Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 22. januara 1939. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi tai. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skupni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Ka bo z našimi drüžinami? Svetek sv. Drüžine je šo tiho mimo nas. Spomeno nas je, da je drüžina tista vretina, gde izvira živlenje, odked prihaja mlado pokolenje. Vsi pripadamo k drüžini, vsaki od nas shaja iz drüžine, nieden nej prišeo na svet brez očé i matere. I ves narod je kak iz celic sestavleni iz samih drüžin, gli tak ves člo- veči rod. Či je vretina Zdrava, davle Zdravo vodo. Či je drüžina Zdra- va, izvira iz nje zdravje za ves narod. Drüžina je Zdrava, či ma dosta dece, či vlada v njoj med- sebojna lübezen i soglasnost, či potrpi eden z napakami drügo- ga. V zdravoj drüžini je nazlük siromaštvi vnogo skrite, tihe sre- če, kak je bilo vnogo sreče v sv. Drüžini. Naše lüdstvo shaja iz zdra- vih drüžin. Vsaka rodovitna drü- žina je mela 6, 8 ali celo več dece, kak je bilo zdravje starišov. I tüdi sreča pa krščansko živle- nje je bilo i je v velkoj meri še v naši drüžinaj. Prišli pa so novi časi v našo krajino. Zavolo siromaštva morejo naši lüdje v tüjino. Mož zapüsti ženo, deca stariše i toplo, varno drüžinsko gnezdo. Naša drüžina 'se je razbila. Poleg te nesreče Prihaja drüga. Naši hodijo za krühom v Francijo i v Nemčijo. To sta dve državi, gde je drüžina močno prepadnola i zato tüdi tidva naroda nazadüjeta. Francozov je leto za letom menje, ar nega dece. Nemajo dece. Drüžine je napad- nola bolezen nemorale, ki jo pri- naša s sebov brezverstvo. V Fran- ciji je mrtvo, ar nega dece. Ne je kak v naši vesnicaj, gde se naganjajo po cestaj deca, kričijo, se veselijo, ka ešče staromi člo- veki zaigra srce. Nesmimo biti krivični: štere drüžine so osta- nole v Franciji i Nemčiji resan krščanske, so v istini dobre i tüdi rodne, a na žalost je takši nej večina. Tüjina kali tüdi nam vreti- no živlenja: kvari nam naše drü- žine. Iz tüjine se pretaka čemer brezvere v naše narodno telo, širi se bela küga med nas, ki je razredčila i vničila vnoge stare i moderne narode. Tüjinci pravijo: zato je si- romaštvo pri vas, ar je preveč dece. Ne mejte dece i vam bo bogše. O Francija, o Nemčija, kda pride prekletstvo nad vaj zavolo pohüjšanja! Pozabijo pa tüjinci pove- dati: mi smo nesrečni, ar ne- mamo dece. Istina, bogati smo bole kak ví, ne nam trbej iti v tüjino delat, a srečni smo nej. Mi smo narod, ki vmeramo. V nas nega mladosti, ar nega mla- dine. Mi moremo tüjince uva- žati, da zakrijemo sami pred se- bom i pred svetom, da naš na- rod vmera. Či bodete tüdi vi brez dece, te sreča odide od vas: ona sreča, ki je ne v bo- gastvi, nego v tihom, zadovol- nom — čeravno siromaškom drü- žinskom živlenji. To nam Francozi i Nemci ne povejo. Velko pohüšanje se širi k nam iz tüjine. Zato pa vsi na delo! Rešimo našo drüžino, re- šilno zdravje naše drüžine! Po- vrnimo se k pravomi krščansko- mi živlenji, ki edino da Zdravo i srečno živlenje v drüžini! Zgled- nimo se gor na zgled svete Drü- žine, ki nam sveti kak posvet na posvečnjeki, kak mesto na gori, ki se nemre skriti. Pri sv. Drü- žini iščimo i najdemo zgled za obnovo našega drüžinskoga živ- lenja. A s tem še nej rešeno vse. Ne dopüstimo razbiti naši drü- žin! Naša zemla je premala za nas! Delo v tüjini loči moža i ženo, deco i stariše! Dajte nam možnost, da se stalno izselimo, samo ne razbijte naše drüžine, ne vničite nas v grehaj! Lažejo Nemci i Francozi, gda pravijo, ka je rešitev za nas v tom, da nede več dece! S tem spadnemo v ešče vekšo nesrečo. Mi ščemo ohraniti zdravje v drüžini, mi ščemo meti drüžine, ki bodo mele dosta zdrave dece! Ar pa je naša krajina premala za nas, nam po naravnoj i božoj pravici pripada nova žemla, gde se bo- mo mogli naseliti i ohraniti svoj rod zdrav. Kolonije potrebüjemo ! Razgled po katoličanskom sveti. Ne se je prikazala D. Marija. V škofiji Belluno v mesti Voltagi se je med narodom raz- nesla vest, da se je Bi. D. Ma- rija nešternim deklicam prikazala. Višja cerkvena oblast v Rimi je zadevo preiskala (Sv. kongrega- cije oficija)! i dognala, da pri- kazni Bl. D. Marije na tom mesti ne bilo. Poganski božič v Aust- riji. Na Božič se po celoj Aust- riji, ešče v najbole zakotnoj ves- nici slavili gotovi lüdje, se zna po nalogi' vlade, poganski božič. Zažigali so krese, zvane „Jul Feuerˮ, držali so govore, ne od Jezušeka, nego poganske: „Jul- Reden“, vužigati vence „ Jul-Krän- zeˮ i nosili sveče, bakle „Jul- Fackeln, Jul-Kerzenˮ. Slavili so povsod po staroj nemškoj po- ganskoj veri: „rojstvo novoga suncaˮ, ne pa Jezušovo rojstvo, slavili so „prenovlenje sveta po narodnom socializmiˮ i ne po Kristuši. Kama bo to pripelalo, je ne teško vgoniti. Zgodovina nam jasno svedoči, kama je pri- šo narod, ki je zavrgeo Boga. Konec verenavuki po šo- laj v Nemčiji. Minister za pro- sveto Seyss lnquart je izdao od- lok, po šterom cerkev nema pra- vice, da nadzorüje verenavuk po šolaj, da nema pravice pošilati katehete v šole i da tí nemajo pravice do nagrade za verenavuke. Bolnica za katoličansko delavstvo. V Buenos Airesi je v nazočnosti predsednika re- publike Argentine blagoslovo kar- dinal Copeilo Jakob bolnišnico za katoličansko delavstvo, to je ono, štero se ravna po navukaj kat. cerkve i žive po predpisaj kat. vere. Dr. Feliks Morino, pred- sednik delavskih organizacij, je po blagoslovitvi držao govor, v šterom je povdarjao, da se je ta bolnišnica zidala na zahtevo Sa- mih delavcov i to tistih, ki se ravnajo po navukaj papovih, iz- danih v pastirskih listaj, zvanih enkiklikama: Rerum novarum i quadragesimo amo. — Novi do- kaz, da se Cerkev briga i se je brigala za delavstvo. Kak gučijo sovražniki vere? Francoski: „Dühovščina je naš sovražnik.ˮ Bolševiki: „Vera je opij za narode.ˮ Opij se dela iz makovih glavic, je ve- liki strup, ki omami človeka. Po bolševiškom gledanji je tak vera čemer, šteri omami i vmori člo- veka. Narodni socializem, kak štemo v knigi „Richtlinien zur Weltauschauligen Schulungˮ, šte- ra kniga je v Avstriji izdana, te narodni socializem trdi: „Vera je za robe.ˮ V istoj knigi se piše, da je smrt Doliussovoga morilca vnogo več vredna, kak Kristu- šova smrt na Križi. V toj knigi se sramotijo desetere bože zapo- vedi, Rim se blati i hvali se Nürnberg kakti zibelka narodno- ga socializma. Neprilike pri komunistaj v Rusiji. Zastopnik moskovske brezbožniške stranke je pregle- jüvao delüvanje komunistov v Lenjingradi. Pri pregledi je naj- šeo, ka v blagajni menjka 120.000 rublov. Blagajnika so na mesti zaprli. V Sibiriji so zaplenili ko- munisti 456 biblij. Te biblije so nato na velkom dvorišči vüžgali i med gorenjom popevali brez- božne pesmi. Nemčija. Zveza naciona- listična vučitelov je razposlala polo vsem vučitelom s slede- čimi pitanji: Ali se izda vči pri vas biblija? Če izda, iz kak- šij vzrokov? Če se vči, kak mis- lite, da se najležej zatere? Ali želete, da se včenje biblije vstavi? Ste izda kantor? Iz kakšij raz- logov? Ali mislite slüžbo zapü- stiti? Pripadate stranki? Na ta pitanja so mogli nemški vučite- lje odgovoriti. Da je to ponovni odpor proti katoličanstvi, je jasno. Polska. Katoliška akcija na Polskom se je jako lepo razvila. Dozdaj čte 19 ustanov i 2460 farnij odsekov, z 592.282 člani. Od toga odpadne na moške 125.000 članov i na ženske 171.980 članov,na dečke 127.746 i na dek- lice 167.556 Članov. Pa