Poštnina plačana v gotovini.
Šlev. 19.
V Ljubljani dne 15. oktobra 1940.
Cena posamezni številki din 3‘—
Leto XXII'
„NAŠ GLAS" izide
vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20‘—, za četrt leta din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. “= Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
UredniStvo s Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
M. B.:
Naš položaj
Draginja, ki se je po malem začela pojavljati kmalu po začetku sedanje vojne in je že lansko jesen posegla v naše narodno gospodarstvo, zajema vse širše kroge. Zlasti v zadnjih mescih ne mine dan, da ne bi morali ugotoviti novih nenadnih in premnogokrat docela neutemeljenih podražitev. Ni ga že skoraj predmeta vsakodnevne potrošnje, ki bi ga draginja že ne bila zajela. Medtem ko so se sprva dražili samo nekateri predmeti, ki jih zaradi vojne ne moremo več uvažati iz tujine ali vsaj ne po prejšnjih cenah in v nekdanjih količinah, se je pričelo zdaj dviganje cen vsem predmetom brez izjeme. Najprej so se začele dvigati cene živilom, sledili so kurivo, obleka in obutev, zdaj pa naraščajo cene tudi vsemu drugemu blagu, hkrati pa tudi cene obrtniških izdelkov, razne pristojbine in dajatve. Celo luksuzni predmeti so postali predmet draženja. K temu se pridružujejo tudi značilni pojavi: izginjanje blaga, prikrivanje zalog, primanjkovanje posameznih vrst pridelkov in izdelkov, ve-riženje z njimi in splošno izsesavanje potrošnikov.
Po uradnih statistikah se je življenje podražilo v zadnjem letu že za več kot 50 %, dejansko pa za razmere srednjega stanu ta statistika ne velja več, ker si mnogih predmetov, ki tvorijo podlago za sestavljanje indeksa
cen na drobno, ti srednji (celo pa še nižji) sloji že davno ne morejo več nabavljati. Iz življenjskega standarda malega človeka so že davno izginili izdatki za vse, kar ni za preživljanje ne-obhodno potrebno. Ostali so samo še najpotrebnejši izdatki: za kruh, mleko, mast, krompir in za najpotrebnejšo obleko in obutev. Prav ti predmeti, katerim se tudi najrevnejši ne more docela odreči, so se pa naravnost fantastično podražili. Povečini znaša nabavna cena še enkrat, pri nekaterih tudi dvakrat toliko, kakor pred letom. Za vse drugo, kar pa ni prav najnujnejše, srednji sloji, kamor spadamo z izjemo redkih posameznikov prav vsi državni uslužbenci in upokojenci, nimajo več denarja. Za premnoge od nas bo nabavljanje mesa, olja, surovega masla, medu, kave, sadja itd. kmalu samo še bajka, da sploh ne govorimo o kulturnih potrebah, kot so knjige, gledališče, koncerti in umetniške razstave.
Naš gmotni položaj je postal tak, da večina državnega nameščenstva, aktivnega in upokojenega, res ne more več živeti, če je navezano samo na službene prejemke ali na pokojnino. Redke so izjeme, da imajo posamezniki lastno premoženje, morebiti hišico z vrtom ali majhno posestvo, ogromna večina je pa navezana izključno na to, kar prejme vsakega prvega, tako da živi res dobesedno iz rok v usta. Če so prej ti, že tako skromni prejemki, komaj zadoščali za ves mesec ali vsaj za velik del mesca, se je do danes stanje tako poslabšalo, da ne zadoščajo dohodki niti za polovico mesca, komaj še za nekaj dni. Tako dejansko naš stan le še životari. Vprašanje je, kako dolgo bo mogoče zdržati to stanje, ki bo rodilo porazne posledice za telesno in moralno zdravje odraslih, ki bo pa vplivalo naravnost katastrofalno na naraščaj. Saj vidimo, da so otroci zlasti v mnogoštevilnih družinah nižjih uslužbencev skrajno nezadostno prehranjeni, mnogokrat naravnost lačni.
