Mlad junak
Prelep   vzgled   krščanskega  junaštva  in   krščanske stanovitnosti  nam je sporočil  neki  armenski  du-hovnik iz zadnjega turškega preganjanja.
Dva turka sta vjela dvanajstletnega krščanskega dečka. Najprej sta ga skušala s prilizovanjem in slad-kimi besedami ob pravo vero pripraviti in zapeljati v turško vero. ,.Ne bodi nespameten", mu pravita; ^nehaj biti kristijan in bodi častilec velikega preroka. Potem poskrbiva tudi, da dobiš lepa oblačila in čedno sabljico."
,,Ne, ne", odgovarja deček, ,,le imejta svoja obla-čila. Jaz jih ne maram. Tudi nočem postati turek, vedno hočem ostati zvest kristijan."
,,Ako nočeš biti turek, odsekava ti roko, in imel boš velike bolečine."
,,Tukaj je moja roka", reče deček, ,,kar storita, kakor sta rekla; turek pa nočem biti."
,,No, pa čuti, kaj se pravi, ne ukloniti se najini volji." Kruta turka mu odsekata desno roko. ,,Ako bo videl kri", si mislita, potem se bo že spreobrnil. Toda motila sta se.
,,Ali hočeš sedaj vsprejeti nauk velikega preroka, ali hočeš rajše izgubiti še levo roko?"
,,Ndta, tukaj je tudi moja leva roka, ki jo rad izgubim iz ljubezni do svojega Zveličarja."
,,Odsekava ti glavo", zarežita vsa besna in jezna oba turka.
74
,,Tudi le-to vama dam", reče krščanski junak; ,,pa ostanem kristijan in nikdar ne bom turek.
Sedaj s sabljo odsekata glavo otroku. Dušo malega mučenca pa so gotovo angelji takoj pevaje spremili pred božji prestol, kjer se bo z angelji veselila na veke.