pri nas? Sovjetska Rusija. Brez- božniški komunisti so za božič sklenoli, ka dajo vö med lüdi brošurico, v šteroj bodo izvlečki govorov komunistov i drugij nasprotnikov cerkve, med njimi so imenüvani tudi Hitler, Göbels, Rosenberg i drugi. — Kak vsako leto, so komunisti tüdi letos zač- noli divjati proti svetitvi Božiča. V znak proteste so se kazale proste igre v gledališčaj, po oštarijaj pa so priredili plesne maškerade. Delo društva sv. Petra za domači dühovniški naraš- čaj. To drüštvo, štero stoji pod pokrovitelstvom sv. Oče, Vzdrža- vle v misijonskih pokrajinah 269 malih semenišč z 12.536 gojenci i 87 velikih semenišč z 3443 bo- goslovci. Največ domačega na- raščaja ma Kitajska i Mongolija, za temi pride Afrika. V premi- nočem leti je bilo v misijonskih pokrajinah 344 domačih dühov- nikov posvečenih. Komunistični list na Ir- skom. Po fabrikaj Irske se raz- širja komunistični list „The Wor- ker’s Republik", ka pomeni „De- lavska republikaˮ. List napada okrožnice sv. Oče i blati vero. Imena svetnikov v Rusiji prepovedana. Ruski komisar za notrašnje zadeve je izdao odlok, po šterom je odsegamao prepo- vedano, deci davati krščanska imena. Bratovščina proti komu- nizmi. V Liwerpooli na Angle- škom je višja cerkvena oblast odobrila bratovščino pod naslo- vom: „Liga Nevtepene Matere bože proti komunizmi i vsem sovražnikom božim„. Namen bra- tovščine je, sprositi Marijino po- moč za povrnenje komunistov i sovražnikov božih. Španska. Novine poročajo, da je pred kratkim pelao rususki parnik v Rusijo prek 140 dece do 15 let starosti, šterij stariši so spadnoli v španskoj bojni. Si lejko mislimo, kakša bo odgoja te dece? Starišom je vmorila bojna telo, nedužne mlade düše pa vmori boljševizem. Žalostna istina od zdajšnjega prega- njanja krščenikov v Španiji. V pokrajinah, štere je Fran- cova vojska v novejšem časi za- vzela, skoro nega cerkve, ki ne bi bila onečaščena ali vpepe ijena ali spremenjena v skladiš- če ali konjsko štalo. Vsepovsedi so rdeči na najstrašnejši način mučili dühovnike, redovnike i redovnice. Po raznih škofijah so spomorili 40—70 odstotkov dühovnikov, pač telko, kelko jih ne moglo pobegnoti. V provinci Santander so, kak je zdaj do- gnano, 156 dühovnikov, v pra- vimo Oviedo pa 190 vmorili. V tema dvema provincama so rdeči porüšili 200 cerkev. V provinci Huesca je porüšenih 400 cerkvi, v škofiji Saragosa 367, rdeči pa so Zaseli 176 cerkvi. Vse cerkve so onečaščene, večina jih je zgo- rela, tü so rdeči vmorili 76 dü- hovnikov, o usodi ostali 40 dü- hovnikov pa nega nikših vesti. V Kataloniji i Castellont neso nacionalistične čete najšle niti edne cerkve, ki bi jo mogli nü- cati. V Castelloni so rdeči še tiste redke cerkve, ki so ostale, z dinamitom razstrelili i to rav- no malo pred prihodom Fran- covih čet. V 37 škofijah, v šterih so prebivali rdeči, je bilo 25 879 posvečenih zgradbi. Vse so one- čaščene. Na otoki Minorca, kde je 11 župnij s 40 jezero düšami, je bilo vmorjenih 38 dühovnikov i redovniških oseb. Te otok je dao Cerkvi ednoga najodličnej- ših mučenikov zdajšnje dobe. To je mladi dühovnik Huguet Janoš. Vmro je 3 tjedne po svojoj no- voj meši. Kda so rdeči prišli v ves Ferrerias, je bolševiški če- tovodja zapovedao vsem dühov- nikom, naj pridejo k njemi. Tüdi mladi don Huguet je prišeo, ob- lečeni je bio v talar. Rdeči ob- lastnik njemi je razsrnjeni strgao križec s prsi i je zakričao: »Plüni na svojega Boga, ali pa te vmo- rim!“ Mladi dühovnik pa je zdig- no roko i vzkrikne: »Kristuš Krao naj žive!" Te ga je zadela krugla iz samokresa i mrtev je spadno na tla. Zdaj so znane tüdi podrob- nosti od smrti škofov iz Altne- vije i Cadiza. Oba škofa so rdeči prisilili, da sta na križarki Jai- me I.ˮ nosila premog i kürila kotle. Nečloveški rdeči mornari neso dopüstili, da bi se na smrt trüdniva škofa samo za hip od- počinola. Nekaj dni nato so oba škofa, sküpno z drügimi vozniki, žive vrgli v morje. V Barbastri je šo po cesti neki 12 letni dečak. Približao se njemi je tovorni auto, ki je bio natovorjeni z lüdmi, ki so spe- vali pobožno himno. Dečak se je postavo na sredino ceste, tak da se je aoto morao staviti. „Ka pa mate? je pitao. „Pun voz krš- čenikov pelamo v klavnico“ je od- govorila rdeča soldateska. Tüdi jaz sam krščenik, naj se še jaz pelam z vami, je pravo dečak. I strelili so ga z drügimi vred. Tovrljoškoga župnika so rdeči razbojniki naganjale naj v svojoj cerkvi Boga prekune. Bra- no se je. Strgali so njemi gvant s tela, oblekli ga v rdeči plašč, njemi posadili na glavo trajavo korono i ga v žalobnoj procesiji vlačili po vulicaj. S palicami so ga bili i njemi plüvati v obraz. To so ponavlali tri dni, nazadnje so svojo žrtev strelili. Župnik Iz Parllle je meo priliko pobegnoti, vendar pa ne šteo zapüstiti svoje fare. Odgnali so ga v vozo, kde so njemi pra- vili: „Samo mirno sleči dühov- niško obleko, vere je zdaj itak konec!ˮ Odgovoro njim je: „De- čica, ne dajte se preslepiti, za- kaj vera nemre vmreti. Zapisano je, da bo v vseh dobah prega- njao. Ali vervlite mi, cerkev bo tüdi to preizkušnjo zmagovito prestala i bo znova vzpostaviti.ˮ Junaštvo matere toga dühovnika ne bilo nikaj menše. Kda je bio njeni sin v vozi, njej je tajnik rdečega komisariata svetovao, naj ga pregovori, da se odpove veri, nato bo pa svoboden. A mati je odvrnola: „Moj sin ne bo pogübo düše za rešitev svo- jega telaˮ. Župnika iz Carrascaleja so zaprli sküpno ž njegovov mater- jov. Kda je bio obsojeni na smrt, je mati pokleknola pred rable i je prosila smilenje za svojega sina. Kda je vidla, da je vsaka prošnja zaman, je obinola svo- jega sina i pravila rdečim rah- im: „Dobro — pa vmorite še meneˮ. I so šli i so jo zaistino vmorili s sinom vred. ž NOVINE 22. januara 1939. Nedela po treh kralaj tretja. Gda je prišo Jezuš z gore, so ga sprevajale velike vnožine. I glej, pristopo je gobavec, spad- no pred njega i pravo: „Gospod, če ščeš, me moreš očistiti. Jezuš je stegno roko, se ga je dotek- no i velo: Ščem, bodi očiščen** I taki je bio očiščen od gob. I Jezuš njemi je naročo: „Glej, da nikomi ne poveš, nego idi, po- kaži se dühovniki i prinesi dar, ki ga je zapovedao Mozeš, njim v svedočenje. Gda je pa prišo v Kafar- naum, je pristopo k njemi stot- nik i ga proso: „Gospod, moj sluga leži doma mrtvokotrigen i jako trpi. Jezuš njemi je pravo: „Pridem i ga ozdravim.ˮ Ali stot- nik njemi je odgovoro: „Gospod, nesam vreden, da ideš pod mojo streho, nego pravi samo z rečjov i moj sluga bo ozdravlen. Ar tüdi jaz, ki sem pod oblastjov i mam vojake pod sebov, velim to- mi: „Idi, pa ideˮ; i drügomi: „Pridi, i prideˮ; i svojemi slugi: „Včini to, i včiniˮ. Gda je pa Jezuš to slišao, se je začüdo i pravo svojim sprevodnikom: „Za- istino, povem vam, toliko vere nesam najšo niti v Izraela. Po- vem vam pa, da jih bo vnogo prišlo od vzhoda i zahoda i bodo sedeli za stolom z Abrahamom i Ižakom i Jakobom v nebeskom kralestvi, sinovje kralestva pa bodo vrženi vü v kmico; tam bo joč i škripanje z zobmiˮ. I stotniki je pravo Jezuš: „Idi, i kak si vervao, se ti zgodi !ˮ I sluga je ozdravo tisto vüro. (Mataj 8, 1—13.) * Jezuš se je gobavoga člo- veka smilo, dotekno se ga z ro- kov i naročo kak Gospod nebes i zemle: „Ščem, bodi očiščen!