To stanje se mora zdeti tembolj čudno spričo okolnosti, da je naša država izrazito poljedelska. Kaj se je
ukrenilo za izboljšanje? Mnogoštevilni zakoni, uredbe in pravilniki proti draginji, razni novi uradi, odbori in zavodi za pobijanje draginje, vse to ni moglo ustaviti zvišanja cen. Oblastva so preganjala oderuhe in navijalee cen in jih še preganjajo, todi tudi to ni moglo preprečiti, da ne bi izginilo najpotrebnejše blago. Ker so proizvajalci in trgovci dokazali upravičenost, so se jim dovoljevale višje cene, uredil se je tudi promet z nekaterimi najvažnejšimi živili in drugimi predmeti, toda navzlic temu cene neprestano naraščajo, blago izginja iz prometa.
Pri tem je treba ugotoviti zlasti eno dejstvo, da se je namreč vse blago na trgu podražilo, samo delovna sila se ni, ne, celo pocenila se je. Zaradi pogostih ustavitev tovarn in naraščajoče brezposelnosti je ponudba delojemalcev zmerom večja, mezde in plače pa le obotavljaje se slede neugnanemu naraščanju cen. Pri javnih uslužbencih, kjer pa sploh ni svobodne konkurence in avtomatskega uravnavanja plač po narodnogospodarskih načelih ponudbe in povpraševanja, so pa razmere seveda nujno še slabše. Navzlic temu, da je notorično, da so naši prejemki nezadostni, na zvišanje vsaj za enkrat nihče ne misli.
In vendar je jasno, da do radikalnega izboljšanja naših prejemkov mora priti in sicer čimprej. Malenkostno zvišanje dohodkov, ki je posledica priznanja izrednih doklad, niti od daleč ne more odtehtati medtem ogromno narasle draginje. Saj ta izredna doklada pri večini ne zadošča niti za kritje razlike na ceni kruha, kje so pa sredstva za nabavo tako silno podra-ženih predmetov, kakor so meso, mast, olje, drva, usnje itd.! Pretežna večina javnega uslužbenstva je že zdaj silno prezadolžena, kaj bo, ko bodo poslednji kreditni viri izčrpani? Preko neke določene fizične mere izčrpavanje ni mogoče, tudi omejevanju je postavljena meja. So stopnje, kjer telesno pomanjkanje tako otopi in oslabi značaj, da padejo nravne ovire in vsi etični pomisleki tako, da ostane samo še misel na kruto borbo za obstanek.
Že
zato je nujna odpomoč v javnem skupnem interesu vseh državljanov.
Seveda bi tudi vsako le delno izboljšanje, tudi če bi bilo izdatnejše od zadnjega, končno le nič ne pomagalo in bi ostalo samo začasno, če se hkrati z izboljšanjem dohodkov dokončno ne ustavi zviševanje cen. To bo pa mogoče doseči samo z drakonskimi sredstvi, z načrtnim usmerjanjem proizvodnje in s pravilno razdelitvijo dobrin, predvsem pa s takojšnjo določitvijo maksimalnih cen vsem za življenje potrebnim predmetom, seveda tudi poljedelskim pridelkom. Za to je treba odločnosti in dalekovidnosti, predvsem je pa potrebno aktivno in stalno sodelovanje najširših množic potrošnikov. Brez tega bo vsako prizadevanje brezplodno, ker vse, še najbolj učeno teoretiziranje, ki je dejansko navadno le krinka za izrabljanje množic, ne bo doseglo namena, to je omogočenja znosnega življenja vsemu prebivalstvu, če ravno ti najbolj prizadeti ne bodo sodelovali. Predvsem je pa treba prej prav do temeljev spremeniti dosedanje načelno gledanje na vsa ta vprašanja in temeljito zavrniti nauke liberalističnega narodnega gospodarstva, ki dejansko zagovarja svobodo izkoriščanja množic. Nujno je, da se postavi kot vrhovni zakon socialna pravičnost, ki jo mora voditi načelo, da gre javna, splošna blaginja pred koristmi posameznikov.
Spet dvomesečna podpora
Vdovi nekega državnega uslužbenca je finančno ministrstvo priznalo dvomesečno podporo. Ko se je pa pred izplačilom podpore ugotovilo, da je vdova sama osebna upokojenka, je ministrstvo prvotno odločbo razveljavilo in izdalo novo odločbo, da vdovi v smislu § 95. u. z. v zvezi s točko 2. § 70. fin. zakona za leto 1934./35. pravica do dvomesečne podpore po pokojnem možu ne pripada, češ da ima vdova dohodek.
