Istranov v svojih prostorih in ki se danes zaključuje. Gre za nekakšno potovanje skozi tipične obmorske in notranje kraje Istre, ki so ga so podpisali znani umetniki, od Crivellarija, Bressanuttija, Brumattija, Duiza in Fabianija do našega Roberta Hlavatyja.
Pogreb našega predragega
bo danes ob 13. uri iz kapele glavne bolnišnice v cerkev v Nabrežino.
SVOJCI
Nabrežina, 30. decembra 1987
Ob prerani smrti prijatelja MATEJA
sočustvujejo z družino tovariši Zveze srednješolcev ZKMI.
Ob hudi izgubi sina Mateja izrekajo iskreno sožalje družini prijateljice Barbara F., Martina, Jana, Patricija, Barbara S., Tamara, Ljudmila in Deborah.
Zakaj nas še vedno oblegajo kupi smeti?
Na Občini zagotavljajo, da se bo položaj v kratkem normaliziral
Pogovor z županom Pavlom Coljo
Uspešen obračun dela v repentabrski občini
Kdor se je včeraj sprehajal po mestnih ulicah, je verjetno marsikje naletel na prekipevajoče nabiralnike smeti. Ob tem se je najbrž tudi vprašal, ali ni bilo rečeno, da se bo položaj po stavki, ki so jo izvedli delavci upepe-Ijevalnika na Pantalejmunu pred božičem, v nekaj dneh uredil. Tako smo se spraševali tudi mi in se v iskanju odgovora obrnili na vodstvo smetarske službe Tržaške občine.
Vodstvo nam je potrdilo, da bi se moral položaj v kratkem normalizirati. Upepeljevalnik je v preteklih dneh deloval dan in noč. Tudi smetarska služba je bila okrepljena. Do nedelje
so smetarji odvažali smeti v treh izmenah na dan (v normalnih razmerah delajo v glavem samo v eni, in sicer dopoldanski), včeraj pa sta bili nekoliko okrepljeni tako popoldanska kot nočna služba. Zakaj pa so po ulicah še vedno kupi, če ne celo grmade smeti? Delno gre še vedno za posledice zastoja ob stavki, so nam odvrnili, a upoštevati je tudi treba, da mesto ob praznikih »proizvaja« znatno več smeti kot običajno. Božične in novoletne praznike med drugim marsikdo izkoristi, da se reši ropotije, ki se mu je v teku leta nabrala v hiši.
Ko smo se z repentabrskim županom pogovarjali o opravljenem delu v zadnjem koledarskem letu, se je Pavel Colja najprej zaustavil pri pridobitvah na področju javnih del.
»Zelo smo zadovoljni z ureditvijo okolja pri telovadnici. Kako je bil potreben tak razstaviščni prostor, je najbolje dokazal velik obisk in uspeh na razstavi vin, ki je bila na njem organizirana. Mnogo občanov je sprva ocenjevalo to strukturo kot nepotrebno, sedaj pa so se vsi prepričali o koristnosti tega posega. V načrtu imamo še smotrno ureditev zelene površine nad cesto, tako da bo to res idealen prostor za prirejanje poletnih prireditev na prostem. Ob tej priložnosti naj se zahvalim Kraški gorski skupnosti, ki je prispevala dobršen del sredstev za ta dela.«
Kako pa je s stavbo na Colu?
»Prešli smo v zadnjo fazo preuredit-venih del na poslopju stare šole na Colu in tako uresničujemo formalno obvezo, sprejeto na lanskih volitvah. Končno bomo imeli na razpolago večjo dvorano za kulturne in predvsem družabne prireditve za mladino, kot so na primer plesi in kabaretne predstave. Sedaj je na razpolago le telovadnica, ki pa je za nekatere prireditve ali družabne prilike neprimerna in večkrat tudi zasedena, saj v njej vadijo športniki vseh kraških društev, ki nimajo svojega objekta. Prepričan sem, da bo razpoložljivost nove dvorane pozitivno vplivala na kulturno delovanje in razvoj družabne dejavnosti, namenjene predvsem mladim.«
Kako delujejo občinske službe?
»Zadovoljen sem z izboljšanjem občinskih služb. Letos je stekla smetarska služba in občani so jo v tej prvi fazi sprejeli pozitivno, brez kakršnih-
koli pripomb. Večje število delavcev, s katerimi razpolagamo, nam dovoljuje, da posvečamo večjo pozornost vzdrževanju cest in okolja nasploh.«
Kakšni pa so bodoči načrti?
»V teh letih smo dali prednost osnovnim socialnim strukturam in mislim, da smo dosegli vidne rezultate. Ostali pa so nerešeni nekateri problemi, predvsem tu mislim na redno vzdrževanje cestnega omrežja. Za ta dela je težko dobiti denarna sredstva in zato bomo morali v letu 1987 najeti večje posojilo, da bomo lahko učinkovito posegli na tem področju. V teku zime bomo tudi odobrili varianto regulacijskega načrta in skušali bomo intenzivneje intervenirati za zaščito okolja, kjer se čutijo negativne posledice velikega pritiska mesta na teritorij naše občine.«
Kakšni so družbeni odnosi v repentabrski občini?
»V duhu krepitve sožitja med tu živečima narodoma in spoštovanja kultur ocenjujem za zelo pozitivno, da se je z našim odločilnim posegom ohranila italijanska šola, čeprav jo obiskujejo le štirje učenci. Vem, da bodo to gluha ušesa meščanskih nacionalističnih krogov preslišala, vsekakor pa ostaja to zgled pravilnega odnosa upraviteljev do svojih občanov ne glede na narodno pripadnost.«
Na koncu pa še voščilo: »Želim vsem našim občanom in širši skupnosti obilo sreče za praznike in v novem letu z željo, da bi se utrdilo sožitje med tu živečima narodoma in da bi se v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom končno prešlo iz golega in večkrat nezainteresiranega besedičenja do konkretnih dejanj.«
B. S.
Sporočamo, da bo pogreb
Josipa Ota
danes, 30. decembra 1986, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice mimo doma na boljunsko pokopališče.
Sinova z družinama
Boljunec, 30. decembra 1986
Ob smrti tov. Josipa Ote izreka svojcem iskreno sožalje sekcija KPI-PCI občine Dolina.
Ob smrti očeta Josipa izreka Konzorcij obrtniške cone Dolina iskreno sožalje svojemu članu Dragu Oti in družini.
Ob težki izgubi Josipa Ote izreka globoko sožalje svojcem družina Milano.
Ob težki izgubi dragega Josipa Ote izreka svojemu odborniku Mitji Oti in sorodnikom iskreno sožalje KD F. Prešeren.
Ob smrti dragega Josipa Ote, svojega dolgoletnega odbornika, izreka iskreno sožalje svojcem Kmetijska zadruga v Trstu.
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk na obisku v Plečnikovi Ljubljani
Še nekaj dni, in sicer do 3. januarja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na ogled razstava »Jože Plečnik arhitekt 1872-1957«, ki je, kot znano, spomladi požela lep uspeh‘v Pompidoujevem centru v Parizu. Gre za dogodek, kateremu bo nedvomno odmerjeno vidno mesto v letošnjih analih slovenske kulture in ki je pritegnil dokajšnjo pozornost tudi tostran meje. Tako je preteklo nedeljo razstavo obiskalo kakih 50 ljudi, ki se je udeležilo izleta v Plečnikovo Ljubljano v priredbi devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti.
Izletnike je spremljal znani arhitekt in univerzitetni profesor Marko Pozzet-to, ki si je pridobil veliko zaslug za ponovno odkritje našega največjega arhitekta, tako v svetu kot doma. Ob njegovi razlagi so si izletniki ogledali najprej razstavo na Gospodarskem razstavišču, potem pa stavbe in zgradbe, s katerimi je Plečnik globoko zaznamoval podobo slovenske prestolnice, od Zal do Tro-mostovja, od Narodne in univerzitetne knjižnice do Tržnice blizu stolnice. Gre za stvaritve, ki vzbujajo zanimanje strokovnjakov po vsej Evropi in celo izven nje, npr. v New Yorku in Tokiu, kjer bodo Plečnikovo razstavo najbrž ponovili.
Na poti proti domu so se izletniki ustavili v Zaplani pri Logatcu, da bi si »privezali dušo«. Možnost pa so imeli še marsikaj slišati oziroma reči o Plečniku in sploh o slovenskem kulturnem in političnem dogajanju tako onstran kot tostran meje. Izlet sta vodila sekcijska tajnik Ivan Brecelj in podtajnik Antek Terčon, med drugimi pa se ga je udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar.
Karabinjerji izsledili tatu osmih motornih koles
Dan po božiču se je pri karabinjerjih v Ul. Cologna oglasil Giuseppe Spina in jim povedal, da je na Videmski ulici, pod oboki stavbe, v kateri ima sedež zavod INPS, opazil svoje motorno kolo. Pred dnevi so mu ga namreč neznanci ukradli in lastnik je krajo tudi prijavil. Toda, njegov "konjiček" ni sameval, ampak je bil v družni drugih štirih motornih koles, ki so bila vsa skupaj Povezana z železno verigo.
Karabinjerji so se takoj napotili v Videmsko ulico in ?e pri nakaterih mladeničih iz okolice pozanimali, da bi izvedeli za morebitnega storilca. In res so prišli do ime-
37-letnega Piera Pretija, stanujočega v Videmski ulici 12, ki je sprva dejanje zanikal, nato pa ga je'priznal. Še Jfcč, priznal je, da je ukradel še druga motorna kolesa. Dve so tako našli na Ul. S. Anastasio, eno pa v Ljudskem vrtu na Ul. Giulia. Najdenih motorjev je torej osem in za večino od njih karabinjerji še iščejo lastnike. Le-ti naj se Oglasijo na postaji v Ul. Cologna, storilec pa bo medtem na svobodi čakal na posledice prijave, ki so jo orožniki nemudoma naslovili na sodstvo.
• Kar sedem ranjenih, k sreči lažje, je terjala prometna nesreča, ki se je v nedeljo na predvečer pripetila na Ponča-nn V križišču ulic D'Alviano in Lorenzetti sta zaradi neupoštevanja odvzema prednosti trčila renault 5 s štirimi po-niki in giulietta s tremi. Renault je upravljala 32-letna vtarina Brunetti Lonza, ob kateri je sedel mož Livio Lonza, za njima pa njuna otroka Helga in Christian. V giulietti pa r? se poleg voznika Paola Ligasa peljali še njegova žena Manuela in mala prijateljica Sabrina Juras. Zaradi lažjih poškodb se bodo morali zakonca iz renaulta in Ligasova ena zdraviti 10 dni, njuna otroka, mala Sabrina in Ligas pa
Trst član Evropske zveze kongresnih mest
Pred nekaj dnevi se je v Ziirichu zaključil kongres Evropske zveze kongresnih mest. Prvič se je tega srečanja udeležil tudi tržaški konzorcij PromoTrieste, ki je bil pred kratkim včlanjen v to evropsko organizacijo.
Trst bo torej dve leti zastopal vsa italijanska mesta, saj je obenem član vodstva te evropske zveze. Na mednarodnem zborovanju je PromoTrieste predstavil priložnostno publikacijo z naslovom »Kongresni center Pomorske postaje«, v kateri so navedeni vsi najpomembnejši kulturni in znanstveni dosežki našega mesta.
Izbrali so najboljšo tržaško narečno popevko
V gledališču Rosšetti je bil predsinočnjim zaključni večer festivala tržaške popevke, tokrat že v osmi izdaji. Manifestacijo je organiziral Furio Marion pod pokroviteljstvom tržaške Občine, Pokrajine in Letoviščarske ter turistične ustanove, izkupiček pa je bil namenjen dobrodelni organizaciji Arniči del cuore. Na festivalu so predstavili 42 popevk v tržaškem narečju, izmed katerih so jih za zaključni večer izbrali 20. Za najboljšo je posebna žirija, v kateri so bili kulturni in umetniški delavci, izbrala popevko »Stasera dame del ti« (Nocoj me tikaj) avtorjev Paole Čampi in Sergia Subellija. Zapela jo je Mara Sardi. Na večeru je sodeloval tudi znani tržaški kantavtor Lorenza Pilat, medtem ko je napovedanega Lelia Lutazzija občinstvo zaman čakalo.
Drevi še zadnji božični koncert v Cristallu
Danes se bo v gledališču Cristallo zaključil niz uspešnih božičnih koncertov, ki ga je že tretjič priredilo pokrajinsko Odborništvo za kulturo. Drevišnji koncert se bo pričel ob 18. uri, na sporedu pa so skladbe Mendelssohna, Debussyja, Glazunova, Gliera, Honeggerja, Malipiera, Ffinde-mitha in Brittena.
Potovalni urad AURORA
vošči vsem srečno novo leto in vabi na potovanje v
SINGAPUR in MALEZIJO
od 15. do 24. februarja 1987
Cena 1.590.000 lir.
Informacije in vpis pri AURORI v Ul. Milano 20, tel. 60-621.
Ob smrti svojega dolgoletnega odbornika Josipa Ote izreka Kmečka zveza občuteno sožalje svojcem.
Ob izgubi očeta Josipa Maverja izreka iskreno sožalje sinovoma in družinama Zveza borcev Boljunec.