ˮ Zakaj se Kristuš dotekne betežnika? Lehko ga ozdravi s svojov rečjov. Kristuš je prišeo svet od- rešit ne samo s svojov božov vsemogočnostjov, nego po skriv- nosti svojega včlovečenja. Zato se pri ozdravlenji betežnikov ne poslüžavao samo svoje vsemo- gočnosti, nego je sodelüvao tüdi s človečov svojov naravov. „Po- kladao je vsakomi svoje roke i vse je ozdravo,ˮ piše sv. Lukač. Čiravno je kak Bog mogeo s svojov rečjov odgnati vse bo- lezni, se betežnikov dotika v zna- menje, da zadobimo zdravilo po njegovom človeštvi. Pri sv. Marki čtemo, da je Gospod nekoč plü- no na zemlo, potem to pomešao s prahom i s tem blatom nama- zao oči slepomi. Spregledao je. Tisto, ka je prišlo iz vüst Gos- podovih, pomeni Reč božo, ki se je zdrüžila s prahom, s človečov naravov, v Boga-človeka, po šte- rom je znova sprevido slepi člo- veči rod. Jezuš je ozdravlenomi pravo: „Glej, da nikomi ne poveš.ˮ S temi rečmi je ne dao kakšo os- tro zapoved, nego je šteo dati vzgled, da naj ne iščemo pri do- brih delih odobravanja i hvale pri lüdeh. Zveličar tüdi ne na- meravao svoja dela odtegüvati preiskavati izvedenih lüdi, vej je ozdravlenoga ravno v tom slüčaji podao k svojim nasprot- nikom. Ozdravlenogá je Kristuš po- slao k dühovniki. Žele, da se nasprotniki osvedočijo od njego- vih čüd i verjejo v njega. Zed- nim pa šče biti pokoren Mojze- šovoj postavi. Prle se je bio go- bavoga dotekno v znamenje, da njega Mojzešova naročila ne ve- žejo, zdaj pa po Mojzešovom naročili pošle ozdravlenogá k dühovnikom. Ešče drügi globli pomen je v tom, da je Gospod poslao oz- dravlenoga k dühovniki. Goba- vost je podoba greha sploh. Što je zbetežao za tem betegom, so ga izklüčili iz občestva. Što smrt- no greši, se izklüči iz cerkve bože. Sedem vrst gobavosti so poznali. Sedmeri so poglavitni grehi i sedmera je zdravilo v svestvaj. Sedemkrat je dühovnik ozdravela škropio. Što je tak bio oküžen, je morao priti pred dühovnika, da ga preišče i spo- zna za čistoga. V tom nam je dana podoba svestva sv. pokore, v šteroj mora človek priti k spo- vedi, čeravno bi njemi Bog za- volo popolnoga obžalüvanja od- püsto grehe že prle. Luteranko Marija čüdežno ozdravila. Lurški časopis „Journal de la Grotteˮobjavla preiskavo zdra- vniškoga urada, štera se glasi, da je 1. 1937. 6. septembra 20- letna luteranska gospodična Ger- man Bristen v Lurdi čüdežno o- zdravila. Zdravniki so dognali, da ma jetiko v koleni, jetiko v obistih i jetiko v meheri i da za njo človeče pomoči nega. Njeni oča, tüdi luteran, je čüo preda- vanja od čüdežnih ozdravlenj v Lurdi i da vüpanja na zdravniško pomoč ne bilo, je svojo hčer zročo v Marijino varstvo i jo pe- lao v Lurd. Čeravno luteranje ne častijo B. D. Marije, i čeravno ne verjejo, da bi Jezuš v Oltar- skom Svestvi prebivao, je ta tež- ko betežna luteranska deklina v svojem srci zavrgla krivi navuk svoje vere, se je z gorečimi i milimi prošnjami obrnola do dra- ge nebeske Matere D. Marije, naj jo ozdravi. I kda je bila pro- cesija z Najsvetejšim, je ta lute- ranka z živov verov gledala pre- sveto Hostijo i ponavlja prosečo molitev svetopisemskoga gobav- ca : „Gospod, če ščeš, me moreš ozdraviti.ˮ I na Marijino prošnjo se je smileni zveličar zgledno na to težko betežnico, njej je v srci potrdo, da je prav vervala v Njegovo navzočnost v presv. Oltarskom Svestvi i prav včinila, kda se je njegovoj prečistoj Ma- teri D. Mariji priporočila. Sve- dočanstvo i dokaz njene vere bodi njeno ozdravlenje: „Ščem, bodi zdrava.ˮ Angleški državniki v Rimi. Na konci preminočega tjed- na je prišo v Rim predsednik Angleške vlade Chamberlain z angleškim ministrom za zvüneš- nje zadeve Halifaxom. Angleškiva državnika sta bila nad vse slo- vesno sprejetiva v Rimi i držala politične razgovore z minister- skim predsednikom, vojvodom Mussolinijom i talijanskim zvü- nešnjim ministrom, Cianom. Vse- bina razgovorov se je sükala okoli sredozemskega morja, Špa- nije i Francije. Dozdaj je bila jedina gospodarica Sredozem- skoga morja Anglija. S tem pa, ka se je Italija jako okrepila z velikov Abesinijov, štere bogá- stvo je nedopovedlivo i ka se je zvezala z Japonskov i Nemčijov v trdno zvezo, je postala Italija nevarna Angliji. Pot v Indijo, odkod ma Anglija vse svoje bo- gastvo, več ne vama. Zato sta Šla zastopnika Anglije v Rim, da si Sredozemske morje bar delno zasigura. To je eden zrok Angleš- kih državnikov v Rim. Drügi je Španija. Italija je zmagala kak v Abesiniji, tak tüdi v Španiji. An- gleži so tiho podpirali rdeče, se zna, ne zavolo njihovoga mišle- nja, nego zavolo haskov v trgo- vini. Italija je pa podpirala Fran- ca, ar je sovražnica komunizma. Zdaj, ka zmagüje Franco, se je Anglija mogla ponižali i z Itali- jov si pogovoriti, kakše stališče naj zavzeme okreplena i ponü- jena krsčanska Španija na Sre- dozemskom morji. Francija je zaveznica An- glije. Ž njov je pa v svaji Italija zavolo njenih afrikanskih nasel- bin. Suezki prekop, skoz šteroga vozijo italijanske ladje, majo v rokaj Francozi. Džibuti pristani- šče, štero je najbližje i najpri- mernejše za Abesinijo, majo tüdi Francozi v posestvi. To je zrok nesoglasja med Francijov i Ita- lijov. Italija zahteva za varstvo Abesinije Korziko, Džibuti i So- malijo, ka pa Francozi neščejo odstopiti. Da bi se ta svaja po- mirila, sta se zdignola angleškiva državnika v Rim, da napravile nekši zadovoliv način pomiritve med Italijov i Francijov. Tajni zrok potüvanja je pa naslomba Anglije na Italijo za- volo premoči Nemčije, štera je za obe nevarna. Brezbožno gibanje v Rusiji. Ob. 20 letnici borbe komu- nizma proti veri so brezbožniki izdali knigo, v šteroj priznavajo, da je komaj polovica ruskoga naroda pretrgala vezi z verov, vnogo miljonov se je pa šče izda stalno drži. Zato so se brezbož- niki odločili, da bodo odsega- mao vodili proti Bogi hüšo bor- bo. — Mi pa odgovorimo ne- srečnim zapelancom z rečmi sv. pisma, da se njim „Bog, ki je v visini, smejeˮ. Pa polovica na- roda, od štere mislijo, ka so od- padnoli od Boga, je v srci tüdi verna, samo zvüna od straha za krüh se kaže boljševikom ne verna. Slovo v lübezni do Boga i siromakov. Večletna naročnica naših listov v Franciji, Andrejek Ana, iz fare presveta Trojstva, od Nedele, se je odločila, da za- püsti svet i se potegne med štiri stene samostana, gde bo kak cvetoča deviška lelija i z trnjom oviti ščipek tolažila Jezušovo presladko srce za grehe sveta. V slovo nam je poslala lepo pismo i z pismom je poslala 1200 Din. na dom siromakov, na Dom sv. Frančiška v Črensovcih, se spomenola svojih pokojnih i plačala štiri sv. meše za nje, se zročila sv. Maloj Treziki, da njej sprosi stanovitnost i se spom- nila siromakov svoje rojstne vesi, Martinja, pa je plačala štiram si- romaškim drülinam Novine i Ma- rijin List. Slüžečka dekla, ki njej tü- jina črpala moči, si zmisli pri slobodi od svete na Boga i nje- gove siromake. Jezuš i siromaki, to je cio njene düše, to je popunost njenoga srca. „Te pe- neze sem poslala iz lübezni do Boga ino siromakov nam piše. Ta prosta dekla je zarazmela po- slanstvo denešnjega časa, ki ne drügo: živeti za Boga i njegove siromake. Njeno poslovilno pis- mo se glasi: Prečastiti g. urednik! Hvaljen Jezuš i Marija. S temi imeni vas najlepše pozdravlam pa vam želem v tom novom leti dosta zdravja od maloga Jezuša. Z Bogom, Prečastiti g. ured- nik,; jaz se vrnem od tec v sa- mostan, Novine i Marijin list iz- ročim drügoj naročnici Zrim Hildi. Po dugšem časi, gda mi bo dovoljeno, bom znova čtela drage mi liste Slov. Krajine, No- vine i Marijin List. Prosim Vas, Prečastiti gospod, molite za me- ne, da stanovitna ostánem. V Je- zuši i Mariji Vas pozdravlam, ne spozabite se