Na tožbo prizadete vdove je državni svet razsodil, da je navedena ministrska odločba nezakonita in je to utemeljil takole:
»Po § 95. u. z. se ,po smrti državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, izplačajo kot pogrebnina enomesečni celotni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celotni prejemki, če nimajo drugih dohodkov*. Po točki 2., § 70. fin. zakona iz leta 1934./35., se drugi stavek 1. odstavka § 95. u. z. mora razumeti tako, da imajo žena ali otroci pravico do dvomesečnih prejemkov umrlega uslužbenca samo tedaj, če razen pokojnine nimajo niti premoženja niti dohodka od premoženja ali osebnega dela.
Iz opisov predmeta je videti, da je tožiteljičin mož N. N., upokojeni..., umrl dne 17. avgusta 1939. in da je to-žiteljica že 19. avgusta 1939. zaprosila upravno oblastvo, naj ji ustavi izplačevanje njene osebne pokojnine, ki
jo je doslej prejemala kot državna upokojenka. To je storila tožiteljica po predpisu § 156. in zahtevala s tem, naj se ji prizna rodbinska pokojnina po umrlem možu. Na podlagi tega je upravno oblastvo s koncem mesca avgusta 1939. ustavilo tožiteljici izplačevanje njene osebne pokojnine. Iz tega izhaja, da je tožiteljica v trenutku smrti svojega moža imela samo eno pokojnino, ker jej rodbinska pokojnina po pokojnem možu še ni bila priznana, in da ji je celo njena osebna pokojnina prenehala s koncem mesca avgusta 1939. Spričo tega smatra državni svet, da so podani vsi pogoji iz spredaj navedenih zakonskih predpisov za priznanje dvomesečne podpore tožiteljici in je zaradi tega treba izpodbijano odločbo kot protizakonito razveljaviti.«
Na podlagi prednje razsodbe državnega sveta je finančno ministrstvo izdalo novo odločbo, v kateri je ugotovilo, da je dokazano, da nimata niti vdova niti njen pokojni mož nikjer v državi nobenega premoženja, da je sicer vdova bila državna osebna upokojenka, ki se je pa odrekla pokojnini tako, da je v trenutku smrti svojega moža imela samo eno pokojnino. Zato so podani vsi pogoji za priznanje dvomesečne podpore, ker je treba smatrati, da vdova nima niti premoženja niti dohodka.
Dosledno temu je finančno ministrstvo vdovi priznalo in nakazalo dvomesečno posmrtno podporo.
Boj draginji
Stanovska društva javnih nameščencev, delavcev in upokojencev, ženske organizacije in zadruge so sprejele dne 18. septembra in predložile g. banu in g. ljubljanskemu županu naslednjo
spomenico :
Neznosna draginja, ki zlasti pri nas neovirano narašča in je dosegla že tako višino, da povzroča v večini družin obup in strah pred bodočnostjo, terja od nas, da sporočimo merodajnim oblastem naslednje naše predloge, ki bi stanje izboljšali:
Država naj takoj s sodelovanjem zadrug in organizacij delavcev, nameščencev in upokojencev organizira prehrano in celotno preskrbo prebivalstva.
II.
Zahtevamo takojšnje maksimiranje cen vsem življenjskim potrebšči-
nam. Cene morajo biti v razmerju z dohodki prebivalstva. Vsakemu povišanju cen mora slediti povišanje dohodkov.
III.
Iz trgovine naj se izločijo prekupčevalci in verižniki. Proti špekulantom naj se postopa po zakonu
pregledajo naj se zaloge v skladiščih, trgovinah in tudi pri privatnikih. Pri teh naj se določi primerna količina živil na osebo, ostalo pa odkupi.
IV.
Pospešijo in poglobijo naj se gospodarski stiki z vsemi državami, ki nam morejo nuditi življenjske potrebščine, ki nam jih primanjkuje zaradi vojne na zapadu.