30. 12. 1985	30. 12. 1986
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega
Marcella Grassija
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Slivno, 30. decembra 1986
Predsilvestrovanje v Skednju
Naša društva se mrzlično pripravljajo na jutrišnje silvestrovanje. Tako so se pripravili v nedeljo popoldne v KD »Ivan Grbec« v Skednju, kjer so organizirali popoldansko predsilvestrovanje, ki pa je trajalo do poznega večera. Udeležilo se ga je kar lepo število članov in prijateljev društva, mladih in manj mladih, ki so zares v prisrčni in tovariški družbi za nekaj ur pozabili na vsakdanje težave in se ob zvokih harmonikarja Andreja Blasiga prav veselo zabavali. Seveda ni manjkalo pristne kapljice in slaščic ter raznih jedač, ki so jih mojstrsko pripravile škedenjske žene. (mm)
Božični koncert zbora M. Kogoj
V nedeljo popoldne so člani mešanega pevskega zbora Marij Kogoj od Svetega Ivana priredili v tamkajšnji župni cerkvi že tradicionalni koncert božičnih pesmi. Najprej je nastopil zbor, ki je zapel pet pesmi slovenskih skladateljev, in sicer Gallusa, Vrabca, Merkuja in Vodopivčevo »Svetočerno«, ki je bila v krstni izvedbi. Nato je nastopil organist prof. Andrej Pegan, ki je krasno in učinkovito zaigral razne skladbe Bacha, Trošta in Francka. Nazadnje je še nastopil zbor, ki je pod vodstvom Pegana ob spremljavi organistke Eve Dekleva zapel zelo ubrano še pet lepih slovenskih božičnih pesmi skladateljev Maliča, Tomca, Vrabca in Vidmarja.
Prisotni, ki bi jih lahko bilo več, so z veliko pozornostjo sledili koncertu, ki ga je izvajal znani in požrtvovalni svetoivanski zbor in je bil zares na vrhunski pevski ravni, (mm)
darovi in prispevki
V	počastitev spomina sestrične Ane Grgič daruje Marija Križmančič — Sto-per 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob Mateja Veni-erja daruje Liana Kriščak 10.000 lir za Mladinski krožek Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Marjana Per-tota daruje Liana Kriščak 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Mateja. Veni-erja daruje N. K. 25.000 lir za Mladinski krožek Nabrežina in 25.000 lir za Sklad
M.	Čuk.
Namesto cvetja na grob Marije Briz-zi—Raubar daruje Soča Stanese z družino 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 10. obletnici smrti Dominika Štrek-Ija darujeta Miro in Slavko z družinama
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu in 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Bruna Miliča daruje Drago Sedmak 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto novoletnih voščil daruje KD F. Prešeren 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 7. obletnici smrti dragega moža in očeta Rafaela Breclja darujeta žena Karmela in hči Anita z družino 30.000 lir za MPZ M. Pertot iz Barkovelj.
Ob 6. obletnici smrti dragega očeta Karla Gombača daruje hči Marinka
20.000	lir za Godbeno društvo v Nabrežini.
V	spomin na očeta Stojana Colje daruje kolektiv SSG 250.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Borisa Žafrana darujeta Valter in Bonja Romano 20.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Marjana Pertota darujeta Tončka in Mario Martelanc 10.000 lir za KD Barkovlje.
V	spomin na Edija Kobala darujeta Tončka in Mario Martelanc 10.000 lir za TPK Sirena.
Ob skupni večerji darujejo 60-letniki iz Bazovice 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 20.000 lir za SZ Sloga, 20.000 lir za ŠD Zarja in
20.000	lir za Slomškov dom v Bazovici.
N.	N. iz Nabrežine — postaja daruje
50.000	lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Ob obletnici smrti Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 27. obletnici smrti Cirila Kralja se ga spominjajo žena in otroci ter darujejo
10.000	lir za Godbo V. Parma iz Trebč.
V	spomin na dragega Edija Kobala darujeta Zofija in Laura Žagar 15.000 lir za sekcijo KPI M. Matjašič — Barkovlje in
15.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Edvina Kobala daruje Zora Fabjančič 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto prispevkov k novoletnim voščilnicam darujeta Egidio in Lidia Castellani 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marijo Brizzi-Raubar darujejo sinovi sodelavci — mestni redarji VI. sektorja z Opčin 180.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob plačilu članarine darujeta Olga in Aleksij Pertot 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Gizelo Caharijo vd. Laghi daruje Vojko Pertot z družino 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na pok. Fausta Veglio daruje Mirko z ženo Nado Abram 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na prerani grob Anke Grgič-Canciani darujeta Viktor in Norma 10^000 lir za Sklad M. Čuk in 10.000 lir za ŠZ Sloga.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec sporoča, da je še nekaj prostih mest za 3-dnevni izlet v Krško in okolico jutri, 31. t. m. ter 1. in 2. januarja. Tel. 827528.
razna obvestila
KD F. Venturini - Domjo sporoča, da že redno deluje GLASBENA ŠOLA ZA DIATONIČNO HARMONIKO pod vodstvom Zorana Lupinca. Informacije ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 31. t. m., zapade rok za predložitev del za NATEČAJ ZA IZVIRNO VESELOIGRO V PRIMORSKEM NAREČJU ALI KNJIŽNEM JEZIKU.
razstave
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI.
V	galeriji Cartesius bodo do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - razstavljata do 7. januarja 1987 slikarja LIANA SILVESTRI in ROBERTO PI-SON.
Sindikat slovenske šole
obvešča vse vzgojiteljice, da steče rok za predložitev prošenj za premestitev 5. januarja 1987.
Obrazce dobite na sedežu sindikata slovenske šole Ul. F. Filzi 8, I. nadstropje, tel. 040/61193, danes in v petek od 16. do 17. ure.
Glasbena zadruga FANTASV
priredi jutri, 31. t. m. v Ljudskem domu v Križu
Silvestrovanje
s plesno skupino AMADEUS
Zabavali se boste lahko do 4. zjutraj. Vabila pa dobite v prostorih Ljudskega doma od 18. do 20.30.
gledališča
VERDI
V	četrtek, 8. januarja 1987, premiera baletne predstave LA FILLE MAL GAR-DEE gledališča OPERA iz Budimpešte.
ROSSETTI
V	četrtek, 1. januarja 1987, ob 17.30: NOVOLETNI KONCERT mestne godbe G. Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes, 30. t. m., ob 20.30: E. Vidiz EL MARUBIO. Režija Francesco Macedonio. Prodaja vstopnic pri UTAT, Pasaža Protti 2, ter uro pred predstavo pri blagajni gledališča.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
EKCELSIOR I - 17.45, 21.45 E.T. - L'ex-traterrestre, fant., ZDA 1982, 100': r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Barrymore.
EKCELSIOR II - 17.00, 22.15 Shangai Surprise, dram., ZDA/VB 1986; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies IL, kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II burbe-ro, kom., It. 1986, 100'; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Superfan-tozzi, kom., It. 1986; r. Nori Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Superfem-mine in calore, porn., □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Corto circuito, fant., ZDA 1986, 150'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Guttenberg.
MIGNON - 15.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Highlander,
dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Ce... un lantas-ma tra noi due, kom., ZDA 1982; r. Robert Mulligan; i. Sally Field, James Caan.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Momo, dram., It./ZRN 1986; r. Johannes Scha-af; i. Radost Bokel, John Huston. VITTORIO VENEJO - 16.00, 22.00 Cob-ra, akc., ZDA 1986, 97’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, Brigit-te Nielsen.
RADIO - 15.30, 21.30 Banane al ciocco-
lato, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
SILVESTER OLENIK je včeraj praznoval svoj rojstni dan, jutri pa goduje. Še mnogo zdravih let v krogu svoje družine mu želijo sestra Alojzija, Nadja in Danica.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 30. decembra
EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 7.26 in zatone ob 15.19.
Jutri, SREDA, 31. decembra
SILVESTER
PLIMOVANJE DANES: Ob 02.19 najnižje -10 cm, ob 8.11 najvišje 54 cm, ob 15.17 najnižje -70 cm, ob 22.02 najvišje 33 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Flavio Barisi, Ilaria Novacco, Suhail Meriggi, Matteo Bonini, Martina Sganga, Giulia Pestotti, Irene Pecile^ Arianna Tassari, Beatrice Vusio, Andrea Alessia Grimalda.
UMRLI SO: 77-letna Giovanna Purich, 96-letna Aliče Sandrini, 85-letna Giusep-pina Podrecca, 78-letni Angelo Zaccaron, 74-letni Guido Furlan, 50-letna Cristina Trobez, 71-letni Astore Nichel, 69-letni Pietro Bertoldini, 83-letna Luigia Fabris, 70-letna Eufemia Benussi, 80-letna Luigia lust, 71-letna Antonia Benci, 87-letna Maria Bahle.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. decembra 1986, do sobote, 3. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD F. Prešeren in KD V. Vodnik vabita na VEČER KABARETA IN PLESA s skupino KARST BROTHERS in ansamblom PRIZMA, ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu dne 2. januarja ob 20.30. Čakamo vas.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu — Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju — Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo danes, 30. t. m., ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vstop samo z vabili.
KD Rdeča zvezda vabi, da bi novo leto začeli z dobro voljo skupaj s kabaretno skupino KARST BROTHERS v športno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 11. januarja, ob 17.30. Pridite, zabavali se boste!
koncerti
KULTURNI DOM TRST
V organizaciji Slovenskih denarnih zavodov v Italiji bo v petek, 2. januarja, ob
20.30	v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4 -ter v soboto, 3. januarja 1987, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - Ul. Brass 20: NOVOLETNI KONCERT komornega orkestra GAUDEAMUS iz Zagreba. Dirigent Zlatan Srzič.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom.
mali oglasi
PRODAM v centru Kopra veliko hišo z vrtom, lepa pozicija, potrebna popravil, primerna za hotel ali urade. Tel. 040/212096, Trst.
V BORŠTU je odprl osmico Felo.
IZGUBIL se je v bližini Zgonika nemški ovčar z ovratnikom, črne dlake, po imenu Roky. Tel. na št. 040/744622— nagrada za najditelja 1.000.000 lir.
NUJNO iščemo žensko/moško osebje, 15/29 let, za čiščenje veletrgovin. Javiti se pri Uradu za delo, Ul. F. Severo 46/1, soba F, danes, 30. in jutri 31. t. m.
menjalnica		29. 12.	1986
Ameriški dolar		..	1338.—	Japonski jen	 Švicarski frank 		8,-
Nemška marka 		691.25		825.—
Francoski frank		209.—	Avstrijski šiling		98.10
Holandski florint		.. 611.5—	Norveška krona 		181.20—
Belgijski frank		32.70	Švedska krona		197,—
Funt šterling		..	1960,—	Portugalski eskudo		8.70
Irski šterling		..	1867.—	Španska peseta		9.70
Danska krona		180.—	Avstralski dolar 		850,—
Grška drahma 		9.20	Debeli dinar		2.40,—
Kanadski dolar 			860.—	Drobni dinar		2.40,—
			
	KaSs		
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRAS
pri BOŽOTU
REPENTABOR 1 - Tel. 227113
slike, ki niso le spomin
aldo rupcl
Vojaške godbe ne prinašajo utehe
Godba na pihala spada na praznik, na veselico, služi budnicam za državni praznik. Srečamo jo tudi na pogrebih in ob žalnih proslavah. Vojaške godbe nastopajo, kadar orožje molči ali preži v skladiščih. Nastopajo na mimohodih, na promenadnih koncertih in ob krstu velikih bojnih ladij. Zelo pogosto jih uporabijo zato, da prikažejo prijaznejše lice okupacijske vojske.
Na posnetku je godba na pihala kdo ve katere severnoameriške vojaške enote. Paradirala je po glavnih goriš-kih ulicah ob priložnosti, ki ni zabeležena na zadnji strani, kot se marsikdaj zgodi pri fotografijah. Ob razvitju svojih ali ob prejemu kakšnih posnetkov od prijatelja in sorodnika smo prepričani, da ne bomo nikoli pozabili, na kaj se posnetek nanaša in kdaj je bil napravljen. V resnici imamo po dveh letih že dvome o letnici, po petih smo že pozabili imena polovice oseb, ki so bile z nami, po desetih imamo težave z opredelitvijo kraja, kjer je posnetek bil napravljen. Pomagamo si z miselnimi povezavami.
Današnji posnetek so mi izročili drugi kot zanimivost. Za časa zaveznikov me ni bilo v Gorici, živel sem še pri Sv. Ivanu v Trstu. Ameriške uniforme z značilnim znakom na čeladah in
še posebej glasbila so me spomnila na koračnice, ki so se dneve in dneve razlegale vsako jutro po tržaškem predmestju, če je bilo lepo vreme. Vojaška godba je igrala v kasarni na zbornem prostoru blizu Narodnega doma, kjer je bil sedež društva Slavko Škamperle. Z drugega nadstropja hiše, kjer smo po vojni stanovali, sem gledal ameriške vojake, kako so na nogometnem igrišču vadili po taktu. Prišel je čas, ko so na istem nogometnem igrišču divjaško vadili pretepanje mani-festantov; svoje znanje so kasneje preizkusili po tržaških ulicah in trgih. Godba pa je igrala in igrala... Tista muzika nam ni prinesla utehe, zasukala je kolo časa za nekaj desetletij nazaj. Potem so jo zamenjale fanfare ber-saljerskih enot, a to niso več spomini, to spada že v sedanjost.