z mene. Pozdravim iz celoga svojega srca Nedel- skoga plivanoša, g. Čiriča, z ce- lov nedelskov farov, pa tüdi z odprtim srcom svoje drage brate, tetico z decov, vse vas prosim, molite za mene. Čeravno se na tom sveti ne bi več vidili, bomo se na drügom sveti kak najhitrej, ve je živlenje ne drügo kak rožni bomblek, šteri vgojdno precvete, večer se pa že osiple i se po- süši. Pri Jezuši i Mariji mo se vidili i vekomaj, vekomaj veselili. Z Bogom Slovenska krajina, mili moj dom, pozabla te nikdar, te nikde ne bom. Andrejek Ana, Boistrancourt, Nord France, iz Martinja. Kitajci so stopili v ofenzivo. Kitajska vojska je stopila v ofenzivo i Japonce vrgla nazaj na severnom i jüžnom bojišči. Kitajci so zavzeli 60 mest, vnogo strliva dobili v roke. V roke njim je prišla tüdi železniška proga Kanton—Honkong. Zgrableno je veliko število Japoncov. Ka je istina pri napadi na Munkač? Madjari so raznesli po ce- lom sveti, da je Češka redna voj- ska napadnola Munkač, šteri je po Bečkoj razsodbi pripadno Vo- grskoj. Pozvana komisija je pa dognala, da je to laž. V civilno obleko oblečeni madjarski vojaki, ki spadajo v razna narodna drü- štva, so prešli mejo i strelali na češko vojsko. Ta je pregnala nazaj. Češki oficer z belov zas- tavov se je bližao madjarskoj vojski, da bi to obvesto, ka se je zgodilo i madjarska vojska je na češkoga oficira strelala. Tak je istina po preiskavi komisije. Namen madjarskih strašilcov je bio, da češko vojsko razdraži, ka bi ta segnolo v bojno i ka bi te Madjari meli pravico zah- tevati za sebe več slovaške ze- mle. A te načrt se je, vüpajmo, za vsigdar vjalovo. Važno opozorilo izseljencem v Franciji. „Inozemec, ki ima carte d’ identité veljavno eno leto (ali celo manj), nema v Franciji do- movanja, kakor ga predpisuje člen 1 zakona („decret-loi‘‘) z dne 12. novembra 1938 in zato ne more v Franciji skleniti za- kona.ˮ — S tem so prizadeti tudi nekateri naši izseljenci. Kot izhod se svetuje tistim, ki so že dalje časa v Franciji, da za zda- vanje izrabijo letni dopust in tisti čas obiščejo domovino. — Ivan Camplin, izseljenski duhovnik, Pariz XI. bd. Voltaire 57. Kulturni obzornik. Prekmurka v Argentiniji. Prekmurski kotiček v „Duhovnem življenjuˮ. V Argentiniji in sicer v Bue- nos Airesu izdaja slovenski iz- seljenski duhovnik Jožef Kastelec za izseljence, za Slovenske izse- ljence zelo lepo urèjevan list „Duhovno življenjeˮ. Pri pisanju mu mnogo pomaga Č. g. Janez Hladnik, znan vsem našim prek- murskim izseljencem v Argenti- niji. V začetku marca 1936. je prišel iz domovine med svoje izseljence v Buenos Aires. V svo- jem düšnem pastirstvu je prišel mnogokrat v stik z našimi prek- murskimi izseljenci. V svojih po- ročilih, ki jih objavlja v najraz- ličnejših listih tu v domačih in v slovenskih izseljenskih listih, se vedno zelo pohvalno izraža o naših prekmurskih izseljencih. Ti so mu v veliko pomoč pri njegovem delu. Zlasti se odliku- jeta brata Laha in Š. Ütroša. Da bi se „Duhovno življe- njeˮ čimbolj razširilo med prek- murskimi izseljenci v Argentiniji in radi potrebe, je uvedel Hlad- nik v ta list „Prekmurski kotičekˮ, Prvič se nahaja v avgustovi šte- vilki 1936. Na strani 192 pravi: „Duhovno življenje bo imelo se- daj tudi poseben „Prekmurski kotičekˮ ki ga bo urejeval g. Lah. Treba je, da se naši bralci se- znanite tudi z zgodovino in po- sebnostmi Prekmurske zemlje in Prekmurskih Slovencevˮ. V tej številki piše L. A. Lah v „Prek- murskem kotičkuˮ (str. 189—191) o svoji prekmurski domovini in značaju prekmurskih Slovencev. — V naslednji septemberski šte- vilki piše pod naslovom „Nekaj malo od dežele; kje in kakšna jeˮ med drugim: „Narod, ki biva kraj njega (= potoka Ledave), je slovenski narod. Zgodovina in stare pripovesti nam kažejo, da se niso z menšim navdušenjem za svojo čast, vero in materni jezik branili kak drugi od naših bratskih pokrajinˮ (str. 220) — „Jesenski spominiˮ v oktoberski številki vodijo misli prek. izse- ljencov v domači rojstni kraj, v idilično delo na polju in v go- ricah v jeseni. Kot glavni vir je g. Lahu — uredniku prekmurskega ko- tička slüžila Slavičeva knjiga „Prekmurjeˮ. Iz nje je črpal svoje znanje o Slovenski krajini. Mar- sikatere se misli njegove, so pa tudi samonikle. Zanimivo je, ka- ko lepo označuje značaj prek- murskega izseljenca. Seveda vsa- ka trditev ne bo držala. V pi- sarni Rafaelove družbe v Ljub- ljani so mi v jeseni 1936. te šte- vilke »Duhovnega življenja* pri- šle slučajno v roke. „Prekmurski kotičekˮ pisan v prekmurščini, me je zelo iznenadil. Pri nas do- ma so ravno v tistih časih ne- kateri mladi izobraženci zelo na- stopali proti prekmurščini v na- šem domačem tisku. Tu pa člo- vek vidi, kako človek (g. Kaste- lic in Hladnik), ki ni Prekmurec, uvaja istočasno v slovenski me- sečnik tam daleč v Južni Ame- riki članke pisane v prekmuršči- ni... Pač hüda ironija usode! Kako vesel sem bil tega pojava. V trenotku sem se namreč spomnil na to, kako veliko in važno poslanstvo bi zmogel vršiti ta „Prekmurski kotičekˮ. Postal bi lahko močna vez med doma- čim krajem in prekmurskimi iz- seljenci v Južni Ameriki. Zato bi bilo zelo potrebno, tako sem si mislil, da bi se tudi mi iz Slo- venske krajine, iz domovine v njem oglašali. Ko sem prišel iz Ljubljane domov, to je na Pre- valje, kjer sem bil takrat kaplan, sem se usedel za mizo in takoj napisal pismo g. Hladniku. Pro- sil sem ga, če smem sodelovati v „Prekmurskem kotičkuˮ Du- hovnega življenja. Zelo vesel je bil moje ponüdbe. Stopil sem v stik tudi z g. Lahom in žačel pri kotičku sodelovati. V treh šte- vilkah (november in december 1936 ter januar 1937) se naha- jajo moji članki. — V nov. Štev. (str. 280—282) sem izseljencem pojasnil, da se naš domači kraj imenuje Slovenska krajina, raz- ložil pomen „Novinˮ in „Prek- murskega kotička za vsakega izseljenca. — V dec. štev. (str. 305 —309) sem poročal o žalost- nih in veselih dogodkih v 1.1936 v domačem kraju (kriza, beg v tujino, povodenj; nove maše itd.) Ta članek je ponatisnilo „Glasilo K. S. K. Jednoteˮ v Sev. Ameriki V Cleveland u v svoji 2. Štev., 12. januarja 1937. na strani 4). — V jan. štev. 1937 se je oglasil tudi g. Klekl. Daje izseljencem navodila za duhovno življenje. Da bi dvignil v izseljencih slo- venski ponos in samozavest, sem jim v tej številki (str. 17—20) 22. januara 1939. NOVINE S Prijavljanje. Vse tiste dovice, sirote i in- validi, šteri mate odločbe po in- validskom zakoni iz leta 1929. i dobivate invalidom), vas prevede finančna direkcija, štera plačüje invalidnine, na prejemke po toj uredbi, (§ 115) i to do 1. aprila 1939, — Vse peršone, šterim se po toj prevedbi zgodi krivica, majo pravico se pritožiti na pri- stojnom sodišči — pri nas v Murskoj Soboti. § 67. Vsaki, šteri misli, ka ma po toj uredbi pravico do državne pomoči, mora vložiti pismeno prijavo pri okrožnom sodišči — pri nas v Soboti. Za nepismene, düševno be- težne, maloletno lehko vložijo prijavo rodbinske kotrige ali kak- ša drüga peršona. Lehko se pa da tüdi na Zapisnik pri sodišči v Soboti. § 68. Prijava se more dati po ednom leti od dneva odpu- stitve iz vojske, dovice pa od dneva smrti moža ali pogrešanca. Pravica prijave pa ne za- stara. Što je po zdajšnji zako- naj zamüdo se prijaviti, to lehko napravi po toj uredbi. Samo, ka se njemi prizna pravica od dne- va prijave, ne pa tüdi za nazaj. (Pri nas je več takši prilik). Vse prijave, pritožbe i pri- loge k njim se morajo