S to spomenico ugotavljamo nujnost hitre pomoči in organizacije preskrbe življenjskih potrebščin, da se olajšata beda in ogrožen obstoj družine in onemogočita brezvestna špekulacija in verižništvo.
Za izredno doklado upokojencem
Zagrebško Društvo državnih i samoupravnih umirovljenika banovine Hrvatske je dne 18. septembra predložilo ministrskemu predsedniku in vsem drugim gg. ministrom naslednjo predstavko:
»Gospod minister! Kot zveza vseh društev upokojencev kraljevine Jugoslavije smatramo za svojo najsvetejšo dolžnost, da v zvezi z izročeno Vam resolucijo z dne 27. avgusta t. 1. (ki smo jo mi tudi že objavili; op. ur.) ponovno prosimo za najnujnejšo ugodno rešitev vprašanja dodelitve izredne doklade drž. upokojencem.
Ob tej priliki opozarjamo na okolnost, da draginja vseh vrst življenjskih potrebščin tako naglo narašča, da se večina državnih in samoupravnih upokojencev ne more oskrbeti niti z najpotrebnejšim za življenje.
Tako so se n. pr. najvažnejši predmeti silno podražili in sicer kruh od 3 din na 6 din, moka od 3 na 9 din, mast od 15 na
25 din, drva pa od 100 din na 200 din za kubični meter.
Mislimo, da je nesocialno .in nehumano, da so prejšnje vlade zniževale prejemke aktivnim uslužbencem in hkrati zniževale prejemke tudi državnim upokojencem, medtem ko se tedaj, ko so se zvišali prejemki aktivnim uslužbencem, niso hkrati zvišali tudi državnim upokojencem.
Kot dokaz navajamo še to, da so življenjske razmere v današnjih časih tako hude, da so vse zasebne ustanove in podjetja morala zvišati plače svojim uslužbencem in delavcem, medtem ko smo državni upokojenci žal edini stan, ki doslej ni bil upoštevan.
Sprejmite, gospod minister, tudi ob tej priliki izraz našega posebnega spoštovanja!«
Poiavnajie naiomno!
Stran 2.
»NAS GLAS«
Štev. 19.
Vestnik
zanje, zlasti pa tudi potrebne spremembe uredbe o potninah in hrana-rinab. Tudi naj bi se dovolilo izdanje posebnih društvenih kolkov, ki bi jih izdala organizacija v korist doma sodnouprav-nega uslužbenstva.
Zborovanje učiteljstva. Ljubljanska sekcija Jugosl. učiteljskega združenja bo imela svojo X. skupščino dne 18. oktobra v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dan prej bo seja upravnega in nadzornega odbora sekcije v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani. — Okrajna učiteljska društva v Sloveniji so sklicala občne zbore na dan 12. oktobra.
Vprašanje profesorskega kongresa. Glavni odbor Jugosl. profesorskega društva je konec avgusta sklenil, da bo letošnji kongres organizacije dne 5. in 6. oktobra in sicer v Beogradu,
Novem Sadu ali v Sremskih Karlovcih. Od ministrstva za notranje zadeve je pa organizacija prejela odklonilen odgovor na prošnjo za dovolitev zborovanja. Zastopnikom društva je bilo sporočeno, da to ne predstavlja kakega izjemnega ukrepa proti navedeni organizaciji, tem-
Dvakrat na dan? —Jaz bi jo pil kar desetkrat. Seveda mora biti okusno pripravljena. Toda rečem Vam: naše ženke vedo, kako je treba kavo skuhati.
IZREDNO IZDATNA KVALITETNA CIKORIJA
več da dovoljenja za občni zbor ni mogoče izdati iz razlogov, ki so svojčas povzročili uredbo o prepovedi zborovanj, in ki še niso prenehali.
Upokojenec
Zvišanje državnih dohodkov. Po zadnjih uradnih vesteh so se v avgustu državni dohodki znatno zvišali, tako da so dosegli 1306 milijonov dinarjev, t. j. 24,5 % ali za 165 milijonov dinarjev več od lani. Pri tem je treba pripomniti, da so letos ostali neupoštevani dohodki, katere je prevzela banovina Hrvatska in da zemlja-rina še ni bila vplačana. Zelo so se zvišali dohodki od davka na poslovni promet, od taks in trošarin, tudi monopolski dohodki so močno narasli, zlasti pa dohodki od železnic. Celo carinski dohodki se nasproti lanskim niso znižali. — Za zvišanje prejemkov državnega uslužbenstva in upokojencev torej ne bi primanjkovalo sredstev, če bo dotok državnih dohodkov ostal na tej višjni.