POPRAVEK
V prispevku prejšnjega tedna sta bili objavljeni dve napaki. Ena je vsebinska. Kavarna Bratuž ni bila neposredno na Travniku, temveč petdeset metrov daleč v Ul. Mameli. Druga napaka je slovnična: cerkev sv. Ignacija ni "zrasla" po letu 1654, temveč je "rastla". Pisec se opravičuje!
Novo upravljanje
ribarnice CHIJ\T

Cenjenim strankam sporočamo, da smo ponovno odprli ribarnico za prodajo na drobno in na debelo svežih rib.
Pričakujemo vaš obisk ter vam želimo vesele praznike.


CHIATTI
Sesljan 21/A - Tel.: 299150
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Naslov se zdi iz dneva v dan boljši, še zadnjič v tem letu, ki ni bilo slabo. Danes imamo za vas kar tri lestvice in vsaka je po svoje zelo zanimiva. Najprej
tedenska: ted. na 6 3 7
25 2 2 3 14
pr. ted. 1
3
4
5 8 9
Pretenders - Don’t Get Me VVrong Europe - Final Countdovvn .
Human League - Human Martin Krpan - Od višine se zvrti Bob Geldof- This Is The World Calling Duran Duran - Notorius
7.	Berlin - Take My Breath Away
8.	Eurythmics - Thorn In My Side Madonna - True Blue Modem Talking - Geronimo’s Cadillac povem le to, da so Pretenders ves december prvi in seveda zasluzeno vodijo tudi na spodnji lestvici...
Mesečna lestvica:
1. Pretenders - Don’t Get Me VVrong, 2. Human League - Human, 3. Frank/e Goes To Hollywood - Rage Hard, 4. Europe - Final Countdovvn, 5. Martin Krpan - Od višine se zvrti, 6. Eurythmics - Thorn In My Side, 7. Faico -Corning Home, 8. Berlin - Take My Breath Away, 9. Cindy Lauper - True Colours, 10. Bob Geldof - This Is The VVorld Calling.
Tako je torej mesečno stanje stvari, pravi barometer popularnosti pa je končna, letna lestvica, v kateri smo upoštevali vse glasovnice, tudi če motiva še ni bilo, ali pa je že padel z lestvice.
Brez dolgega komentarja,
1.
2.
3.
4.
5.
6.
9.
10.
naj
Pa si poglejmo še končno letno lestvico:
1. Martin Krpan - Od višine se zvrti, 2. Madonna - Papa Don't Preach, 3. David Bowie - Absolute Beginners, 4. A-ha - The Sun Always Shines On TV, 5. Madonna - Live To Tell, 6. Gu Gu - Ljubil bi se, 7. Randez vous - Debela dekFca, 8. Faico - Jeanny, 9. Eurythmics - Thorn In My Side, 10. Pretenders -Don't Get Me VVrong.
Ta lestvica je resničen letni prerez najpopularnejših motivov na našem koncu... Skupina Martin Krpan je postavila letos vse rekorde, kar 25 tednov zapored na lestvici, šestkrat na mesečnih lestvicah! Samo tri popevke niso bile nikoli prve na mesečnih lestvicah, te so Ljubil bi se, skupine Gu Gu, Jeanny - Falca in Thorn In My Side, dua Eurythmics.
Tako smo glasbeni del leta 1986 zaključili, z nekaj novostmi pa se dobimo v januarju prihodnje leto. Zdaj pa še nagrajenci z mesečnimi in velikimi končnimi nagradami:
—	dve akustični kitari, Elektrotehna DO Melodija Mengeš: Marina Frandolic, Štivan 10 d, in Robert Petrovčič, Volčja Draga 68,
—	stereo aramofon SNG 2 x 4w, Iskra tozd Elektroakustika Sežana: Boris Može, Štorje 50,
—	skrivnostna nagrada LB-SB Koper: Andrej Golob, I. Suliča 14 c, Šempeter, in Mojca Gorjan, Proletarskih brigad 20, Izola,
—	knjiga založbe Lipa Koper - Jadranje na deski: Miranda Krašina, Vilharjeva 40, Ajdovščina,
—	komplet kozarcev, Astra DO Steklarna Hrpelje: Marica Bunc, Škrbina 42, Komen,
—	plošče RTV Ljubljana in Radio Koper: Lojzka Mozetič, Volčja Draga 63 b, Irena Škapin, Rodik 13 a, in Aleksij Muzina, Oktobrske revolucije 18 d, Izola.
—	dve knjigi oz. knjiga s kaseto, ZTT Trst: Mateja Sedmak, Zadružna 2, Koper.
—	tri reklamne majice Primorskih novic Koper: Silvana Manfreda, Kamno 37 a, Kobarid, Nataša Pavlin, Ajševica 64 a, Nova Gorica in Darinka Bezeljak, Nova Gorica (sporoči točen naslov!)
ČESTITAMO IN SREČNO!
Z nagradami sodelujejo še:
ZolOltM Lipa Kapar
Založništvo tržaškega tlaka - Trši
Iskra TOZD Elaktroakuatlka
Sežana
/O
današnji televizijski in radijski sporedi


c
RAI 1
RAI 2
RAI 3
IT RTV Ljubljana
jlP) TV Koper
7.20	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Risanka: Šansone e Isidoro
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Zgodovinska oddaja o 1. 1946
16.00	Film: In nome di Dio (dram., 1948, r. J. Ford, i. J. Wayne)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: (2. del)
17.55	Dokumentarec: Besednjak
18.10	Risanka: Le avventure di Pitfall
18.30	Aktualnosti: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Živalski svet
21.45	Dnevnik
21.55	Glasbena oddaja: Sotto 1'albero
23.10	Nan.: Professione: pericolo!
24.00	Dnevnik
0.10 Umetnik pred ogledalom: Aligi Sassu
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Monografija: Nell anno di Donatello
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -L'uomo di Portofino
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: La donna di paglia (krim., 1964, r. B. Deardon, i. G. Lollob-rigida, S. Connery, Ralph Ric-hardson)
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Rubrika o medicini: Trentatre
23.35	Dnevnik
23.45	Film: II giardino dei Finzi Conti-ni (dram., 1971, r. Vittorio De Sica, i. L. Capolicchio, D. Sanda)
12.55	Nadaljevanka: Le mie prigioni (i. Paolo Carlini, Tino Carraro, 1. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja: Vrtanje in gradnja predorov
15.00	Koncert: L. Van Beethoven (Sonati v g-molu op. 5, št. 2 in F-duru št. 5 op. 24, Pomlad)
15.50	Dokumentarec: II mare dietro le dune
16.00	Dokumentarec: Caravaggio (pripravil Vinicio Zaganelli)
16.50	Variete: Dadaumpa
18.05	Glasbena oddaja: Rockline (produkcija BBC)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Slonokoščena obala - Slika Afrike, ki se spreminja
20.30	Izobr. odd.: Pohod zamisli
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Dnevnik. Firenze stanotte sei bella
9.00	TV mozaik: Delo - Tveganje
12.55	Smučarski skoki (prenos iz Oberstdorfa)
15.40	TV mozaik (pon.)
16.40	Poročila
16.45	Otroški spored: pravljica Tončkove sanje, nato risanka
17.15 Otroški festival v Ankari (3. del)
17.45	Glasbena oddaja: Periskop (gosti: Lačni Franc, Mira in Matija Terlep, pevka Beti Jenko, Miha Dovžan, Ribiški oktet, Jani Golob, Lado Jakša, Vlado Kreslin, Miro Tommasini, Olga Gracelj, Reggie Workmann
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obalno-kraški obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Gledališka predstava: La Mos-cheta (A. Beolco-Ruzzante), rež. Jože Babič, SSG Trst 1964-65
21.35	Inf. oddaja: Integrali (gost Maks Furijan, informacija o Informativnem centru Križanke in o razstavi o kruhu, razgovor o kanadski književnosti)
22.50	Dnevnik
12.55	Smučarski skoki (Oberstdorf)
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo posredovali novoletne izjave in voščila predsednik Deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj, predsednik SKGZ Boris Race in predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau.
Krajša prispevka bosta obravnavala festival tržaške popevke in obračun Tržaške trgovinske zbornice.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: Le tre morti del sergente Caine (pust., r. Percival Rubens)
22.20	TVD Vsedanes
22.35	It. koš. prvenstvo A-2 lige
23.45	Nadaljevanka: II diluvio
JU CANALES ___________
8.30	Film: II principe del circo (kom., 1958, i. Danny Kaye)
-10.10 Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Film: II gladiatore di Roma (pust., 1962, i. Gordon Scott)
15.25	Film: La tigre (pust., 1958, r. Hugo Fragone-se, i. Steward Granger, Barbara Rush)
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Speedy Gonzales, Silvestre, Will-coyote
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Tednik: Nonsolomoda
22.30	Variete: Missevolissi-mevolmente
24.00	Rubrika: Premiere
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile!,
9.20	Amanda
9.50	Film: Tom Sawyer (pust., 1973, r. Don Taylor, i. Johnnie Whitaker, Celeste Holm)
12.00	Dokumentarec: Zvezde producenta Foxa
12.30	Dokumentarec: Svet okrog nas
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Risanka: Lupin III - il castello di Cagliostro
16.15	Film:	Tormento
(dram., 1950, r. Raffaello Matarazzo, i. Yvon-ne Šanson, Amedeo Nazzari)
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Potovanje okoli sveta
20.30	Film: I guattro mos-chettieri (pust., 1975, r. Richard Lester, i. Oliver Reed, Raguel Welch, Faye Duna-way)
22.20 Film: Un americano a Parigi (glas., 1951, r. Vincente Minelli, i. Gene Kelly, Leslie Ca-ron)
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Pascal, Pepero
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer, 12.00 Automan
13.00	Glasbeni oddaji: Can-did camera, 13.15 Dee-jay Television
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Occhi di gat-to, Charlie Brown Christmas, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Glasbena oddaja: Eroi dell'86
22.50	Film: Frankenstein ju-nior (kom., 1974, r. Mel Brooks, i. Gene Wil-der, Marty Feldman) 0.50 Nanizanki: T. J. Hoo-ker, 1.45 Agenzia Rockford
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risani film: Simbad il marinaio
19.30	Nanizanka: Le tigri di Salgari
20.30	Film: Gran bollito (dram., 1977, r. Mauro Bolognini, i. Shelley Winters, Renato Poz-zetto)
22.20 Nanizanka: Il bastardo
23.25 Filmska rubrika
23.30	Znanstvena rubrika: Il Leonardo
24.00	Nočni film
I ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Rosa De Lej os
14.30	Ris.: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Rosa DeLejos
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma 1.00 Glasbene novosti
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Almanah - Nediški zvon; 8.55 Mozaik;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Glasbene skice, Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Razmišljanja o vsakdanjih stvareh; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijski kolaž: Slovenski humoristični prazniki; 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kvartet godal;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na tekmovanjih; 21.04 Premiere ; 22.30 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro;
14.40	Zanimivost, pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim; 17.40 Fantje po polj' gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, * 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Knjižne novosti; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00_Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Radijska igra; 18.33 Slovenski solisti;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo; 19.00 Smeh in glasba; med oddajami glasba.
Vzpodbudne vesti iz Slovenije
Za člane društva upokojencev
Najbrž že v marcu začetek del na avtocesti Nova Gorica-Razdrto
Prijetna silvestrska družabnost v Kulturnem domu v Sovodnjah
Po vsej verjetnosti bodo že na pomlad delavci in stroji prišli na gradbišče nove avtoceste Vrtojba-Razdrto. O tem je v Sloveniji v zadnjem času veliko govora. Pravzaprav o cestah v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh veliko govore. Treba bo namreč zgraditi avtocesto od predora pod Karavankami, ki je že v gradnji, do Lesc, zatem sedanjo cesto od Ljubljane do Zagreba zares posodobiti, nadaljevati z gradnjo avtoceste med Zagrebom in Beogradom.
Sem sodita seveda tudi avtocestna odseka od Razdrtega do meje z Italijo tako pri Gorici kot pri Trstu. V slovenskih vladnih krogih so se odločili, da bodo oba kraka gradili istočasno, seveda postopoma. Investicija je namreč zelo velika in bo brez dvoma precej bremenila proračun Slovenije.
Vendarle, po dolgoletnem čakanju, pa se zdi, da smo tik pred začetkom del. Govor je, da bodo na našem koncu dela stekla najprej na odseku mejni prehod Vrtojba-Selo. Istočasno pa naj bi pričeli z deli tudi od Razdrtega v obeh smereh proti Novi Gorici in Sežani. Vesti sicer niso uradne, v novogoriških krogih pa jih marsikdo potrjuje.