izdati brezplačno i brez koleka. Ob- lastva pa morajo napisati na od- lok — (Takse prosto po § 68 uredbe o invalidi!!). Če prijavlenec ne bi mo- geo dobiti bar listin, štere so potrebne, je okrožno sodišče dužno menkajoče poskrbeti. Ki so v Nemčiji marke zaslüžili. Cena srebrne marke je 9 Din, Cena marke ide doli, ar naša držáva več vozi v Nemčijo kak vö, zato nema tam kliringa. Srebrnih mark sme vsaki potnik v Nemčijo prinesti samo 30, a papirnatne pa niedne. Zato se zdaj papirnate ne morejo zmenjavati. Najhüjša Sleparija s ponare- jenimi bankovci, ka jih je bilo y zadnjih 20 letih. Pariška policija je prišla na sled ponarejüvali penez. Oča ponarejüvanja je bio tiskar F. Charles le Fevrea, sezna židov. V Parizi je ponarejüvao s svo- jimi pomagači francoski, angle- ški i amerikanski penez v nešte- tih miljonih. Zdaj je prišeo ob- lasti v roke. Svojih pomagačov nešče izdati. Božični nagovor sv. Oče. Kak vsako leto, so se tüdi letos zbrali kardinalje v Vatikanskoj palači, da čestitajo sv. Oči i njim želejo srečne božične svetke i novo leto. Sv. Oča so se njim za to lepo zahvalili i v svojem govori podali pregled vse prilik, v šterij se nahaja Cerkev i svet. Sv. Oča so se zahvalili za če- stitke i navzočim podelili očinski i apoštolski blagoslov. Posebi so se zahvalili kardinalom za po- moč pri sklenitvi lateranskoga pakta. Sv. Oča so povdarili na- men i pomen kat. akcije za celi svet i se doteknoli pitanja sve- stva sv. zakona, šteroga gazijo države (Nemčija, Italija, Rusija). V svojem govori so se spome- noli tüdi velkoga i slavnoga njü- voga predhodnika Leona XIII. Plošča na spomin + Nikoli Pašiči v Zürichi. V Zürichi so odkrili na spo- min + Nikoli Pašiči, predsedniki Jugoslovanske vlade spominsko ploščo na tistoj hiši, kde je kak dijak prebivao. To je bilo pred 70 leti, te je Pašič tam stanüvao. Pri odkritji plošče je meo po- membni govor predsednik naše vlade dr. Stojadinovič, v šterom je pohvalo Švico, štere šole so blesteča znanstvena središča. Dešč so iznajšli. Inženir Baigori-Velar je iznajšeo v republiki Argentini nekšo pripravo, štera, če se po- stavi na streho hiš, v 3—4 dne- vaj na tisti kraj dešč prinese. Posküsi so že napravleni i so se posrečili. Iznajditeli ponüjajo raz- ne države težke milijone, če njim to pripravo izroči. Na iznajditela sta se obrnoli celo v Španiji se vojsküjočivi dve stranki, rdeči i Francovi, da bi s tov pripravov zalejale sovražnike i prišle do zmage. Skupščina i senat začela delati. V pondelek 16. t. m. sta se sestala sküpščina i senat v Bel- gradi. Za predsednika senata je zvoljen dr. Korošec. Sküpščinski predsednik se bo volo, kda se mandati verificirajo, to je, kda za to zvoljen odbor pregleda vse spise za volitev, prerešeta mo- rebitne prizive i da svoje mišle- nje, ka proti zvolitvi poslancov nega nikše pritožbe, ka zakon ne se je kršo. Maček je dobo 47 poslancov i za ednok ne idejo v Belgrad. Ostala protina je do- bila 20 poslancov, ki idejo v parlament. Med temi sta dr. Laza Markovič, Peter Živkovič i drügi. GLASI IZ SLOV. KRAJINE. Širitelje morete Novine i Marijin List taki razne- sti, kak je v roke dobite. Tožijo se najmre tű pa tam na- ročniki, da včasi celi tjeden le- žijo pri širiteli novine i je na- ročniki kesno kak stare dobijo do rok. Prosimo širitele, da se to ne sme nikde zgoditi. Če šteri ne more ali nešče obna- šali širitelske dužnosti, naj jo odloži. Ta dužnost je zvršava- nje katoličanske akcije, kak sv. Oča Kristušov namestnik vroče želejo, slüži pa to delo apoš- tolsko plačo, ar je apoštolsko delo. — Naročnike va prosimo, naj idejo širitelom na roko, njim pomagajo pri širjenji dobrih krščanskih listov, zato ka širi- telje zvün božega najema nikaj ne slüžijo. Občüdüjte njihovo lübezen do vas i njihovo goreč- nost. Gorečnost za čast božo i vaše zveličanje, bodite njim zato zahvalni i povežite se ž njimi v bratskoj lübezni, kak Kristuš zapovedava. Če pa gde imate kakše osnovane pritožbe proti širiteli šteromi — mi ne vemo nikaj proti niednomi — javite nam odkrito, pa že popravimo falingo. Vse v lübezni pa iz lübezni. — Uprava Novin. Navuk za tretjired sv. Fračiška je dnes tjeden, 29. ja- nuara po večernici v Črensovcih. Večernice ob 2. Po večernici naj pridejo tretjeredniki v Naš Dom, ka se preglednejo računi lan- skoga leta i si potrebno po- gučimo od zidanja Doma sv. Frančiška. Na podporo naših listov je darüvao, dr. Klar Franc, nar. poslanec, 50 Din., Felbar Štefan, Kneževo, 5 Din., Zrinski Ana, Sobota, 10 Din., neimenüvani iz Kobilja 30 Din., Kološa Gizela, z Šalamenec, v Franciji, 20 50 Din. Bog plačaj. Na novo bogoslovje so darüvali izseljenci v Issonduni 70 frankov. Penez poslan po položnici Novin v Maribor. Lendava. Po kratkom be- tegüvanji je vmro Bohar Adam mesar v Lendavi v 58 leti starosti. Pokojni je bio jako prilübleni med Lendavščari, ka se je tüdi pokazalo na njegovoj zadnjoj poti. Težko prizadetoj drüžini izraža- mo naše sožalje, pokojnomi pa naj sveti večna svetlost. Bogato naročnino v zne- ski 100 Din. nam je poslao g. Ferdo Šprager, šolski upraviteo v Beltincih. — Bog povrni ! Protestirajo. Sapač Karol z Dankovce, Rituper Štefan z Dankovce, Gomboc Štefan z Mač- kovce, Šimon Karol z Šülinec, Kerec Jožef z Šülinec, Matuš Jo- žef z Büdinec, Preininger Adal- bert z Ižakovec, Moršič Franc od Grada, Žlebič Jožef z Markovec, vsi v Buenos Airesi v Argentini, vsi glasno i odločno protestirajo proti „Düševnomi listiˮ, šteri je v številki od 20. okt. 1938. leta zaničavao katoličansko božo slü- žbo. V 20. stoletji od kulturnih lüdi toga neso pričaküvali. Oni z evangeličanci vküp živejo v miri, zakaj dela „Düševni listˮ, ki bi morao düše evangeličan- cov gojiti, nemir i spako med njimi. Vsi želejo, da bi Gospod Bog presveto pamet takšim pi- satelom, da se ne bi mešali v katoličansko Matercerkev. Vsi odgovorijo, kak je kristuš go- voro na križi svojim neprijatelom: „Gospodne, odpüsti njim, ar ne vejo, ka činijo.ˮ Protest v celoti je bio poslani na uredništvo na- šega lista s prošnjov, da ga od- stopimo uredništvi „Düševnoga listaˮ. To smo tüdi včinoli po- tom g. seniora Kovač Štefana v Soboti, prek koga smo poslali protest na uredništvo „Düšev- noga listaˮ. Naš izseljenski dühovnik v Franciji žele novo leto pa- riškomi nadškofi, kardinali Verdieri. Od pomožnoga škofa, g. mrs. Chaptala pozvan g. Cam- plin, se je vdeležo z 300 duhov- niki slavnostnoga pozdrava, šte- roga je pariška dühovščina za novo leto poklonila kardinali Verdieri. Po sküpnom pozdravi je dühovščina ešče posebi šla, da vošči kardinali i škofom sreč- no novo leto. G. Camplin je šo v drüžbi talijanskih dühovnikov. Gda je g. Camplin g. kardinali izročo novoletno želenje, ga je te pitao, če je on tüdi Talijan. Gda je g. Camplin povedao, što je, je poleg stoječi dühovnik pravo: „Mais oui, Vous eteš archévèque de tous les pays du mondeˮ to je „Pa jasno, vi ste nadškof vseh dežel celoga sveta.- Kardinal se je prisrčno nasmejao i je Camplina blagoslovo z kri- žom na čelo. G. Chaptal, ki je že itak Poznao g. Camplina, je poleg stoječemi püšpeki etak razlagao od Campiina: .c’ est Mr. 1’ abbé Camplin, qui n’ est jamais tranquiie, qui voyage tou- jours". Ka pomeni: .To je dü- hovnik Camplin, ki nikdar ne na miri, ki vsikdar potüje". — Te lepi sprejem g. Camplina je čast za vso Slovensko Krajino. Vsaka hiša mora imeti šivalni stroj! Pišite še danas eno dopisnico, mi Vam ga pripel- jamo na dom, ali si ga pa izberite v naši trgovini. Imamo veliko izbiro od najcenejših pa do najbolj luksnsnih. Cene od Din 1525.