Zvišanje nagrad začasnim davčnim izvrševalcem. Finančno ministrstvo je izdalo razpis, po katerem se začasnim davčnim izvrševalcem zvišajo od 1. septembra t. 1. dalje njih redne mesečne nagrade za 100 ozir. za 150 din na mesec. Nagrada se zviša samo, če je na razpolago dovolj sredstev v skladu dohodkov od eksekutivnih stroškov, iz katerih se ti dnevničarji plačujejo. Odslej bodo torej prejemali začasni davčni izvrševalci na področju ljubljanske finančne direkcije prvo leto v Ljubljani po 950 din, pri vseh drugih davčnih upravah pa po 800 din na mesec. Ta povišek tvori del redne mesečne nagrade in ga je treba torej tudi prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev.
Izredne doklade fin. kontrole. Odbor Združenja zvaničnikov finančne kontrole je poslal fin. ministrstvu vlogo, s katero ga prosi, naj posreduje, da se prizna izredna doklada, ki je bila priznana vsem drugim državnim uslužbencem, tudi uslužbencem finančne kontrole. Navedena organizacija je izročila hkrati fin. ministru tabelo s pregledom prejemkov zvaničnikov fin. kontrole, primerjaje jih s prejemki zvaničnikov pri policiji in žandarmeriji. Iz tega pregleda je jasno videti, da so zvaničniki fin. kontrole nasproti tema dvema sorodnima strokama glede službenih prejemkov močno zapostavljeni; zlasti nasproti orožniški stroki prejemajo zvaničniki pri fin. kontroli znatno nižje skupne prejemke. Organizacija upa, da bo njeni prošnji ugodeno in da se bo uredba o izredni dokladi tako popravila, da bodo tudi zvaničniki fin. kontrole deležni prepotrebnih izrednih doklad.
Dodeljevanje učiteljev. Ministrski svet je izdal uredbo, po kateri se v tekočem šolskem letu morejo učitelji ljudskih šol dodeljevati do nadaljnjega drugim ljudskim šolam v krajih, kjer so šole zaradi pomanjkanja učiteljstva zaprte. Dodelitev more trajati tudi nad tri mesce, vendar pa dodeljenim ne pripadajo dnevnice. Ko
bodo postavljeni novi učitelji za šole, kjer jih zdaj ni, se dodeljeni učitelji vrnejo na svoja stalna mesta.
Spremembe srednješolskega zakona. Ko je glavni odbor Jugoslov. profesorskega društva v Beogradu izvedel, da prosvetno ministrstvo pripravlja dokončni osnutek uredbe, ki naj spremeni in spopolni dosedanji zakon o srednjih šolah, je poslal zastopnike k pomočniku prosvetnega ministra. Odposlanci so zaprosili, naj se v uredbo sprejmejo tudi njihovi predlogi in naj se upoštevajo tudi pripombe in želje, ki jih je profesorska organizacija že sporočila ministrstvu. Nato je glavni odbor vnovič predelal svoj predlog in vnesel vanj še vse naknadne želje posameznih sekcij in po-edinih članov ter tako* izpopolnjen predlog dostavil ministrstvu.
Banovinski prehranjevalni zavod. Ban dravske banovine je izdal odredbo o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani. Ustanovil se je zaradi enotne organizacije in izvedbe poslov za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Zavod more za posamezna območja ustanoviti podružnice. Poslovanje prehranjevalnega zavoda se bo vršilo po trgovskih načelih tako, da bodo dohodki krili izdatke, morebitni presežki se pa morajo uporabi za prehrano eksistenčno ogroženih slojev. Morebitne primanjkljaje pokrije banovina. — Izšel je tudi pravilnik za poslovanje tega zavoda, po katerem ima isti nalogo, da nabavlja življenjske potrebščine, da skrbi za pravilno predelavo in vskladiščenje nabavljenega blaga, da izdela preskrbovalne načrte za porazdelitev razpoložljivih zalog in da pripravlja odvečne količine življenskih potrebščin za izvoz. Prehranjevalnemu zavodu je dodeljen gospodarski sosvet največ desetih članov iz vrst potrošnikov, gospodarstvenikov in strokovnjakov. Člane imenuje ban. Sosvet oddaja mnenja o stavljenih vprašanjih in o splošnem poslovanju zavoda. Članstvo v sosvetu jc častno.