Seveda bomo zelo zadovoljni takrat ko bodo na trasi bodoče avtoceste zabrneli stroji. Izgradnja avtoceste, trajala bo prav gotovo več let, bo veliko pomenila za gospodarski razvoj Gori-
ce in Nove Gorice, Goriške na italijanski strani in Severne Primorske na jugoslovanski. Saj bo avtocesta važna za vso industrijo od Ajdovščine do Nove Gorice, kot tudi za mednarodno trgovinsko menjavo na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Gospodarstveniki na obeh straneh meje v to upajo. Na jugoslovanski strani bo Primex pričel na pomlad graditi novo halo za skladiščenje blaga, ki gre preko meje. V lanskem letu so v prvi hali povečali predviden promet. Gotovi so, da bo prometa več. Na italijanski strani je na voljo denar za nadaljevanje gradnje naprav na avtoportu. Vse te mejne naprave pa ne bodo prišle do pravega izraza dokler ne bo zgrajena avtocesta od meje do Razdrtega. Zdi pa se, da bo s tem v zvezi na pomlad šlo zares. Tudi to bo izvajanje osimskih sporazumov na področju infrastruktur.
Sporazum glede pokojnin
Med Goriško hranilnico in delavskim patronatom INAS-CISL je bil sklenjen sporazum o novi službi, ki jih bosta patronat in kreditni zavod nudila upokojencem. Patronat bo namreč Hranilnici posredoval sezname ljudi, ki odhajajo v pokoj in ki so vse stvari v zvezi s pokojnino uredili pri tem
patronatu. Seveda bo v tem primeru šlo le za tiste upokojence, ki bodo to želeli. Upokojenci bodo tako na svoj tekoči račun v Hranilnici dobili akontacijo pokojnine že od dneva, ko bodo stopili v vrste upokojencev. Ne bo jim treba tako čakati dokler se ne izteče birokratski postopek za ureditev pokojninskih zadev pri pristojnem državnem inštitutu.
Vandalizem
Tudi letos je goriška občinska uprava postavila sredi parkirišča na Travniku veliko jelko v počastitev božičnih in novoletnih praznikov. Tudi letos so na veje drevesa obesili voščila v več jezikih. Slovenski napis, kot nas je obvestil naš bralec, je lepega dne izginil, pravzaprav skrit je bil med vejami, potem pa se je spet pojavil, da so ga mimoidoči lahko videli. To se je baje zgodilo nekajkrat.
Koristne
telefonske številke
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Goriški upokojenci, člani Društva slovenskih upokojencev, so že v nedeljo primemo proslavili odhod starega leta in prihod novega. Zbrali so se na prijetni družabnosti v Kulturnem domu v Sovodnjah, prisluhnili vedremu sporedu ter se prav luštno imeli do poznega večera. Precej zaslug za uspelo družabnost gre nedvomno tudi KD Sovodnje, za prijetno pripravljeno dvorano, lepo okrašene mize in seveda za večerjo, postrežbo in sploh vse, kar sodi zraven.
Za priložnostni program so poskrbeli člani društva Tabor z Opčin, ki so udeležencem posredovali Besedo 86. Sicer pa se je, poleg napovedanih, na družabnosti zvrstilo še nekaj nenapovedanih točk. Tako so se s cvetjem spomnili vseh članov društva, ki so letos slavili okrogli življenjski jubilej, Emilu Tomšiču iz Sovodenj, ki je šele pred nedavnim stopil med upokojence pa slovesno izročili člansko izkaznico št. 500.
Ker so slovo od starega in prihod novega leta naši upokojenci proslavili tri dni pred koledarskim rokom, so seveda temu ustrezno prilagodili tudi program. Točno ob 21. uri so oznanili, da je polnoč, da se je 1986. izteklo in da se začenja novo leto, si izrekli voščila, razkrili zelo lepo pripravljeno ku-liserijo na odru.
Podatki za letošnji november
Tovorni promet v pristanišču večji kot lani v istem času
S seje občinskega sveta v Sovodnjah
Skoro 10 milijonov lir za potrebe Občinske knjižnice
V pričakovanju celoletnega obračuna o blagovnem prometu skozi tržiško luko, so predmet ocen in ugibanj glede bodočnosti pristanišča podatki za mesec november. Delovanje je bilo v tem mesecu kar zadovoljivo. Skupno so raztovorili 74.404 tone blaga, kar je gotovo daleč od količin, ki so jih zabeležili v glede prometa najživahnej-ših mesecih, je pa vseeno zadovoljiv obračun: novembra lani je bilo pretovorjenega blaga za dobrih 28 odstotkov manj.
Letošnji boljši novembrski obračun gre pripisati predvsem ponovnemu povečanju količine premoga, saj so ga raztovorili več kot 31 tisoč ton. Na drugem mestu je les s približno 23 tisoč tonami. V obeh primerih se je mesečna količina skoraj podvojila v primerjavi z lanskim letom, medtem ko predvidevanja za celoletni promet kažejo na izenačenje ali kvečjemu rahlo izboljšanje glede na lanske podatke.
Med raztovorjenim blagom je bila v prejšnjem mesecu na tretjem mestu po količini celuloza s približno 8 tisoč tonami, sledijo kovinske surovine z nekaj več kot 5 tisoč tonami, kaolin (3
Tudi letos je goriški župan dr. Antonio Scarano naslovil prebivalcem novoletno poslanico. V njej so seveda želje za prihodnje leto 1987, župan pa dela tudi obračun tega, kar se je zgodilo v letu, ki se izteka.
V	letu 1986 je bilo veliko narejenega za razvoj goriškega gospodarstva, pa čeprav, tako pravi župan, so se stvari razvijale počasneje kot smo upali. Odobren je bil namreč zakon o paketu Trst-Gorica. Nova finančna sredstva za uresničitev načrtov, predvidenih v osimskih sporazumih, so bila odobrena, zato bo moč v kratkem dokončati naprave na goriškem avtoportu. S tem v zvezi je treba tudi poudariti vrsto novih pobud, ki se obetajo Gorici, kot tiste univerzitnega značaja. Druga vprašanja, ki pobliže zanimajo prebivalce Gorice, kot npr. Prosta cona, pa ne najdejo zaželenega odziva pri tistih, ki o tem odločajo, zaradi tega bo obnova zakona o prosti coni začasnega značaja.
V	zadnjem času, meni župan, se je poživilo zanimanje za kulturno dejavnost. Sem sodi tudi obnova sterega mestnega jedra Gorice. Vendar pa se Gorica želi pobliže seznaniti s svojo identiteto, s svojo zgodovino, s svojo sedanjostjo, s težavami in z odprtjem na meji. Tudi odkritje spominskega obeležja deportirancem, o katerem se je veliko razpravljalo, je del tega is-
tisoč 600 ton) in kemijski izdelki (2 tisoč 900 ton).
Med natovorjenim blagom zasledimo daleč na prvem mestu žitarice z več kot 22 tisoč tonami. Skupno so jih doslej letos natovorili okrog 111 tisoč ton in že s tem skoraj dva in pol krat presegli lanski promet. Pregled natovorjenega blaga dopolnjujejo cement (tisoč ton) ter manjše količine kontejnerjev, lesa in raznega blaga.
Drevi v avditoriju novoletni koncert
Kot smo že napovedali bo drevi ob 20.30 v goriškem avditoriju, novoletni koncert v priredbi glasbenega društva Rodolfo Lipizer. Pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija bo nastopil simfonični orkester Lipizer. Mladinski zbor »Citta di Trieste« bo vodila Maria Suskovsky, zbor »Grup-po Incontro« bo pel pod vodstvom Stefana Sacherja. Nastopijo še solisti Rita Suskovsky, Cinzia De Mola, Giuseppe Botta in Aleksander Scvab. Na sporedu so glasbe svetovno znanih mojstrov.
kanja o jasnosti v preteklosti, meni Scarano.
Goriški župan pravi, da je pozornost Občinske uprave veljala tudi raznim jezikovnim skupnostim, ki sestavljajo goriško človeško in kulturno stvarnost. V teku je velik načrt obno1 ve in gradnje italijanskih in slovenskih šolskih poslopij. »Imamo tudi odgovornost in zavest vprašati zakon o etnični zaščiti, ki pa mora spoštovati pravico in enakost vseh občanov,« pravi Scarano.
»Vendar pa,« nadaljuje župan, »neverjetni in absurdni dogodek v novembru v Tržaškem zalivu proti ribiškemu čolnu iz Gradeža je zasenčil dolgoletno delo, ki smo ga skupaj in s skupnimi željami naredili na meji. Ta dogodek se pridružuje drugim upočasnitvam in objektivnim težavam, za katere je kriva jugoslovanska gospodarska kriza. Vendarle verjamemo v sodelovanje, hočemo, da pride do tega čimprej, verjamemo v prijateljstvo in v bratstvo, ki sta izbira civilizacije še prej kot skupnih interesov.«
K tej poslanici si dovoljujemo nekaj pripomb. Goriški župan Scarano pravi, da mora zaščitni takon za Slovence »spoštovati pravico in enakost vseh občanov«. S tem seveda Slovenci soglašamo, saj ne zahtevamo nič drugega kot enakost vseh občanov, tistih italijanske kot slovenske narod-
Občinski svet v Sovodnjah je te dni zaključil redno dejavnost v tem letu. Na zadnji seji, ki je bila v torek, 23. t. m., je sprejel vrsto ukrepov finančno-administrativnega značaja, ki se v glavnem nanašajo že na poslovanje v prihodnjem letu. Tako je bil soglasno odobren sklep o najemu blagajniškega predujma za leto 1987 (maksimalni znesek 185 milijonov lir), sklep o povečanju števila članov gradbene komisije, sklep o nakupu naprave za ozvočenje v telovadnici itd. Občinski svet je nadalje odobril predlog, da se zaprosi Dežela za financiranje načrta tretje skupine del grezničnega omrežja, načrta izgradnje garaže za občinska vozila in prispevek za delovanje občinske knjižnice.
Na isti seji so bili imenovani pregledniki računov za leto 1986 (Renzo Panariti, Klara Fornazarič in Joško Maraž, slednji kot predstavnik manjšine) ter je bilo formalno izdano pooblastilo za opravljanje nadur in uporabo lastnih prevoznih sredstev s strani občinskih uslužbencev.
Načrt za tretjo skupino del grezničnega omrežja predvideva strošek 155 milijonov lir. Od tega ima Občina že zagotovljeno kritje za 100 milijonov lir; razliko naj bi prispevala Dežela, bodisi v obliki enkratnega prispevka, bodisi v obliki prispevka na račun obresti.
Prošnja za deželni prispevek za izgradnjo občinske garaže predvideva skupni strošek nekaj nad 112 milijonov lir. Občina je že lani zaprosila za
nosti. Vendar pa župan najbrž misli, da tistim, ki znajo oba jezika, v glavnem smo to Slovenci, ne gre dajati nekih iz tega izvirajočih pravic. Najbrž župan zagovarja tezo, ki izhaja iz nekaterih nacionalističnih krogov, da kdor se hoče na raznih uradnih ravneh posluževati slovenščine, ne sodi v okvir zaščitnega zakona.
Pa še nekaj v zvezi s sodelovanjem čez mejo. Goriška občina je samovoljno prekinila odnose čez mejo. V občinskem svetu je bilo čutiti s tem v zvezi precej glasov, ki so vsi želeli nadaljevanje stikov čez mejo. Bili so celo kritični do take prekinitve. Dozorel je čas, da se najde prava oblika nadaljevanja teh mesec in pol prekinjenih stikov. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua ni stikov nikdar prekinil in pred dnevi šel najprej v Novo Gorico, potem pa v Ljubljano, kjer je imel konkretne pogovore na najvišji ravni. Goriška in novogoriška občina imata veliko skupnih problemov, od urejanja okolja in voda do skupnega prizadevanja za uresničitev osimskih infrastruktur, kot seveda sožitja ljudi v dveh sosednih mestih. Prebivalstvo ob meji se je sredi novembra zares balo, da se vračajo nekdanji hudi časi. Pa je ta strah že mimo. Prehod ljudi čez mejo je čisto normalen. Prijateljstva so se ohranila. Prav je, da se nadaljuje tudi prijateljstvo med sosednima občinskima upravama.
prispevek, vendar je bil odgovor Dežele negativen, ker da je bil sklad že izčrpan. V zvezi z delovanjem občinske knjižnice je bil izdelan finančni načrt, ki predvideva 9.750 tisoč lir stroška za nakup knjig, razne opreme, tehničnih pripomočkov itd. Toliko naj bi znašal tudi deželni prispevek.
Sejo je vodil župan Vito Primožič, ki je uvodoma poročal o skorajšnjem obisku v Škofji Loki, ob občinskem prazniku ter o udeležbi na pohodu od Selc do Dražgoš, namestnik župana Vlado Klemše pa je svetovalce seznanil s potekom zadnje skupščine medobčinskega konzorcija CAFO, kjer so odobrili novi načrt izgradnje plinskega omrežja, ki predvideva napeljavo plina tudi v Sovodnje in s postopkom glede rekonstrukcije vodovodnega omrežja, zlasti kar zadeva njegov kraš-ki del.
Kakor je sicer že običaj, se je zadnja seja v letu zaključila s čestitkami in voščili ter družabnostjo.
Našli truplo upokojenca
V nedeljo zjutraj so na bregu plovnega kanala pri Moščenicah našli truplo 76-letnega upokojenca iz Tržiča, Bonifacia Bortola. Truplo so našli ob samem začetku vodne poti, kjer je pritrjenih precej čolnov. Upokojenec je odšel od doma v Ulici Serenissima 62 v Tržiču prejšnji torek popoldne in se je zglasil pri sorodnikih v Ulici Romana. Kasneje so ga menda opazili še pri izhodu iz nekega lokala.