— naprej. Stroje dobite na male mesečne obroke, pri tt ŠTIVAN ERNEST tehnična trgovina, največja zaloga koles, šivalnih in piaalnih strojev vseh znamk, radio aparatov, gramofonov, fotografske aparatov, otročje vozičkuv i. t. d. Murska Sobota, Glavni trg. V tork 24. januara ob pol osmoj vüri v radij! predavanje: Pomen „Novin“ za Osloboditev Slov. Krajine. Prenašajo radijske postaje Beograd, Za- greb i Ljubljana. Pesja vernost vči človeka. Na angleškon! je ponoči začela goreu hiža drüžine Law- son. Drüžina je mela vučjo küso, štero je zvala za mini i štera je en den prle skotila 6 kujsekov. Kda je začela hiža goreti, je kü- sa tak dugo kavuliia i se v zi- belko zaganjala, dokeč se ne vbüdilo dete v zibelki i poleg njega speča mati. Kak se mati zbüdi, taki zbeži z detetom iz goreče hiže, 6 mladih ščemcov pa že ne bilo mogoče rešiti, vsi so zgoreli. Kak lepa vernost ne- me stvari, ki nas vči. O da bi se tüdi dali včiti. Velikanske zmage Franca General Franco se je bli- žao mesti Barcelona, kde se je začela svoj čas revolucija rdečih i kde so nájveč grozodejstev ti napravili. Petdeset jezero rde- čih je spadnolo, ali so ranjeni v 4 tjedenskoj ofenzivi, zgrablenih jih je pa nad 30 jezero. Reus mesto z velikimi skladišči orožja je prišlo v roke. Franco voj voj- ski, kak i mesto Tarragone. Z božov pomočjov se bo Franci posrečilo, da prepreči dovoz orožja iz Francije i Rusije, zato ide z velikimi koraki proti Bar- celoni. Francijo jako skrbi to prodiranje, ar se boji prenovlene Španije. Madjarska v zvezi proti komunistom. Madjarska Vlada je pristo- pila z Nemčijov, Italijov i Japon- skov v protikomunistično zvezo. Strašen ogenj v Australiji. Po logaj i vesnicaj Australijo y pokrajini Viktorija je strašen ogenj na- stao. Ogenj gasi do 50 jezero lüdi. Prostor, šteroga ogenj obsega, je tak veliki kak cela Slovenija. Vročina je neznosna. Ogenj se naprej ne širi. Razpis. Krajevna protituberkulozna liga v Murski Soboti razpisuje službo zaščitne sestre pri krajevnem protituberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti. — Me- sečna plača znaša 1000 Din. — Pro- silka mora imeti predpisano kvalifi- kacijo za zaščitne sestre. Pravilno opremljeno prošnjo s sliko je po- slati krajevni protituberknlozni ligi v Murski Soboti do 15. febr. 1939. Predsednik lige: Dr. Bratina, s. r. Pošta. Tanacek Franc, Vadarci. Kalendara smo včasi poslali, pa Grad je poslao nazaj, ar misli ka so Vadarci mogoče gde Mandžuriji. Znova smo je poslali na Bodonsko pošto. Javi, če a jiva dobo. — Trstenjak Franc, Buzancy. Sprejeli 29.60 din, kalendar poslali. Os- talo naročnino prosimo kemprle. Raj- ner Imre, Bakovci. Iz penez Balažic Marije v Franciji smo vam pošilali Novine i Marijin Ust. Na 1939 1. vam ostane ešče 750 din. Kda Baiažicova pride domo, njej vrnite teh 50 din. — Prkič Alojza i Franca domači, vaši- ma v Nemčijo v Goizehn smo lani po- šilali Novine pa še letos. Nikaj se ne javna, naročnine nesta plačala. Pošlite nam naročnino i javite, ali naj dele pošilamo ali ne. — Nemec Jožefa do- mači. Vašemi smo pošilali v Francijo Novine i Marijin list, dužen je 40 din. Pošlite nam naročnino i Javite, ali nje- mi naj naprej pošilamo ali ne. Titan Franc, Krog. Dobili smo 60 din, za Marijo Marigot Pojasnite nam, ka je bio njeni prvejši naslov. Osojnlk M. Tropovci. SprejeU 20 din. 1 z tem bri- sao 5 din. duga za L 1936, ostanek spisali za delno brisanje duga za 1.1937, Rigač Jozefa, Saneonis. Hvala za po- zdrave. Din 2450 sprejeli, kalendar poslali. Sreš Martin, Bratonci. Duga je za lansko leto 70 din. Poštnino smo Odračunali. Razglas Podpisana uprava občine Turnišče naznanja, da se bode dne 30. januara 1939 predpoldne ob 10. uri vršila javna dražba občinskega lovišča tuk. upr. občine Turnišče v pro- storih Sreš. načelstva v Lendavi. Vzklicna cena le Din 1385*— Vsi natančnejši pogoji za dražbo so na razpolago pn sreskem načelstvu v Lendavi. — Reflektanti, katerim pri- pada pravica do dražbe lovišča, se va- bijo, da se je ta dan udeležijo. Občina Turnišče, U. jan. 1939, Predsednik: Litrop Štefan. Šoferska šola Jugosl. Touring- Cluba v Murski Soboti, priredi Soferski tečaj za poklicne Šofer je in samovozače. Pričetek tečaja bo z 26. januarjem ob 9. uri v dvorani hotela „SLON pri Bacu v Murski Soboti. Čebelarska podružnica v Bel- tinci ima svoj redni letni občni zbor dne 22. t m. ob 9 uri v šoli v Bel- tincih. Ker se bo razpravljalo tudi v ajdovih pasiščih, pridite vsi čebelarji če ste člani ali ne. Veliko nagrado dobi, ki je naj- šeo tobačne (dozo, zgübleno 8, januara v Soboti v Grajskoj ali Lendavskoj cesti Gravirana doza nosi odznotraj napis: 12. - V. - 1936., ozvünaj pa: Le- taloin jadraica. — Javite se na ured- ništvi Novin psedočil kulturno-duhovno bo- gastvo naše Slovenske krajine (starinske cerkvi, slikarstvo, zgo- dovina, starinske knjige). Sledi „ocenaˮ Novakovega „taboraˮ (Str. 18) in Miroslavnih „Prek- murskih pesmiˮ (str. 18—20). „A-jˮ opisuje „Prvi božič v Ar- gentini", L. A. Lah: „Quo vadisˮ (polemizira: ali Slovenska kraji- na ali Prekmurje). Iz Sušníkovih „Prekmurskih profilovˮ je pona- tisnjenih nekaj vrstic (začetek in konec) pod naslovom „Prekmur- ski sprehod.ˮ V tej številki se oglaša tudi nek „Antonˮ iz do- movine. Celih osem strani ob- sega v tej jan. številki „Prek- murski kotičekˮ. Je izmed vseh najobširnejši. Med članki je tudi nekaj slik: .Sv. Helena na Pertoči", turniška cerkev z župniščem itd. Kako je sedaj s tem „Prek- murskim kotičkom?ˮ V prvotni obliki ga ni več. Tu pa tam se še kateri izmed prekmurskih iz- seljencev kaj oglasi v „Duhov- nem življenjuˮ: bodisi v knji- ževni slovenščini — bodisi s ka- kim člankom v prekmurščini. Kaj vse so še napisali Prekmurci v „Duhovno življenjeˮ, ne morem v teh vrsticah označiti, ker ni- mam vseh nadaljnih številk naj razpolago. Zasledil sem še te spise: „Gostüvanjeˮ — Franc An- drejek, marec 1937 (str. 102-104). Uredništvo je pripisalo to opom- bo: „V počaščenje naših prek- murskih rojakov in njihovih le- pih starih običajev prinašamo pričujoči sestavek v Prekmurskem narečjuˮ. Pa to „gostüvanjeˮ je enostavno prepisano, oziroma v prekmurščino prevedeno iz Suš- nikovih Prekmurskih profilov. — Dr. Franc Ivanocy. Ob osem- desetletnici rojstva — april 1938 (str. 66—67). Članek je nepod- pisan. Mogoče je ponatis iz „Slo- vencaˮ. V tej številki se nahajajo „Prekmurske noviceˮ in A. Lah ima leposlovno črtico „Sestra angelaˮ (Str. 74—76). Vse v knji- ževni slovenščini. Sicer se v mnogih številkah »Duh. življenja" omenjajo Prek- murci, tudi novice iz Slov. kra- jine; n. pr. tudi lani v jun. šte- vilki (str. 31). Najzanimivejše je to, da je bila Slovenski krajini posvečena posebna številka „Duh živlenja.