Zvišanje plač. Zagrebški občinski svet je sklenil, da se s 1. novembrom zvišajo draginjske doklade vsem mestnim uradnikom in drugim uslužbencem kakor tudi nameščencem občinskih gospodarskih podjetij in zavodov. K plači do 2000 din na mesec bodo prejemali samci po 400 din, družinski očetje pa po 650 din, k plači do 3500 din po 300 ozir. 450 din, k plači nad 3500 din pa po 350 ozir. 250 din na mesec. Razen tega bo dobil še vsak uslužbenec po 150 din za otroka na mesec. Vse te doklade veljajo tudi za upokojene zagrebške občinske nameščence, ki so s tem prejeli vse, kar so želeli.
Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. REICH.
Prijave za doklade. Opozarjamo vse upokojence, ki v času od 1. do 15. oktobra še niso predložili svoji izplačilnih blagajni predpisane prijave za prejemanje doklad, da to takoj store, sicer jim utegne biti nadaljnje izplačevanje pokojninskih prejemkov ustavljeno. Takojšnja predložitev prijave je torej v lastnem interesu vsakega upokojenca nujna!
Pogrebnina po rodbinskih upokojenkah. Vsem upokojencem bi moralo biti znano, da pripada pogrebnina (enomesečni celotni prejemki umrlega drž. uslužbenca) samo po smrti aktivnih ali upokojenih drž. uslužbencev in uslužbenk. Pogrebnina pripada tisti osebi, ki je pokojnega uslužbenca ali uslužbenko pokopala in ki je plačala pogrebne stroške. Navadno so to seveda žena oz. otroci ranjkega, lahko pa tudi kdor koli. Ne pripada pa pogrebnina svojcem umrle rodbinske upokojenke, t. j. vdove
državnega aktivnega ali upokojenega uslužbenca, ki ni bila sama aktivna uslužbenka. — Nešteto je vlog, kjer svojci takih rodbinskih upokojenk prosijo za pogrebnino, seveda brez uspeha. Plačati morajo' v takih primerih naknadno tudi vse takse za vlogo in priloge. — Isto velja seveda tudi glede dvomesečne podpore otrokom rodbinskih upokojenk.
Ženitev staroupokojencev. Dasi smo to že neštetokrat objavili, opozarjamo na željo starega prijatelja lista vnovič, da ima staroupokojenec (upokojen pred 1. 1923.),
ki se že v pokoju oženi, po sedanjem uradniškem zakonu in uredbi o dokladah pravico do rodbinske doklade za svojo ženo (zdaj po din 140,— na mesec). Po njegovi smrti pa pripada vdovi rodbinska pokojnina kakor tudi morebitnim otrokom upokojenca.
Iz organizacij
Zborovanje sodnikov. Dne 6. oktobra je imela ljubljanske sekcija Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik gospod dr. J. Štempihar in se ga je udeležilo lepo število društvenih članov iz Ljubljane in z dežele. Iz tajniškega poročila gospoda dr. St. Štruklja je bilo videti, da se je društvo v minulem poslovnem letu v glavnem prizadevalo, da bi se kar najprej vza-konil novi sodniški zakon, ali naj bi se pa vsaj uveljavili posamezni spreminjevalni predpisi k uradniškemu zakonu tako, da bi se s tem popravilo gmotno stanje sodnikov in državnih tožilcev. Napori odbora v tem pogledu niso dosegli uspeha enako, kakor so bila tudi vsa prizadevanja ostalih sekcij organizacije brezuspešna. Značilno je, da se tudi v sodniški organizaciji pojavlja tendenca za osamosvojitev posameznih sekcij, ki naj bi postale docela samostojna društva. Zelo intenzivno je pa sek-
cija delovala v ožjem notranjem krogu članstva, ki mu je skušala nuditi v današnjih težkih časih oporo in pomoč. Zanimivo je, da se je število članstva navzlic velikemu številu umrlih članov celo povečalo. Zborovalci so s pohvalo razrešili odbor in ga izvolili ponovno. Predsednik ostane g. dr. Štempihar, podpredsednik g. Al. Žigon, tajnik g. dr. St. Štrukelj, blagajnik pa g. A. Šporn. Odborniki: gg. dr. H. Lučovnik, Fr. Orožen in dr. B. Kobe, namestnika pa Fr. Kovač in dr. E. Vračko. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. dr. Fr. Kovca in dr. V. Strasser.