Na truplu menda ni bilo znakov’ utopitve. Najbolj verjetna se zdi domneva, da je upokojenec umrl zaradi slabosti, oziroma, da je zmrznil.
Urnik trgovin in avtobusov ob novem letu
Objavljamo urnik obratovanja trgovin in nekaj drugih koristnih napotkov za prihodnje praznične dni.
Trgovine bodo jutri, 31. t. m., odprte ves dan, tudi tiste, ki imajo sicer ob sredah redno tedensko zaporo. V pekarnah bodo napekli kruha za dva dni.
Na novo leto bodo vse trgovine zaprte.
Pričeske si bo mogoče urediti jutri ves dan, do 19. ure.
Kako bo z avtobusnimi prevozi? Pokrajinsko prevozno podjetje APT, ki skrbi za medkrajevni avtobusni prevoz, obvešča, da avtobusi v četrtek, 1. januarja, ne bodo vozili. Avtobusi goriškega mestnega podjetja bodo v četrtek vozili po prazničnem voznem redu, z dveurnim premorom med 12.30 in 14.30. Poseben razpored bo veljal za avtobuse na progi št. 6, med glavno pošto in glavnim pokopališčem. Avtobusi bodo odpeljali izpred glavne pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 in 16.05. Izpred glavnega pokopališča pa ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25.
OBRTNA KAMNOSEŠKA DELAVNICA
VIŽINTIN
obdelava granita in marmorja
RONKE - Trg sv. Tomaža 1 - Tel. 777670
(pri vstopu na avtocesto v Redipuglii)
Novoletna poslanica župana Scarana
Pravo presenečenje je predstavljala orjaška (v pravem pomenu) torta, ki so jo s težavo spravili skozi vrata in ki je bila okrašena z notami in besedilom himne upokojencev. Poslastico, s katero so goriški upokojenci pričakali novo leto, so pripravili v znani sovo-denjski pekarni Goličevih.
Družabnost se je zaključila ob prijetnih domačih zvokih.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da prireja, v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi, avtobusni izlet v Škofjo Loko, in sicer 11. januarja, ob množičnem spominskem pohodu od Selc do Dražgoš. Prijave pri odbornikih kulturnih in športnih društev. V Sovodnjah se občani lahko vpišejo pri Zlatki Tomšič in v trgovini Cotič. Ob vpisu plačajo 5 tisoč lir.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaprta v času počitnic od 22. decembra do 3. januarja.
razstave
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
je do 10. januarja 1987 odprta razstava risb in ilustracij Milana Bizovičarja.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je prav tako do 10. januarja na ogled razstava slik akademske slikarke Iris Sku-bin.
V	solkanski galeriji (v osnovni šoli) je odprta 2. didaktična razstava v sezoni 1986/87 z naslovom Grafike in risbe primorskih umetnikov. Ogled do 16. januarja 1987.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bosta smučarska avtobusa, v nedeljo, 4. januarja 1987, vozila po sledečem razporedu: prvi avtobus odpelje ob 7.15 s Koma; drugi avtobus odpelje ob 6.45 iz Štandreža, ob 6.55 iz Sovodenj in ob 7.15 iz Doberdoba.
prispevki
Ob obletnici smrti Roberte Pelicona darujeta Miran in mama 20 tisoč lir za KD Sovodnje.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Vuppies 2«. CORSO 17.00-22.00 »Gli aristogatti«. VITTORIA 17.30-22.00 »King Kong 2«.
rwi v« V
irzic
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Moja Afrika«. DESKLE 19.30 »Tat src«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
t
V 87. letu je za zmeraj odšla od nas naša draga mama, stara mama in sestra
Meri Turel vd. Pavletič
Na zadnjo pot jo bomo pospremili danes, 30. t. m., ob 14.30 z obredom v župni cerkvi v Gabrjah. Pokopali jo bomo na pokopališču v Gabrjah.
Pogrebni sprevod bo krenil iz mrliške veže bolnišnice San Giusto.
Žalostno vest sporočajo hči Sonia, zet Ego, vnukinja Anna, sestre, svaki in drugi sorodniki.
Gorica, Gabrje, 30. decembra 1986
Igralci in odbor športnega združenja Oiympia izrekajo iskreno sožalje svojemu trenerju in odborniku Dariju Maražu ob izgubi očeta.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri, Giuseppe Gulin iz hiše žalosti v Ul. del Gelsi 16 v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 14. uri Meri Turel vd. Pavletič iz mrliške veže bolnišnice San Giusto v cerkev v Gabrjah in na tamkajšnje pokopališče.
Berite
»Novi Matajur«
-	1986 si ENEL
SI.9«« «	p,olz,a|al električno
“1«™“ “«	‘1,, r p,lito
ENEL
SoMEN PRISOINOSTI
Tenis: presenečenje na finalu Davisovega pokala
Avstralija premagala Švedsko
Smučanje: bliža se »Zlata lisica«
Svetova bo nastopila Trener Zibler odstopil
MELBOURNE — Avstralija je osvojila Davisov pokal! Mlademu Pernfor-su ni uspel čudež, da bi premagal odličnega Pata Casha, pa čeprav je vse kazalo v prid Šveda. Po drugem dnevu tekmovanj je namreč presenetljivo vodila Avstralija z 2:1, nakar sta se srečala prav oba pozitivna junaka tega Dovisovega finala Cash in Pernfors. Slednji je svojo tekmo začel silovito ter premočno osvojil prva dva seta z 6:2 in 6:4. Ko se je zdela usoda mladega Avstralca Casha, kije le presenečeno gledal, kako ga Šved obdeluje, že zapečatena, je nastal preobrat. Cash si je opomogel, osvojil tretji set in tudi zaupanje vase. Slika na igrišču se je povsem spremenila in je sedaj Pernfors presenečeno gledal brezhibno igro svojega nasprotnika. Cash je s precejšnjo lahkoto osvojil še četrti in peti, odločilni, set in z njim tudi tretjo in odločilno točko za Avstralijo.
Pernfors si nima kaj očitati, saj je takoj po zaključku dvoboja izjavil:
Pat Cash
»Boljše kot tokrat res nisem mogel igrati. Enostavno Cash je bil zame premočan. Prva dva seta sem ga presenetil, nato pa je uveljavil svojo osebnost in odlično formo.«
Veselje v avstralskem taboru je bilo po zmagi ogromno, tako da je tudi za-
dnje srečanje, že itak formalno, potekalo v povsem formalnem vzdušju. V slednjem je negativni melbournski junak, štev. 4 na svetovnih teniških lestvicah, Stefan Edberg, z 10-8 in 6-4 premagal McNemeeja.
Avstralci so torej povsem zasluženo odvzeli prestižni srebrni pokal Švedom, ki so ga osvojili v zadnjih dveh letih. Na videz in na papirju nepremagljiva reprezentanca Edberg, Jar-ryd, Pernfors je izgubila proti dinamičnim in poletnim Cashom, Fitzgeraldom in McNameejem. Že res, da je manjkal Wilander, ki je najmočnejša osebnost v švedskem taboru, toda to ni opravičilo za polom.
AVSTRALIJA - ŠVEDSKA	3:2
Cash - Edberg 13:11, 13:11, 6:4; Pernfors - McNamee 6:3, 6:1, 6:3; Fitzgerald - Cash — Edberg - Jaryyd 6:3, 6:4, 4:6, 6:1; Cash - Pernfors 2:6, 4:6, 6:3, 6:4, 6:3; Edberg - McNamee 10:8, 6:4.
LJUBLJANA, MARIBOR — Vse je pripravljeno na 24. Zlato lisico, smučarsko tekmovanje za ženski svetovni pokal, ki bo na Pohorju to soboto (veleslalom) in nedeljo (slalom). Progo so že pripravili s snežnimi topovi, tako da gre z organizacijo te važne smučarske tekme kot po olju.
Važne novosti so prišle na dan na sinočnji tiskovni konferenci, ki jo je v Ljubljani imel predsednik Smučarske zveze Jugoslavije Janez Kocijančič. Tako Mateja Svet kot Katra Zajc bosta nastopili na mariborskem tekmovanju ter že pridno trenirata, proti njima pa ne bodo sprožili nikakršnega discip-
linskega postopka zaradi znanega »bega« iz Courmayerja.
Trener jugoslovanske ženske A reprezentance Janez Zibler (ki je letos nadomestil Gartnerja, ki je nato odšel v Kanado) je odstopil, ker »niso podani vsi pogoji za redno treniranje«, njegovo mesto pa je prevzel Jože Drobnič. Tako se je končno zaključila afera, ki že nekaj časa buri duhove znotraj jugoslovanske smučarske reprezentance. Važno je tudi, da Mateja nastopi na tekmovanju za »Zlato lisico«, saj je najuspešnejša jugoslovanska smučarka ena od favoritinj za najvišja mesta tako v slalomu kot v veleslalomu.
Primož Ulaga med favoriti
OBERSTDORF — Danes se na 90-metrski skakalnici v Oberstdorfu začenja tradicionalna, že 35. po vrsti, novoletna turneja v smučarskih skokih. Na njej bo sodelovalo kar šest jugoslovanskih skakalcev: Primož Ulaga, Miran Tepeš, Mar-jaž Zupan, Matjaž Debelak, Janez Štirn in Rajko Lotrič. Ulaga in Tepeš sta v izredni formi, tako da realno računata na najvišja mesta. Vsa štiri tekmovanja za novoletno turnejo, ki se zaključi 6.1., veljajo za točke SP.
Košarka: v 18. kolu prvenstva A-2 lige Tržačani spet praznih rok
Položaj tržaškega Stefanela postaja vse bolj kritičen
Facar - Stefane!	81:68
(34:31)
FACAR PESCARA: Carboni 16, Raf-fin 12, D'Alberto 10, Cecchini 8, Din-delli, Crow 15, Magro 9, Wansley 7, Capisciotti 4, Grande.
STEFANEL TRST: Bobicchio 5, Gobbi, Fischetto 8, Gatto 4, Johnson 11, Riva 4, Vitez 12, Jones 16, Tasso 8, Favero.
Položaj tržaškega Stefanela postaja vse bolj kritičen. Moštvo trenerja Ta-njeviča je še naprej samo na spodnjem delu lestvice A-2 lige, sedaj pa zaostaja za 14. uvrščeno ekipo Citrosila že za štiri točke.
Tržačani so v Pescari zamudili edinstveno priložnost za osvojitev predragocenih točk. Domače moštvo je namreč dokaj poprečno, kljub temu pa tržaški košarkarji niso uspeli vsiliti svojega tempa igre. Nasprotno: predvsem pri metu so grešili kot za stavo. Edini izmed tržaških košarkarjev, ki je tokrat zadovoljil, je bil Boris Vitez.
V prihodnjem kolu (v nedeljo) bodo Tanjevičevi varovanci igrali doma proti Annabelli iz Pavie, ki je v tem kolu doma premagala Benetton iz Tre-visa in je sedaj z Jollycolombanijem, Spondilattejem in Benettonom na vrhu prvenstvene lestvice. Za Tržačane je odslej seveda vsaka tekma pod imperativom zmage.
Ostali izidi 18. kola: Annabella -Benetton 73:71; Filanto - Corsa Tris 87:71; Citrosil - Fleming 78:75; Viola -Fabriano 95:97; Alfa Sprint -’ Liberti 100:110; Jollycolombani - Pepper 107:86; Spondilatte - Segafredo 88:68 (v soboto).
Lestvica: Benetton Treviso, Jollyco-lombani Forli, Annabella Pavia in Spondilatte Cremona 24; Pepper Mes-tre in Liberti Firence 22; Filanto Desio 20; Viola Reggio Calabria in Alfa Sprint Neapelj 18; Fleming Porto San Giorgio in Segafredo Gorica 16; Fabriano 15; Facar Pescara 14; Citrosil Ve-
rona 14; Corsa Tris Rieti 10; Stefanel Trst 8.
Prihodnje kolo (4. 1. 87): Stefanel -Annabella; Fleming - Segafredo.
A-1 liga: pomemben uspeh Fantonija in Gioma
V 18. kolu A-1 lige sta videmski Fantoni in beneški Giomo osvojila zlata vredne točke.
Izidi 18. kola: Arexons - Tracer 101:91; Dietor - Mobilgirgi 118:80; Sca-volini - Berloni 82:74; Giomo - Divare-se 86:79; Cantine Riunite - Hamby 81:77; Fantoni - Ocean 110:93; Bancoro-ma - Boston 97:108; Allibert - Yoga 83:82.
Lestvica: Dietor Bologna 30; Are-xons Cantii 26; Divarese in Tracer Milan 24; Scavolini Pesaro 22; Boston Livorno in Mobilgirgi Caserta 20; Yoga Bologna in Allibert Livorno 18; Cantine Riunite Reggio Emilia, Berloni Turin in Bancoroma Turin 16; Giomo Be-
netke 14; Ocean Brescia 12; Fantoni Videm 8; Hamby Rimini 4.