ˮ O njej so takrat „Novineˮ že poročale. Vsekakor je ta pojav „Prek- murskega kotičkaˮ v slovenskem izseljenskem listu v Južni Ame- riki zelo zanimiv. — iš — 4 NOVINE 22. januara 1939. Novoletna voščila izselj, duhovniki g. Camplini. Prečastiti gospod Camplin! Novo leto je danes potrkalo na naša in tudi na vaša vrata. Naj vam bode srečno in veselo leto in naj vam ne da pretrpeti niti naj- manjše žalosti, a na pot naj vam nastele cvetje neskaljenega vese- lja. K novem u letu vam poklanjamo svoja srca z vsemi željami, ka- tere imamo, za vas. Kakšne so te želje? Samo najboljše so. Prva želja govori, da v novem letu ne bi imeli nikdar povoda do bridkih tožb, da vam sitne skrbi nikoli ne bi kalile božjega miru. Druga želja pravi, da bi naj Bog odvrnil od vas vsako trpljenje in vsako žalost. Vse druge želje se pa obračajo do nebeškoga Očeta, da bi vam On dal vse one naj- boljše spremljevalce in tudi obi- len uspeh med nami izseljenci za božjo čast, srečo, zadovolj- nost in zdrávje. To vam želijo za novo leto podpisani izseljenci: Hajdinjak, Štefanija Gomboc, Tem- lin Irma, Balažic Marija, Prelec Ema, Ficko Veronika, Gomboc Mátija, Fartek Karolina, vsi v Bry car Marne, Opomba: Žela je lepa in iskrena, le da najlepše cvetje lelije samo iz največjega trplenja, iz korenin, ki se obimlejo s ko- renjom križnoga dreva. Prosim Boga za uslišanje želja, a tüdi za trplenje - - Camplin. Velečastiti náš izseljeniški pastir! Vso srečo i zdravje, mi- lost, obilo božega blagoslova v tom novom leti vam žele vaša dómačinka. Bog daj, da bi mo- gli nás kim večkrát obiskati in razveseli naša zapüščena srca s rajskim veseljom v tom pri- šestnom leti, srca vseh, v štera do zdaj še ne prisijo svetli žarek sonca toga veselja. Zdaj vas pa še enkrat pozdrávlam, ravno tak tüdi Vašo marao, mamico, brate i sestrico, g. plivanoša i Urednika Novin. Želem vam vsem sküpaj srečno i blagoslovleno novo leto Agneška H. z bratom Jožekom. Iskrene pozdrave vam po- stava i vam želeva srečno, bla- ženo i veselo novo leto. Bog dáj, da bi se ga včakáli vnogokrát zdravi i veseli i da bi nas več- krat obiskali v tom tüjem kraji i okrepili naše düše. Kda nas po- hodite, nam je tak lepo, kak da bi bili v svojem rojstnom kraji. Še ednok vas pozdravla i vam želeva zádovolnost v tom novom leti. Pozdráviva, tüdi g. urednika Novin i njim tüdi želeva blaženo novo leto. Godina Matjaš i žena Marija. Falen bodi Jezuš Kristuš i Devica Marija s Svetim Jožefom, to je moj prvi Pozdrav. Zatem vas g. dühovni oča najlepše po- zdravim i vam želem zdravje i obilno božega blagoslova v tom novom leti. Jaz sam tü bole sama, zato bi se nas za sv. spoved bole malo nabralo, ar so drügi jako daleč vkraj i niti ne vem za nje. Dobro bi pa bilo, če bi od njihovih domačih dobili na- slove i bi se tak leži najšli. Meni se dobro godi, k sv. meši i ob- hajili idem vsaki den. Tam pro- sim Boga za vse svoje: za ma- ter, brate i sestre, posebno za sestro, ki je tüdi v Franciji. Pro- sim tüdi za vse izseljence i po- sebno za vse dühovnike Slov. Krajine, za g. Klekla, da bi mo- gli še dugo let vrejüvati naše li- ste i pripelati dosta düš k Jezuši. V svojh molitvah se spominam tüdi g. dekana Jeriča, g. pliva- noša Bakana i vas, naš izseljen- ski dühovnik. Z menov vas po- zdravlala tüdi izseljenca Türnar Ignac i žena Ana. Šče ednok vas lépo pozdravim i vam želem srečo i blagoslov v novom leti Katarina Trojok. Častiti g. urednik! Pozdra- vlam vas z najsvetejšim imenom Jezušovim i Marijinim v tom mla- dom novom leti prvikrat, g. ured- nik. Nadale vam pišem, da vaše liste redno dobivava z bratom, šteri so nama na velko veselje i tolažbo v toj mrzloj tüjini, gde Človik niti nemre na Novo leto k sv. meši. Na Božič sva hodila oba, na Novo leto pa niti eden nej. Jes zajtra, gda pri živini vünej opravim, te morem biti notri pri deci pa pripravlati obed, kajti Vertinja pela vsako zajtro mleko v varoš pa pride ob pol- dne domo, pa deca jejo, dečak je 3 leta star, mlajše pa 1 ½ leta. Na Božič je prišla soseda, ka je bila 1 vöro pri deci tisti čas, kak sam jes bila pri meši, pa cerkev je tüdi malo predaleč, bole kak 2 km je. Prvle mi je bilo bolše, kajti 2 dekli svi bile, edna notri delala, jes pa vünej, zdaj pa sam že 4 mesece sama, ka to vse delam, zato pa zdaj sko- ro nemam nej svetka pa nej pet- ka, pa vse glij veselo ta oprav- lam svoje delo, kajti že se na- prej veseliva, ka bo ednok ko- nec toj robijo zato vas pa pro- siva, či je mogoče, da nama po- šilate šče do meseca maja vse liste, kajti na konci aprila ideva oba z bratom nazaj v prelübi domači kraj v hižičko očinsko, gde pa so tüdi od nigda že na- ročniki na vse liste. Zato se vam g. urednik prav lepo zahvalim na rednom pošilanji Novin i M. lista skoz vsej 5 let, kak sam eti v Franciji. Tej so mi jedini zve- sti prijateli, me sprevajajo i obi- ščejo v šteromšteč deli Francije sam i me tolažijo i lejšajo ne- vole. Zavolo naročnine sam pi- sala domo, da jo ajta poravnajo kem prle. Zdaj vas pa šče ed- nok prav lepo pozdravlava oba z bratom i vse sotrüdnike Novin i Marijinoga lista, najne drage domače, rodbino i celo bogojan- sko faro z g. plivanošom i vsem želeva Zdravo, srečno, milosti i božega blagoslova puno Novo leto. Bog z vami i z nami, angel čuvar naj naj čuva, da se srečno povrneva nazaj v domači kraj. Zbogom do veseloga videnja. Agneška i Jožef Horvat iz Bogo- jine v Franciji. Zveza poljedelski delavcev v M. Soboti je začela s svojimi velikimi delavskimi zborovanji po Prekmurju. Zveza poljedeljskih delav- cev (ZPD.) v Murski Soboti, ka- tera je tekom dveh let organizi- rala 6560 delavcvev v Slov. Krajini i v bližnjem Medjimurju ter Šta- jerskem, si je za to zimo nadela nalogo obdržati 17 delavskih zborovanj v vseh večjih centrih v Prekmurju ter v vseh večjih krajih ustanoviti tudi podružnice. Tako bo v kratkem ustanovlje- na 17 podružnic. Na vseh kra- jih se bo vršilo tudi delavsko zborovanje. Namen teh zboro- vanj je poučiti vse prekmursko delavstvo, kako naj se v tujini vedo, dalje zbuditi pri delavstvu čimvečjo strokovno, narodno, versko, moralno in državno zavest. Razen zborovanj bo ZPD. v Murski Soboti priredila 3 veli- ke tečaje za vse delavske zaup- nike, preddelavce in voditelje. Namen tečajev je nuditi najnuj- nejšo osnovno podlago za znanje, ki ga delavski zaupniki potrebü- jejo za vodstvo delavcev v tujini, da bodo znali delavce prav vo- diti in primerno ter koristne za- stopati interese delavcev, da bo- do zadovoljni delavci in delo- dajalci ter da se preprečijo vsi eventuelni spori, pritožbe itd. Delavska zborovanja so ne- kakša ljudska univerza. Dvoje taki zborovanj se je že vršilo, in sicer prvo pri sv. Sebeščanu v Pečarovcih, dne 6. januarja, dru- go pa pri Küzmi v nedeljo dne 8. januarja t. 1. Pri Sebeščanu se je zboro- vanje vršilo v prostorih gostilne g.Zelka. Zborovanja se je ude- ležilo okrog 300 delavcev. Uspeh je bil nadvse pričakovanja lep. Govorili so gg. Novak Franc, strokovni tajnik, Kerec Franc, šef Borze dela, Bajlec Franc, narodni poslanec in dr. Bratina Franc, sreski načelnik, ki je zbo- rovanju prisostvoval kot zastop- nik politične oblasti. G. Kerec je v svojem nadvse lepem govoru povedal mnogo zanimivega in poüčnega ne samo za delavce, temveč tudi za laike. Marsikomu so se odprle oči in je sprevidel, katere so práve sončne in senčne strani izseljevanja. G. Kerec je dal delavcem zelo lepe nasvete, kako naj se vedejo v tujini, kako morajo ostati zvesti svojcem, do- mačiji, veri, narodu in državi in jim priporočal, da naj povsod s ponosom povdarjajo svoje slo- venstvo, naj Živijo tako, da bodo našemu narodu v čast tako, da je bodo tujci ne samo spošto- vali, temveč tudi ceniti. G. Kerec je za svoj poučni in bodrilni go- vor žel velik avplavz od strani vseh zborovalcev. Zborovalci so biti ves čas z vso pozornostjo slediti govornikovim izvajanjem ter z velikim navdušenjem in odobravanjem vzklikali. Še lepše je bilo delavsko zborovanje v Kuzmi. Vršilo se je v prostorih nove gostilne g. Farteka. Vsi prostori so biti na- bito polni, vendar je še nad 