Posredovanje sodnega upravnega urad-ništva. Začetek oktobra je pravosodni minister sprejel zastopstvo Združenja sodno-upravnih uradnikov, ki mu je izročilo resolucijo in sklepe zadnjega občnega zbora organizacije. Odposlanci so podrobno pojasnili ministru zahteve sodnoupravnega osebja, ki želi, da se čimprej izda nova uredba
Kreditna zadruga državnih uslužbencev t Ljubljani, Gajeva ulica it. 9 — v lastni hiši
Najitarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poitni čekovni račun itev. 10.681. Telefon itev. 3413. Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7a/a proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Kdor
oglašuje,
ta
napreduje !
Zadružne vesti
Maksimiranje potrebščin v zadrugi. Mariborska nabavljalna zadruga je bila primorana, da določi za posamezne predmete dnevne potrošnje največjo količino, ki si jo v določnem času more nabaviti v zadrugi posamezen član. Zadruga je za enkrat določila štiri skupine in sicer družine z največ tremi, petimi, sedmimi člani in družine, ki imajo več članov. K družini štejejo tudi služkinje in vsi, ki so stalno na hrani pri tistem članu. Ta odredba je bila potrebna, ker bi se sicer zgodilo, da premožnejši člani pokupijo najpotrebnejše življenjske potrebščine tako, da bi revnejši zadrugarji, ki nimajo dovolj sredstev za nabavljanje zalog, ostali brez najpotrebnejšega. Zadruga je založila posebne družinske pole, v katerih se bodo vpisali vsi družinski člani posameznih zadrugarjev.
Zadružna gostilna. Železničarska nabavljalna zadruga je v svojih na novo preurejenih gostilniških prostorih v svojem
* V knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru in Celju kupite pisarniške potrebščine za šolo in dom, knjige za šolanje svojih otrok; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance. Tam dobite tudi merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo.
poslopju na Masarykovi cesti 17 v Ljubljani uredila tudi kuhinjo za topla jedila. Zadružna gostilna železničarske nabavljal-ne zadruge v Ljubljani je odprta za vse člane naših zadrug.
»Zadružna zastava«. Že nekaj let izdaja beograjska Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev list »Zadružna zastava« in sicer dvakrat na mesec. Po sklepu lanskega občnega zbora Zveze se spremeni list v tednik, ki bo izhajal na osmih straneh v časopisni obliki. List bo kakor doslej tiskan deloma v latinici deloma v cirilici in bo objavljal zadrugarsko gradivo, razne gospodarske članke in prispevke z raznih področij. List se naroča pri uprav. ništvu v Beogradu, Poenkareova ulica 21.
Zdravstvo
Med — zdravilo za rane, zlasti za opekline in za razpoke kože; biti mora pa popolnoma čist, brez vsake primesi. Tudi najhujše rane se zacelijo (tako poroča ugleden zdravnik) pod plastjo nanje namazanega medu, ki se posuši in spremeni v plast (tanko skorjo), pod katero se rana celi. — Ta plast brani klicam dostop. — Umevno pa je, da se ne sme onesnažena rana (ki ima klice v sebi), na ta način zapreti, kajti s tem bi se pospeševala gnoji-tev ali celo zastrupitev.
(Iz »Zdravja«.)
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, r. z. z o. z.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 • Telefon štev. 4421
DRŽAVNI USLUŽBENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi itd.
Širite zadružno misel med svojimi tovariš
Izdaja za konzorcij »Naš glaa* odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tlaka Učiteljaka tlakama (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.