Prihodnje kolo (4. 1. 87): Berloni -Tracer; Yoga - Arexons; Fantoni - Bancoroma; Hamby - Scavolini; Divarese -Dietor; Mobilgirgi - Cantine Riunite; Boston - Allibert; Ocean - Giomo. Turnir v Parizu:
Jugoslavija druga
PARIZ - V velikem finalu mednarodnega košarkrskega turnirja v Parizu je Francija povsem zasluženo premagala Jugoslavijo s 111:105 (56:52). Francozi so bili stalno v vodstvu. Predvsem pa sta se izkazala Dubuis-son, ki je dosegel 33 točk, in Decoury (18). V vrstah jugoslovanske reprezentance je bil najboljši Dražen Petrovič, ki je dal 38 točk, Aca Petrovič je dosegel 22 točk.
V srečanju za 3. mesto je Brazilija premagala selekcijo ZDA s 100:89.
KONČNA LESTVICA: 1. Francija; 2. Jugoslavija; 3. Brazilija; 4. Selekcija ZDA.
Smučanje: na vzporednem slalomu v Berlinu
Stock pred Križajem
ZAHODNI BERLIN Avstrijski smučar Leonard Stock, sicer specialist za smuk, je zmagovalec paralelne tekme na Tenfelsbergu. V obeh finalnih spustih je namreč presenetljivo premagal Bojana Križaja, ki je torej dosegal sicer odlično drugo mesto.
Čeprav je bila jugoslovanska reprezentanca nepopolna, saj je imel pravico nastopa tudi Rok Petrovič, ki pa se je kot najboljši jugoslovanski športnik udeležil razglasitve v Zagrebu, je dosegla doslej največji uspeh na paralelnih tekmah. Med četverico se je uvrstil tudi Grega Benedik, ki ga je v polfinalu izločil poznejši zmagovalec Stock.
Križaj je najprej izločil avstrijskega specialista za smuk Stefana Niederser-ja, nato avstrijskega veleslalomskega mojstra Huberta Strolza, Švicarja Hansa Pierena in Michaela Edra iz ZRN.
IZIDI: 1. Stock (Av.); 2. Križaj (Jug.); 3. Eder (ZRN); 4. Benedik (Jug.); 5. Ber-thold (Av.); 6. Pieren (Švi.); 7. Heinzer (Švi.); 8. W6rndl (ZRN); 9. Stenmark (Šve.); 10. Strolz (Av.).
Po anketi Sportskih Novosti
Rok Petrovič in Mateja Svet športnika leta
ZAGREB Po tradicionalni anketi zagrebškega športnega dnevnika Sportske Novosti sta najboljša jugoslovanska športnika v letu 1986 slovenska smučarja Rok Petrovič in Mateja Svet. Na ekipni razvrstitvi je med moškimi najboljša rokometna reprezentanca Jugoslavije, med ženskami pa strelska reprezentanca Jugoslavije.
Med posamezniki sta Rok Petrovič in Mateja Svet suvereno zmagala. Rok je prejel kar 356 glasov, drugouvrščeni Dražen pa 51. V ženski konkurenci je Svetova prejela 279 glasov, Nagyjeva pa 133.
JANUAR ’87
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
Smučanje v Škojji Loki
Slavje
Jugoslovanov
ŠKOFJA LOKA — Na mednarodnem superveleslalomu v Škofji Loki je v konkurenci 89 tekmovalcev iz Jugoslavije, Avstrije, ZRN, Finske in ČSSR domača vrsta zabeležila velik uspeh, saj je osvojila prvih pet mest. Zmagal je Tomaž Čižman, drugi je bil Derganc, tretji Planinšek, četrti Čuješ, peti pa Žan.
Jadranje: America’s Cup
Favorita uspešna
FREMANTLE — Posadkama New Zealand in Starš and Stripes manjkata še dve zmagi za uvrstitev v finale America's Cup. V tretji polfinalni tekmi so Novozelandci premagali že drugič French Kiss, medtem ko je Starš and Stripes odpravila jadrnico USA.
Boks: težka kategorija .
Guido Trane ostal prvak
CAPO DORLANDO (MESINA) Guido Trane iz Brindisija je ohranil naslov italijanskega boksrskega prvaka v težki kategoriji. Trane je s tehničnim k. o. v 12 krogih premagal izzivalca Cesareja di Benedetta.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršne koli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1.1.1988.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki
doprinosu BOT na 12 mesecev, bruto 6,25% davka, plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska
cena
99%
Ponudba od 2. do 8. januarja
Prvi letni kupon
Rok
bruto
neto
10 let
•3». ■
10,80% 10,12%
o-
^CC rp



i
Po nedeljski zmagi v zaostalem srečanju 2. amaterske nogometne lige
Zarja se je rešila dna lestvice
rezultati

2. AMATERSKA LIGA Skupina F
Po anketi »L’Equipe«
Diego Maradona daleč najboljši
PARIZ — Po anketi francoskega športnega dnevnika L'Equipe je najboljši športnik športnikov v tem letu argentinski nogometaš in član Napoli-ja Diego Maradona. Maradona je zbral 53 glasov. Na drugem mestu je sovjetski atlet Sergej Bubka, na tretjem vzhodnonemška atletinja Heike Drec-hsler, četrti je francoski pilot formule 1 Alain Prost. Sledita z enakim številom točk italijanski alpinist Reinhold Messner in ameriški kolesar Greg Le-mond.
Zarja - S. Luigi	2:1 (2:1)
STRELCI: Palumbo v 8. min., Presel-lo v 17. min. (avtogol), Gotti v 30. min.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Gotti, Ražem (od 55. min. Žagar), Bon, Franza, Sulčič (od 74. min. Zeugna), Kalc.
S. LUIGI VIVAI BUSA': Dambrosi, Presello, Pipan, Krisciak (od 64. min. lellen), Tulliani, Jerman, Pizzamei, Pisani (od 81. min. Baricchio), Papini, Businelli, Palumbo.
SODNIK: Buono iz Trsta.
V zaostali tekmi s S. Luigijem Vivai Busa je Zarja izborila novo zmago in tako popravila položaj na lestvici, ki je bil je do pred kratkim izredno kritičen. Če glede igre niso blesteli, pa so zarjani pokazali izredno borbenost, saj so z veliko požrtvovalnostjo vsi opravili svoje delo.
Tekma se je sicer slabo začela za Bazovce, ki se niso mogli otresti pres-singa gostov, ki so že v 8. minuti zatresli Racmanovo mrežo. Počasi pa so se prebudili tudi rdeči, ki so po nekaj napadih vendarle izenačili (čeprav s
pomočjo avtogola) po lepem strelu Tognettija. Gol je dal Bazovcem še večjega poleta, tako da so v nadaljevanju izvedli nekaj lepih akcij. V eni izmed teh je Kalc lepo podal do Gotti-ja, ki se je znašel sam pred vratarjem in ga tudi z natančnim strelom premagal. Odtlej pa so zarjani umirili tempo igre in predvsem nadzorovali nasprotnika.
V	drugem polčasu so gostje silovito pritisnili in večkrat spravili v težave Zarjino obrambo. Tržačani so imeli tudi nekaj izrednih priložnosti, ki pa so jih tudi nerodno zapravili. Naj lepša se je ponudila Businelliju, ki je imel na razpolago 11-metrovko, toda vratar Racman je z lepim posegom rešil svojo mrežo. To je bila tudi zadnja resnejša priložnost za goste. Le proti koncu tekme so Bazovci poskušali presenetiti Tržačane s protinapadi, vendar brez uspeha. (BiG)
Kras že 4. januarja
V	2. amaterski ligi bodo premor v prvenstvu, ki se bo spet regularno
nadaljevalo 11. januarja, izkoristili še za nekatere zaostale tekme, ki jih bodo odigrali 4. januarja.
V skupini F bo zaposlen tudi Kras (kot znano, v tej skupini igrajo še Vesna, Zarja in Primorje). Kras se bo pomeril doma s San Sergiom in ima priložnost, da se celo prebije na prvo mesto lestvice, seveda če bo Zaulam spodletelo v tekmi z Giarizzolami. Trenutno so namreč na vrhu tri ekipe z istim številom točk (Primorje, Vesna in Zaule), Kras pa jim sledi z eno samo točko zaostanka.
SPORED ZAOSTALIH SREČANJ
(Nedelja, 4. 1. 1987): Staranzano -Opicina, Opicina Supercaffe - San Luigi Vivai Busa, Zaule - Giarizzole, Kras - San Sergio.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za eno kolo izključila tudi Renata Demeglia (Kras), in sicer zaradi izključitve, ter Paula Pisanija (Vesna) zaradi 4. opomina.
ZAOSTALO SREČANJE
Zarja - S. Luigi Vivai Busš LESTVICA					2:1
Primorje	13	5	6	2	13: 8 16
Vesna	13	6	4	3	16:12 16
Zaule	12	6	4	2	14: 6 16
Kras	12	6	3	3	17:10 15
San Sergio	12	5	4	3	12: 6 14
Opicina	12	5	4	3	16:10 14
San Luigi	12	5	3	4	13:11 13
Stock	13	3	6	4	13:14 12
Supercaffe	12	4	4	4	14:16 12
Muggesana C. Elisi	13	1	9	3	14:16 11
	13	2	7	4	13:16 11
Zarja	13	2	7	4	14:21 11
Olimpia	13	3	4	6	8:16 10
Staranzano	12	3	4	5	11:15 10
Giarizzole	12	3	4	5	13:18 10
L'Architrave	13	0	9	4	12:18 9
PRIHODNJE KOLO (11. 1. 1987) Staranzano - Primorje, Vesna - Opicina Supercaffe, Opicina - Muggesa-na, Zaule - San Luigi Vivai Bus£, San Sergio - Čampi Elisi Prisco, Kras - Zarja, L'Architrave - Olimpia, Giarizzole - Stock.
Po sinočnjem sklepu ministrskega sveta
Milijarde za »mundial 1990«
Nogomet: v zaostalih tekmah 3. AL (skupina I)
Le točka od štirih na razpolago
RIM — Na predlog ministra za turizem Nicola Caprie je ministrski svet sinoči odobril zakonski odlok, ki se nanaša na izgradnjo ali modernizacijo stadionov, na katerih bodo srečanja svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1990 v Italiji. Odlok predvideva tudi vrsto prispevkov za druge športne panoge glede na to, da bo Italija prihodnje leto gostila svetovno atletsko prvenstvo. Z izgradnjo ali preureditvijo stadionov naj bi tudi uravnovesili športne strukture po vsej Italiji, ki sedaj ne govorijo v prid Juga. Predvideno je, da bodo v ta namen odobrili posojila za skupnih 620 milijard lir. Ta posojila bodo lahko najele bodisi občine kot športna društva.
Jutri start rallyja Pariz - Dakar
PARIZ — Najdaljši rally na svetu, Pariz - Dakar, se bo pričel jutri, že sedaj pa ne manjka polemik. Jacky Ickx, ki botekmoval za sovjetsko Lado, je na primer zahteval, da se tudi drugi odrečejo preveliki pomoči med dirko. Ti »drugi« so Peugeotovi piloti. Pri Peugeotu mu niso ostali dolžni in so dejali, da se zadovoljujejo s tem, da posnemajo organizacijo, ki jo je Ickx postavil na noge na prejšnjih izvedbah, ko je bil pri Porscheju.
Jutri bo 7 km dolga predetapa, 1. januarja bodo krenili od Versaillesa v Barcelono, 2. 1. bodo na trajektu, ki jih bo popeljal do Alžira, prava dirka pa se bo pričela 3. 1. Na cilj v Dakarju bodo po 12.297 km poti pripotovali 22. januarja.
Jugoslavija prva
GOETEBORG — Jugoslovanska rokometna reprezentanca je z zmago proti Švedski s 25:24 osvojila prvo mesto na mednarodnem četveroboju v Goeteborgu.
Belanov najboljši v Evropi
PARIZ — Francoska revija »France football« je za letošnjega najboljšega nogometaša v Evropi proglasila napadalca kijevskega Dinama in sovjetske državne reprezentance Igorja Belanova, ki je tako nasledil Platiniju, ki se je uveljavil v zadnjih treh sezonah. To je tretjič, da priznanje dobi sovjetski nogometaš: pred Belanovom sta ga namreč prejela Jašin in Blohin. Belanov je zbral 84 točk. Sledijo Anglež Gary Line-ker (Barcelona) 62, Španec Emilio Butragueno (Real Madrid) 59, Danec Preben Elkjaer-Larsen (Verona) 22; Italijan Altobelli je z 9 točkami deseti, Platini pa mu sledi z osmimi.
Juventina - Isonzo	0:0
JUVENTINA: Marussi, Chizzolini, Travagin, Costa (Del Negro), Medeot, Bastiani, Russo (Nanut), Marvin, Ser-mino, Caiazzo.
Kot je bilo pričakovati, je štandreš-ka Juventina tudi tokrat (že sedmič) končala srečanje z delitvijo točk. S tem ponovnim polovičnim uspehom pa so Grionovi varovanci le ostali pri vrhu in so tako v borbi za eno od prvih dveh mest, ki pomenita napredovanje. Dejstvo pa je, da se krog kandidatov, ki imajo ta cilj, dokaj širi in trenutno je kar 10 ekip, ki imajo iste ali podobne možnosti kot Štandrežci.