200 ljudi ostalo zunaj, ker niso mogli noter. Zborovanju je prisostvo- valo najmanj 600 delavcev. Ob- čina Kuzma s svojimi 4 kraji je najbolj obljudeni del Prekmurja in ima 570 organiziranih delav- cev. Govorniki so biti isti kakor pri Sebeščanu. Ljudstvo je bilo tako navdušeno, kakor še nikdar na nobenem shodu ali zborova- nju v Kuzmi. Zadovoljni so biti zborovalci zlasti z govorom g. Kereca, ki je govoril o uvedbi novega reda in pravičnega po- stopanja pri bodočem posredo- vanju na delo v inozemstvu. Od- slej bodo prišli vpoštev siromaš- ni in ekzistenčno ogroženi de- lavci, potem drugi. Mladoletnih se več ne bo pošiljalo na delo, ker je to škodljivo kakor v mo- ralnem tako v fizičnem pogledu. Služit bodo šli samo starejši močni delavci in ti bodo tudi primerno plačani. Vsi, ki imajo kako premoženje in niso zadol- ženi, kakor tudi tisti, ki se v moralnem ali drugem pogledu niso dobro vedli, bodo izkju- čeni od posredovanja. Ljudstvo je govornikom skoz in skoz vzklikalo in odobravalo delo ZPD. Prihodnje zborovanje je bilo v Šalovcih v nedeljo dne 15. ja- nuarja t. 1. ZPD. vrši veliko in koristno delo za prekmursko de- lavstvo in ves narod. S svojim napornim in požrtvovalnim de- lom olajšuje posle vsem mero- dajnim lokalnim in izseljeniškim oblastem, pospešuje in goji med narodom moralno, versko, na- rodno in državno zavest, zato ji gre od vseh tudi vse priznanje, saj je ona edina organizacija, ki po svojih nasebičnih voditeljih ter s svojimi odličnimi govorniki zna najbolj učinkovito na hiter način sejati v srca ljudstva na- rodno in državno zavest. Iz teh razlogov bi bilo pripöročljivo, da se ji od vseh merodajnih ob- lastev nudi ne samo moralna temveč tudi denarno pomoč. Po volitvaj. Tri dni po državnih volitvaj smo se zbrati pri Lapošovom Toneki. Zimski je čas i pri vro- čoj peči eden od drügoga več zna. Vsi veseli i lüšni si pogu- čavamo od ednoga pa drügoga. Med drügim si zgučavlemo od volitev, od naše slavne zmage, gda smo vsi kak en mož dati svoj glas za našega g. Bajleca. Med navzočim je tüdi bio Carekov Pišta, pametni i krščan- ski mož. To je človek, šteri vsakši den čte naše Slovenske Novine, z šterih zve kakše stvari se do- gajajo na sveti i to drügim pri- povedavle. On je z düšom i te- lom pristaš našega Korošca i ništernoga je že k sebi pridobo. Te človek vse zna prvi, vse po- slüša i na vse odgovarja. Ednok me pita: „No Toni, znate koga je volo Fickov Vilmoš?- — Jaz Vilmoša dobro poznam, sem ž njim živo, hodo vküper v šolo i se večkrat ž njim pogučavao od politike i vsigdar vido v njem, v njegovem deli i pisanji navdü- šenoga pristaša Dr. Korošca, od- ločno odgovorim: „Gvüšno je ta Prekmurska korenika dala svoj glas za slovenskoga voditela Ko- rošca-. — Pišta se malo nasmije i pravi: „Nej Toni, neje tak, on je volo Mačka. To znam za gvü- šno, ar mi je to povedao njegov domači sosed. Toisto pravi Part- ličova Gelika. Na te reči mi je srce stanolo, postao sem bledi kak stena i ne sam vervao. Premišlavam i zamišlavam. Naednok mi pride v glavo mi- seo i pravim: „To je nej mogoče Vilmoš je zdaj komaj tretji me- sec v I. i nema pravice voliti. Vütro idem v Celje i na poti se stavim pri Vilmoši-. Mi se naprej porazgovarja- mo. Najbole nas je zabavlao Flegarov Janoš; on zna večkrat kaj pametnoga povedati. Ob 10 vüri idemo vsaki k svojoj hiši. Celo noč sem senjao od Vilmoša. Drügo jütro vstanem rano, da ne zamüdim vlaka. Ob sedmih vse- dem na vlak. Še dve vöri, pa sem pri Vilmoši. Čas hitro ide. V vlaki je bio samo eden mladi gospod, nastavlen v Soboti i pe- lao se je v Maribor. Malo si pogučavava i glej že sem v I. Stopim iz vlaka i idem včasik k Vilmoši. Trkam na vrataj njego- ve sobe ob prvim, drügoč, tretjič, pa nišče ne pravi naprej. To se mi malo čüdno vidi i idem i po- trkam na kühinska vrata i čüjem ženski glas: „Naprej!ˮ Te glas pa že poznam, si mislim. To je Olga, Vilmošova küharca, ma dober jezik i vse rada pove, naj samo zna. Odprem vrata, vsto- pila i pitam za Vilmoša. — „Gnes pa so nej doma, — mi odgovori Olga, — pravli so, da prido domo večer poznoˮ. Dobro, sam si mislo, naj samo zna Olga, za štero stran se drži njeni go- spodar, bom znao tüdi jaz. I resan šče boukše, da Vilmoša nega. Najprej spitam Olgo eno pa ovo i komaj pridem na glav- no pitanje i pravim: „No Olga, zdaj so volitve minole, koga pa so tvoj gospod volili? Gvüšno Mačka?- „Znate gospod — mi pravi tak, da bi se bojala — znate v to stvar se jaz ne vme- šavam, mi ženske se za politi- ko ne brigamoˮ. — „Nika se ne boj Olga, telko pa že znaš, na štero stranko spadajo tvoj go- spod, ve drügomi to nemo pravoˮ. — „No, ali drügomi ne smete povedati, moj gospod so voliti Mačka, ali Bog vari, da bi drügomi pravli, ar gospod Vil- moš so bili dosegamao jako na- vdüšeni za Korošca, ali zdaj nej dugo sta prišla k njim dva go- spoda, pa so si gučati nej slo- venski, malo nači, jaz sem jih nej vse razmila i ta gospoda sta njim pravla, da morajo voliti Mačka, ovak... V nedelo po velkoj svetoj meši pa je po njih prišlo pet dečkov, da bi šli vo- lit oni nej smeti voliti, ar so tü samo tri mesece, ali so si ja- ko dobri z občinskim tajnikom i te jih je zapisao med volilceˮ. — Po tom pa si poguča- vala še malo od dva gospoda, šteriva sta zapelala Vilmoša. Spo- znao sam, da sta to dva Mač- koviva pristaša, zoveta se Blažen i Serič. Teva sta že ednok tüdi pri meni bila, ali sam jiva odpravo kak se šika i sta več nej nazaj prišla, spominata se, s kim sta mela delo. Nato sem še malo kaj spita Olgo i komaj, komaj sprazno ku- pico dobroga Vilmošovoga vina, ar mi je bilo težko pri srci, kda sem spoznao, da je istino gučo Carekov Pišta. Napisao sem kratko pismo za Vilmoša, dao jo Olgi i odišo. A odgovora še do gnes nesem dobo. Zakaj ? To si vsi lehko mislite. Na to sem šo na kolodvor, vseo na vlak i pelao se naprej za mojim delom v Celje. Prle bi vse drügo ver- vao kak to, da Fickov Vilmoš da svoj glas za Mačka, a gnes več nej, gnes sem gvüšen i ga žalüjem. Dosegamao pa to sem šče nikomi nej pravo, samo na- piso, toga pa Olgi nesem obečao i tak ostanem mož reči. Toni Žec. Za 20 ur zavarovanja cela zavarovalnine. To, da kdo umrje kmalu potem, ko sklene zavarovanje, ni nic nemo- gočega, ker je človek vsak hip izpos- tavljen smrti. Bolj izredno pa je, če Zavarovalnica že po 20 urah zavaro- vanja izplača celo zavarovanje. To se je primerno v Škofji Loki. Triintrideset letni Kogovšek Franc se je po triletnom nagovarjanju zava- roval pri zastopniku „Karitasˮ (Tonetu Franko). Dne 12. novembra pretekloga leta zvečer ob sedmih je plačal prvi mesečni obrok. Naslednjega dne po- poldan ob treh je umrl. „Kardanˮ je izplačati vdovi in otrokom celo zava- rovalno vsoto, čeravno je zavarovane plačal samo en mesečni obrok. Zgodba nam dvoje pove: 1. Z zavarovanjem ne odlašajmo, ker ne vemo za uro svoje smrti; 2. Za vand- rao se pri „Karitasˮ, ki je tako veliko- düšna nasproti svojim zavarovancem m njihovim svojcem! „Karitasˮ ima skoraj v vsaki župniji svojega zastop- nika, V Slovenski Krajini sta njena zastopnika: Jožica Škafar v Murski Soboti in Joško Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. Radi velike záloge zimskega blaga, sem ceno pri vsem znižal, zato si oglejte i se boste prepričali, da je najboljši naküp blaga samo pri FERDO HORVAT TRGOVEC V BOGOJINI. VCEPLENO TRSJE z korenjom oda Trojok Stanislav, Lendavske gorice. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.