O nedeljskem srečanju ni kaj dosti povedati. Igra se je skozi vseh 90 minut dolgočasno vlekla in premraženi gledalci se res niso zabavali. Pri obeh ekipah je bilo videti, da nimata ljudi, ki bi znali igro graditi in ki bi se odlikovali z natančnimi podajami. Res je, da sta pri Juventini manjkala navdi-hovalca Cingerli in Lauri, toda povedati je treba, da to še ne opravičuje slabe predstave Štandrežcev.
Priložnosti za gol je bilo zelo malo, tako da neodločen rezultat brez zadetkov povsem odgovarja dogajanju na igrišču.
S. Lorenze - Sovodnje 2:1 (2:1)
STRELEC za Sovodnje: Marson.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Bicciato, Marson, Tomažič, E. Petejan, Gulin (Vižintin), M. Fajt, Butkovič, Cevdek, A. Fajt (Gomišček).
Sovodenjci so v zaostalem srečanju doživeli tretji zaporedni poraz in s tem pokvarili dober vtis, ki so ga zapustili po 5 zaporednih zmagah. Glede lestvice same položaj ni še tako slab, saj imajo Marsonovi varovanci le 2 točki zaostanka za drugouvrščeno Ju-ventino, čeprav so trenutno deveti.
ZAOSTALA SREČANJA
Torriana - Piedimonte	0:0
Juventina - Isonzo	0:0
Fossalon - Pro Farra	1:1
San Lorenzo - Sovodnje	2:1
Poggio - Azzurra	0:1
PRIHODNJE KOLO (11. 1. 1987)
Torriana - Sagrado, Piedimonte -Isonzo, Medea - Juventina, Fossalon - Sovodnje, Pro Farra - Brazza-nese, Poggio - San Lorenzo, Mora-ro - Azzurra.
O nedeljskem srečanju je treba povedati, da sta obe ekipi pokazali premalo volje do igre in da se je poznalo praznično razpoloženje. Sovodenjci so prvi povedli z Marsonom, ki je izkoristil predložek s prostega strela in z lavo zadel mrežo. V prepričanju, da odo srečanje osvojili brez večjih težav, so nadaljevali lagodno, tako da so domačini v 4 minutah dosegli dva zadetka.
V drugem polčasu pa je Sovodenj-cem zmanjkalo moči in volje, da bi dohiteli San Lorenzo, tako da je bil tudi tokrat poraz neizbežen.
LESTVICA
Piedimonte	12	7	2	3	14: 7 17
Juventina	12	4	7	1	14:10 14
Poggio	12	4	6	6	11: 8 14
Isonzo	12	4	6	2	7: 5 14
San Lorenzo	12	4	6	2	8: 8 14
Fossalon	12	4	5	3	14:12 14
Pro Farra	12	4	5	3	14:12 14
Moraro	12	5	2	5	12: 9 12
Sovodnje	12	5	2	5	10: 8 12
Torriana	12	1	10	1	11:11 12
Sagrado	12	2	5	5	7:13 9
Brazzanese	12	3	2	7	17:20 8
Medea	12	2	3	7	8:17 7
Azzurra	12	2	3	7	6:13 7
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
Novi prijemi pri AD Bor Infordata se obrestujejo
Pri atletskem društvu Bor Infordata se že nekaj let ubadajo z vprašanjem, kako pritegniti v svoje vrste čim večje število mladih in odpraviti predsodek, da je atletika zgolj individualistični šport, kot tak pa namenjen le peščici ljudi. Takšna miselnost je v preteklih letih marsikoga odvrnila od atletike, tako da je omejen priliv svežih sil preprečeval boljše tekmovalne rezultate.
Zdaj vendarle kaže, da so se stvari zasukale na bolje, predvsem po zaslugi t.i. Atletske šole, ki so jo v društvu uvedli pred dvema letoma. Na delo z najmlajšimi je AD Bor Infordata stavilo dobršen del svoje bodočnosti, zato je v Atletsko šolo vložilo veliko naporov. Predvsem si je zagotovilo pomoč vidnega strokovnjaka iz matične Slovenije, prof. Leopolda Toplaka, že poklicnega trenerja pri ljubljanski Olimpiji in republiškega selektorja, specialista za mete. Toplak nas je skupaj s članom društva Ivkom Pertotom obiskal v uredništvu, da bi nam kaj več povedal o svojem delu z otroki.
Tako smo najprej zvedeli, da je ta odsek društva namenjen otrokom med
Leopold Toplak
10. in 12. letom starosti, zdaj pa ga obiskuje okrog 25 otrok, od katerih je dve tretjini deklet. Prof. Toplak nam je povedal, da se prav v tem starostnem obdobju najbolje razvija določene psihofizične lastnosti atleta. Delo v Atletski šoli je splošnega značaja, namen pa je izboljšati osnovne motorične sposobnosti, predvsem spretnost in osnovno koordinacijo. Čeprav je seveda interes društva, da preko Atletske šole pridobi mladino za atletiko, ni torej šola namenjena izključno bodočim
atletom in se je lahko udeležujejo tudi tisti, ki ne nameravajo nadaljevati s tekmovalno dejavnostjo. V Atletski šoli se otroci naučijo tudi določenega reda in discipline, kar je predpogoj za doseganje uspehov. Glavni namen te dejavnosti, ki je za tržaške atletske razmere prava novost in jo torej gojijo le pri Boru, pa je v tem, da se med mladimi utrdi prijateljstvo, da se skratka ustvari kolektiv in postavi temelje za bodočo atletsko ekipo. Kljub temu da nekateri člani Atletske šole že tudi vadijo posamezne discipline vsak s svojim trenerjem, se to ekipno ozračje ni izgubilo, in da bi ga še bolj podkrepili, v društvu prirejajo tudi razne družabnosti, pomemben agrega-cijski moment pa so tudi poletne priprave. Osip, ki je bil včasih značilen za atletiko, je s tem načinom dela res skromen, manjši, je povedal Toplak, kot na primer v Sloveniji.
Vadba v Atletski šoli je dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih od 17. do 18.30), spomladi pa poteka na odprtem. Ves napor prirediteljev je že obrodil prve tekmovalne uspehe, saj se pri
Boru Infordata prav v minuli sezoni lahko ponašajo z množičnimi uspehi na pokrajinski ravni med najmlajšimi.
»V atletiki je zelo težko dajati napovedi,« pravi prof. Toplak, »toda med našimi mladimi je nekaj takih, o katerih bomo v atletskih krogih čez nekaj časa gotovo še slišali govoriti. Pogoji in ozračje v društvu so zdaj takšni, da dosežkov ne bi smelo manjkati, seveda pa bi bilo dobro, če bi se k atletiki, preko Atletske šole, približalo še več mladih kot doslej.« (A.K.)
			
			
obvestila
	
	: ::::
PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane, da se udeležijo skupnega silvestrovanja. Rezervacije zbira glavni organizator Robi Slavec tudi po telefonu (228118) vsak dan od 18. ure dalje.
SK DEVIN
priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ravas-clettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327).
Košarka: prvenstvo dečkov
Pomembna zmaga Borove vrste
BOR INDULES - LIBERTAS 106:63
(49:34)
BOR INDULES: Posega 4 (2:4), M. Umer, Debeljuh, 37 (3:8), Starec 4 (0:1), Barini 7 (1:3), Pavlica 31 (1:4), Martini 6 (0:4), D. Umer 7 (1:5), Rudež 4 (0:2), Schiulaz 6 (0:6).
V	važni tekmi proti Libertasu so borovci igrali zelo dobro in brez težav visoko premagali višje nasprotnike. »Plavi« so igrali zelo hitro v napadu in dobro zapirali pot do koša najnevarnejšim igralcem Libertasa. Po petih minutah je bil rezultat 12:2 v korist naših, nasprotniki pa se niso vdali in rezultat izenačili v 13. minuti (26:26). Odtlej pa so borovci igrali res dobro in z delnim izidom 40:10 dokončno pokopali upe gostov. Dobro so se odrezali David Umer in Marko Posega, medtem ko gre posebna pohvala Petru Ru-dežu, ki je igral kljub hudemu zvinu gležnja.
V	torek, 6. L, ob 11. uri je na sporedu najzanimivejša tekma A skupine. Borovci bodo gostili SGT. Obe ekipi sta še nepremagani.
Vanja Jogan
Mladi krasovci na akademiji TVD Partizan v Ljubljani
V Ljubljani je bila že tradicionalna akademija naj mlajših, ki jo prireja TVD Partizan Moste, s katerim je ŠK Kras tudi pobraten.
Na akademiji sta nastopili tudi dve skupini Krasovih najmaljših (po ena skupina iz vrtca in osnovne šole). Akademija je zelo dobro uspela, saj so mladi predstavniki obeh društev pokazali vrsto lepih in ljubkih vaj.
Po akademiji je dedek Mraz razveselil otroke z darili.
Sledila je družabnost, na kateri je bilo vzdušje zares sproščeno.
TVD Partizan bo, kot že po tradiciji, vrnil obisk ŠK Kras za pust, ko bodo v Zgoniku priredili podobno akademijo.
(Na sliki J. Kovačiča trenutek z nastopa Krasovih najmlajših na akademiji TVD Partizan v Ljubljani).
(FVSA °pnE"A ZA^\
II ,ZRI
'Ljvort
-----'PR!XJ
IZREDNE
KAKOVOST
'VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 Tel. 213780
Srečno 1987
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
30. decembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Umrl Tarkovski, avtor nepozabnih filmskih fresk
PARIZ Novi val sovjetske politike je pred kratkim zajel tudi področje filmskega ustvarjanja. Prenovili so vrh organizacij filmskih delavcev, ki mu zdaj predseduje režiser Elem Klimov in postopoma se odpirajo tudi tisti »bunkerji«, v katerih so ležala »sporna« dela sovjetskih avtorjev.
V teh bukerjih je pred leti sovjetska vlada, tudi s pomočjo domačih režiserjev, ki so se veliko spoznali na politične teorije, malo ali nič pa na filmsko ujnetnost, potisnila nekaj del Andreja Tarkovskega. Tako se je, čeprav težko, Tarkovski odločil za delo v tujini in izbral izgnanstvo. Čutil se je prisiljenega in ni hotel, da bi ga kdo imel za izgnanca. Prav zaradi tega je s posebnim veseljem sledil »odpiranju« v SZ in njegov prijatelj Klimov mu je še pred kratkim sporočil, da se bo lahko vrnil in, kar je bilo zanj še veliko pomembnejše, da bo v domovini lahko spet prosto u-stvarjal.
Tega pa Andrej Tarkovski ni dočakal. Umrl je predvčerajšnjim v izgnanstvu, v Parizu, za rakom. Imel je 54 let in bolezen ga je načeia že med snemanjem njegovega zadnjega intimističnega filma o smrti in posmrtnem življenju Ot-feret - Sacrificatio. Film so predstavili letos v Cannesu, kjer ga kritika ni mogla prehvaliti, zlato palmo pa je moral kljub temu prepustiti konkurentu The Mission.
Tarkovski in njegova žena sta od leta 1984 živela v tujini, najprej v Italiji, ki sta jo vzljubila med snemanjem filma Nostalghia, nato pa v Franciji. Oba sta ljubila umetnost, Andrej, ki se je že v zibelki seznanil z njo, pa še posebno. Rodil se je namreč v pesniški družini (oče je bil
priznani pesnik Arsenij) v Zavrojah ob Volgi (23. aprila 1932), dorastel pa je v moskovski umetniški četrti Peredel-kino. Kruh si je služil kot geolog v Sibiriji, iz filmske režije pa je diplomiral leta 1960 z delom Katok i skripka. Dve leti zatem je podpisal svoj prvi »film« Ivanovo detstvo. Že s svojim prvim celovečercem si je utrl pot do prestižnih mednarodnih filmskih festivalov in je v Benetkah prejel zlatega leva. S svojim naslednjim filmom Andrej Rublev (1966), v katerem epično opisuje življenjske stiske znanega ruskega slikarja ikon, pa je Tarkovski zabredel v težave. Uradna sovjetska filmografija ni prenašala filmov, v katerih so junaki dvomili o svojem delu, to se ni usklajevalo s postavkami socialnega realizma, ki je takrat moral zevati iz vseh filmov.
Šest let zatem se je Tarkovski ponovno »uradno« pojavil na festivalu, tokrat v Cannesu, kjer je za svoj znanstvenofantastični Solaris prejel Veliko nagrado žirije. Sovjetski kolegi, ki se radi prepuščajo zavisti, še posebno, če so nesposobni, so nato poskrbeli za domači neuspeh intimističnega filma Zerkalo (1974), še bolj pa so se potrudili pri blatenju Stalkera, ki so ga morali naskrivaj in nenajavlje-. nega predstaviti v Cannesu. Tarkovski je nato zapustil SZ in v Italiji realiziral sanjsko Nostalghio (1983). Domovini se je pred smrtjo lahko približal le med snemanjem, na nekem malem švedskem otoku, svojega, žal, zadnjega filma.
Na sliki: režiser Tarkovski (na levi) z igralcema in direktorjem fotografije (z brado) svojega zadnjega filma Offeret - Sacrificatio.	(e. f.)
Povzročile so ga vroče žarnice
Požar sredi Milana: 10 milijard lir škode
Našli potopljeno ribiško ladjo
AGRIGENTO Včeraj dopoldne so našli ribiško ladjo Rossella, ki je v soboto zjutraj podlegla hudim valovom med nevihto in potonila z vso posadko - bratoma Rosariom in Carme-lom Incorvaio (64 in 43 let) ter njunim bratrancem Giuseppom (48). Pettonsko plovilo leži 20 metrov globoko kakšni dve morski milji in pol pred Licato. Približno tam so predvčerajšnjim zagledali oljnat madež in pobrali z gladine vratca ladjine strojnice.
Rossello je iskalo okrog 30 motornih čolnov luške kapitanije in finančne straže iz Agrigenta, oziroma ribiških ladij, odkrila pa jo je prav neka ribiška posadka, ki se ji je kabel za prečesavanje morskega dna zataknil v neposredni bližini relikta. Popoldne se je skupina potapljačev spustila do potopljene ladje in ugotovila, da je to res Rossella.
MILAN — Prejšnjo noč je v središču Milana, kakšnih 100 metrov od stolnice, izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno škodo. Sprva so preiskovalci ugibali, če ga ni morda kdo podtaknil, kasneje pa so ugotovili, da je skoraj gotovo nastal v trgovini z oblačili, kjer so razstavljeno blago namestili preblizu žarnic; le-te namreč oddajajo tudi toploto in so zanetile požar. Ogenj je zajel okoli 1500 kv. metrov in povzročil več kot 10 milijard lir škode.
Ogenj, ki je nastal v trgovini Piace-re na Corso Vittorio Emanuele, je zajel tudi zgornje nadstropje in sosednje zgradbe. Uničil je urade zavarovalne družbe RAS, ki so v zgornjem nadstropju, prostore sosednje telovadnice Skorpion, voda gasilne naprave pa je zalila urade potovalne agencije Fran-
corosso, IBM ter tednika Sorrisi e can-zoni.
Sprva je kazalo, da je zajel tudi tri kinematografske dvorane, Mediola-num, Corso in Corallo, polne gledalcev. Najbrž je k tej novici prispeval preplah, ki je nastal med občinstvom. Pozneje so ugotovili, da je novica brez osnove, res pa je, da je v nekem trenutku nastala panika, vendar brez posledic za preplašene gledalce.
Ognja se je lotila cela armada gasi-lacev. Na kraj nesreče so se pripeljali kar s 14 vozili za gašenje. V dopoldanskih urah so se vrnili in pogasili žerjavico, ki je tlela pod pepelom in povzročala dim. Strokovnjaki so ugotovili, da nosilni zidovi zažgane hiše niso več uporabni.
Mladoletnik ubil priletnega starca
ZAGREB — Samo 24 ur je bilo potrebnih, da so delavci uprave za notranje zadeve razvozlali umor 90-letnega Marka Šelendiča iz Zagreba. Njegovo truplo so 26. decembra našli v njegovem stanovanju. Ugotovili so, da ga je nekdo ubil s trdnim predmetom met} 24. in 25. decembrom in mu odnesei 56.000 dinarjev.
Za ubijalcem so že naslednji dan začeli lov, ki je delavce notranje uprave pripeljal na sled 15-letnega D. G.. Na njegovem dvorišču so namreč našli železen drog, s katerim je ubil starca, pri njem pa del denarja. Mladoletni D. G. je že pred nekaj meseci Šeledniču odnesel 150.000 dinarjev.
Mladoletni ubijalec je priznal umor. Kot so časnikarjem povedali na tiskovni konferenci, ta mladoletni nesrečnik že od svojega šestega leta živi po otroških domovih Hrvaške. Očeta je izgubil pri četrtem letu, mati pa živi v izvenzakonski zvezi s človekom, ki trenutno prestaja zaporno kazen v Lepoglavi.
Svojevrstne božične pošiljke
Heather, Eliasa in druga dva otročička, rojena v božičnem času v otroški bolnišnici Lions Gate (Vancouver), bodo poslali domov kar v praznični konfekciji: v božični nogavici in z »xmas 1986« kapico na glavi (Telefoto AP)
»Pokopališče zaprto pridite kar jutri!«
BENETKE — Upokojenemu avtoprevozniku Leonardu Romiceju je umrla 80-letna mati Carlotta Bonomo. Pogrebnemu podjetju je vnaprej plačal 4 milijone lir in se domenil za prevoz pokojnice iz bolnišniške mrtvašnice v cerkvico pri Altobellu, od koder naj bi pogrebni sprevod po molitvenem obredu krenil na pokopališče. Toda v mrtvašnici je bilo treba čakati na mrliški voz 50 minut in tudi sicer ni bil to naročeni voz, ampak neki drugi, ki je drugega mrtveca začasno pustil drugje. No, v cerkvico so Carlotto pripeljali z enourno zamudo, to pa še ni dovolj: med obredom, ki ga je župnik opravil na vrat na nos, da ne bi prišli prepozno na pokopališče, je mrliški voz odpeljal natovorit drugega mrtveca, po kratki maši pa je čakal pred cerkvico že spet drugi voz.
Nazadnje so odbrzeli na pokopališče, a prišli pet minut prepozno: »Pokopališče je zaprto, vrnite se jutri!« Tako je tudi bilo. Več deset sorodnikov, ki so prišli na pogreb iz Milana, Trenta, Modene in Asiaga pri Vicenzi, je moralo prespati v hotelu. Pa še tole: kljub vnaprejšnjemu plačilu sploh ni bilo štirih moških, ki so bili zadolženi za pretovarjanje krste, tako da so morali to opraviti svojci in sorodniki...
Frankfurtske »eros centre« bodo preselili v predmestje
FRANKFURT — Mestnemu rajonu z »rdečimi lučmi« je odklenkalo. Darm-stadtska pokrajinska uprava, pod katere pristojnost sodi Frankfurt, je odredila premestitev »eros centrov« (javne hiše), »peep showov« (razkazovanje golote v izložbi) in »sexy barov« (intimnejši bordeli) v vzhodno predmestje in s tem ugodila želji bivšega krščanskodemokratskega župana VJalterja Wallmanna o »decentralizaciji« teh središč »pohujševanja«. Tovrstni lokali marsikoga bodejo v oči, ker se nahajajo prav na središčnih ulicah, ki povezujejo železniško postajo s četrtjo nebotičnikov, kjer je osrčje zahodnonemškega finančnega sveta.
VJallmann ni sicer tega dočakal kot župan, ker so ga medtem izvolili na položaj zveznega ministra za okolje. Lokali z »rdečo lučjo« se bodo vsekakor preselili šele čez 30 mesecev.
V Braziliji 4.000 sužnjev
SAO PAULO — Po podatkih ministrstva za reformo In razvoj kmetijstva deluje v Amazoniji 167 podjetij, ki ravnajo z uslužbenci kakor s sužnji. Gre za kakšnih 4.000 nesrečnikov, ki sečejo drevesa in predelujejo les ali pa obirajo sladkorni trs in kavovec. Tako sporoča dnevnik Polha de Sao Paulo. Tudi sicer pa so v Braziliji kmetje in še zlasti kmetice žrtve surovega nasilja, ki gre od navadnih telesnih poškodb do posiljevanja. Spolno nasilje nad ženskami so v večini primerov konča z ubojem ali pa s samomorom nesrečnice. Od julija 1985 do septembra letos je bilo tako ob življenje 29 žensk in celo 21 otrok, saj se niti ti ne morejo izogniti srhljivemu nasilju.
Edino Albanija proslavlja obletnico Stalinovega rojstva
BEOGRAD Albanija ostaja edina država na svetu, kjer uradno še vedno proslavljajo dan rojstva in smrti nekdanjega sovjetskega voditelja Stalina. Medtem ko ga je zgodovina že zdavnaj obsodila zaradi neizmerne škode, ki jo je storil zlasti mednarodnemu delavskemu gibanju, ko je izkoristil njegovo solidarnost s prvo državo socializma in ga poskušal napraviti za svojo peto kolono, pa v Albaniji s temi proslavami nadaljujejo tudi po smrti Envera Hodže in tako so Džu-
gašvilija proslavljali tudi prejšnje c ob njegovi 107. obletnici rojstva.
Ob tej priložnosti je denimo ra Tirana navajal besede voditelja Al nije Ramiza Alie, da je »Stalin bil ostaja zvezda voditeljica za vse alb; ske komuniste in albansko ljudstv Za to radijsko postajo »ostaja Sta graditelj novega sveta, veliki teorei nesmrtni graditelj doktrine proletai ta«. Množični pokol najvišjih sovj skih voditeljev oktobrske revoluc ki naj bi ga zakrivil Stalin, so v Tir sedaj proglasili Kot čisto navadno misijotino in poskus sodobnih revi-, nistov, da »internacionalistično ]
moč« Stalina »prikažejo kot vmešavanje v notranje zadeve komunističnih partij«.
V Tirani ponovno poudarjajo, da je Delavska partija Albanije dosledno branila, in bo to počela tudi v prihodnje, »lik in delo« Stalina pred napadi »sodobnih revizionistov« in bo torej ostala zvesta »Stalinovi misli in praksi«. Stalinovo ime ji bo blizu tudi zavoljo tega, ker je Stalin, kot je dejal Enver Hodža, »spodbujal upe, nakazoval perspektivo in jeklenil srce in voljo«.
Tirana obljublja, da ne bo dovolila »blatenje Stalina in da bo njegovo ime, kot edina država na svetu, vedno bolj poveličevala, da ne bi zvestoba Stalinu ostala samo pri besedah. »Izvrstni osebnosti Stalina« so te dni v Albaniji posvetili številne manifestacije, njegovim učencem pa so prebrali predavanje »partija dela Albanije in tovariš Enver Hodža — zvesta zaščitnika revolucionarne osebnosti in dela Stalina«.
Oba tovariša sta tako tudi po smrti nerazdružljivo povezana.
Pakistanski parlament razpravlja ali so hlače primerne za muslimane
ISLAMABAD — Na zasedanju pakistanskega parlamenta so se pred kratkim znašla naslednja tri vprašanja: nemiri v Karačiju, prihod vojaških sil na pakistanske meje v bližini Afganistana in Indije in - vprašanje hlač. Ne boste verjeli, če vam povemo, da je bila najbolj vroča in najdaljša razprava prav okoli tega zadnjega vprašanja. Tako so zapisali skupščinski poročevalci.
Nenavadno vprašanje je postavil parlamentarec Husein Hamza, o katerem je neki člasnikar zapisal, da »velja za razsodnega in umirjenega poslanca«. Hamza je terjal od vlade, da takoj umakne predlog ministrstva za vzgojo, da se pakistanskim otrokom dovoli prihod v šolo, če to želijo, v hlačah. Sedanja obvezna šolska obleka je nekakšna dolga srajca - kaftan.
Omenjeni poslanec je zatrjeval, da hlače ne spadajo v »islamsko« garderobo in da bi lahko kvarno vplivale na duhovno življenje mlade generacije. Predsednik parlamenta je previdno poskušal razpravo o hlačah omejiti. Poslance je opozarjal na druga važnejša vprašanja, ki so na dnevnem redu in ki zadevajo domačo in mednarodno politiko. Bob ob steno. Neki poslanec ga je takoj zavrnil, da ne gre za nepomembno vprašanje, kajti način oblačenja bistveno vpliva na način razmišljanja. In če so hlače neislam-sko oblačilo, kot so nekateri zatrjevali, so se hitro pojavili tudi drugi, ki so bili nasprotnega mnenja. Nekdo iz nasprotnega tabora je svoje mišljenjske nasprotnike skušal ugnati v kozji rog z zatrajevanjem, da so hlače iznašli Turki, ki pripadajo bratskemu muslimanskemu svetu. To-
rej, če so dobre za Turke, zakaj ne bi bile tudi za Pakistance, je odgovarjal ta poslanec.
Predsednik parlamenta, izvoljenega pred 20 meseci, se je prvič poslužil te pravice in obema najbolj vročekrvnima poslancema izključil mikrofon. V out se je rešil, da uporabimo nogometno primerjavo, ko je neki poslanec zatrjeval, da v parlamentu ni zadostnega števila poslancev in da zato ni pristojen za sprejemanje nobene važne odločitve, še najmanj pa takšne, ki zadeva nošnjo hlač.
Takšna razprava je bila za številne parlamentarne poročevalce povod za glasno razmišljanje p vlogi poslanske zbornice v sedanjem pakistanskem trenutku.
Po nekaterih mnenjih se opozicijski poslanci zatekajo v takšne oblike razprav zato, da bi dokazali svoje nezadovoljstvo z vlogo, ki po ustavi pripada najvišjemu zakonodajnemu telesu. Vsem je ostala v spominu parlamentarna pritožba nekega poslanca, ker je moral čakati v vrsti za zdravnika; poslanec je v tem videl omalovaževanje parlamenta. Celodnevna razprava o poslančevem čakanju v vrsti je sledila odgovoru ministra za zunanje zadeve, da vlada ni še pripravljena na parlamentarno razpravo o svoji zunanjepolitični usmeritvi, čeprav je poslanec to od nje zahteval že pred nekaj meseci.
Poslanci bučno protestirajo tudi zato, ker vlada sprejema odloke brez njihove vednosti. Jezo poslancev spodbuja tudi sam predsednik, ko jih občasno obsoja, da »niso pripadniki islama« ali »da so zaslepljeni z zahodno demokracijo«.
Ob vsem tem bi se vprašali, če dolgotrajna razprava o nošnji hlač dviga ugled in moč poslancev v parlamentu.