Poštnina plačana v gotovini. Štev. 21.
V Ljubljani, v četrtek dne 18. oktobra 1928.
Leto I.
DELAV S K A
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
■■hoj*, vsok Četrtek popoldne ; v *luCa)u pross-**Uco dan poprej — Uredništvo: Ljubljano. Stori **"a 2/1 — Nefranktrana pisma se ne sprejemajo
Posamesr.no ttevllkn Din «-i.O — Cena: ko 1 mesec Din S--, bo Četrt leta Din IS--, m pol leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7-> (mesečno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprav« Jugoslovansko tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip »ta - Rokopisi s« ne vraCatf*
Višje!
Mi smo že veliko govorili o potrebi delavske izobrazbe, zlasti med delavskim naraščajem, nismo pa si še popolnoma na jasnem, kaj naj ta izobrazba vse obsega in čemu moramo posvečati poglavitno pozornost.
Tega, kar se imenuje načelna izobrazba, nam gotovo ne manjka. Vemo, da je treba človeško družbo od temelja preosnovati, da se morajo brezdelni dohodki onemogočiti, da ima dobiti delo vso čast in oblast. Da mora nehati ločitev družbe v razred izkoriščevalcev 111 izkoriščancev, da ne sme 'biti profit sloja na škodo drugemu poglavitni cilj gospodarstva, ampak zadovoljitev pametnih potreb vsega delovnega judstva in da mora vse tako gospodarsko kakor kulturno življenje biti uravnano p0 najvišjih moralnih smernicah, •reba je le s temi načeli tako prešiniti dušo vsakega posameznika, da ne bodo samo agitatorska ali demagoška gesla, ampak da postanejo resnično vodilo našega praktičnega življenja, da postanejo last našega bistva.
Cesar nam pa prav občutno manjka, to je strokovna, poklicna in pa socialna izobrazba, ki je potrebna, da delavec že v obstoječi družbi v borbi za izboljšanje svojega položaja postane jak in enakopraven faktor v gospodarskem produkcijskem procesu. Kajti brez dvoma je to rasta edina in praktično po etapah dosegljiva razvojna pot, po kateri bo de-lovno ljudstvo prišlo do oblasti. To delo je sicer težko in manj vabljivo ter manj hvaležno, ko navduševanje za visoke, in jaz mislim, da danes že samoposebi razumljive cilje delovnega ljudstva, pa neodložljivo in nujno potrebno. Brez te-dela namreč se ta visoki cilj ne bo dosegel. V delavcu se mora vzbuditi smisel za pomen dela, mora mu postati Popolnoma jasno gospodarsko dogajanje *n njega način, treba je, da spozna njegove slabe in dobre strani, da ga bo enkrat mogel tudi sam voditi. Da si je delavstvo pridobilo vpliv na delovno pogodbo, ki kolikortoliko ureja razdelitev donosa dela, tako da more vsaj za silo živeti, to še ni vse. Treba je, da se delavstvo intenzivno zainteresira za produkcijo kot tako, da si bo priborilo soudeležbo na produkcijskem procesu in da bo vzelo nase vso odgovornost zanjo. Treba je zato, da delavec pozna bilance, da spozna rizike podjetja, da spozna pogoje produkcije in kako je ena panoga produkcije zvezana z drugo, da se v obrat vživi in da si privzgoji ’ čut za odgovornost, za solidarnost in vse one nravstvene zahteve in pogoje, ki so potrebni za službo skupnosti. Vse to so stvari, ki se danes, ko delavec še da-leko ni soodločilen, kaj še enakopraven j faktor v gospodarskem procesu in v obratu, dajo privzgojiti samo v strokovnem organizacijskem delu in v onih orporacijah, ki se bavijo z zaščito de-
avs va er v političnih in prosvetnih
delavskih društvih, koder se pripravljajo politični in kulturni voditelji delavske množice.
Delavec mora globoko hrepeneti vun iz svojega dosedanjega položaja. Treba je, da izoblikuje v sebi globoko delavsko zavest: da je član -te in te delovne stroke, da je važen činitelj v tej stroki, v tem gospodarskem in tehničnem procesu proizvajanja, da mu tu sliši važno mesto, da se mora usposobiti za odgovorno soudeležbo na njem, in v tem smislu izgraditi svojo poklicno čast in Pomen za celoto. Le .živa in aktivna soudeležba vsakega delavca v lastni s rokovni organizaciji rodi in krepi tiste ms e, moralne in tehnične pogoje in poso nosti, to so: trdna disciplina, most, skupnost v borbi in zdržnost
v zmagi, požrtvovalnost ter pripravljenost, vzeti nase itudi neugodne strani realnega gospodarskega dogajanja, zvestobo in poštenost, ki se neobhodno zalite vaj o, ako se naj delavec v družbi povzpne do svojemu delu dostojnega stališča in sčasoma celo prevzame vodstvo nove človeške družbe. Kajti to
lx>do mogli le moralno jaki, ne samo umsko, ampak tudi srčno izobraženi delavci, ki pa bodo tudi tehnično na višku — ne pa tolpa sužnjev ki pričakuje iz-i premembo položaja od kakšnega čudeža j in meni, da bo iz svoje toposti, zagrenjenosti in nezadovoljnosti skočila kar
čez noč v zemeljski raj.
Šestdesetletnica
Ljubljanska podružnica Saveza grafičnih radnika Jugoslavije je te dni slovesno praznovala 60 letnico obstoja. Izredno lepa doba je to, doba dela in trpljenja, doba žrtev in ljubezni, doba samopomoči in delavske zavesti. In ravno ta notranja zavest in neomajana vera v zmago pravične stvari je bila gonilna 'ila, ki je vodila vse funkcijonarje in člane tega društva skozi šest desetletij z velikim uspehom.
Reakcija.
Organizacija tiskarskih uslužbencev ,te bila prva delavska organizacija na Slovenskem. Ustanovljena je bila v času, ko je bila vsaka delavska organizacija že sama po sebi državi nevarna^ nevarna obstoječemu redu, nevarna za družbo sploh. Ista mentaliteta je vladala tedaj v zgornjih plasteh kakor danes. Samo da zineš za pravico delavstva, pa si že protidržaven element, komunist, bolj-sevik, itd. Da celo prav tam smo danes kakor pred 60 timi leti. Na našem jugu je še danes prav tisto gledanje: samo da si delavec, si že sumljiv, če si pa organiziran pri čisto priprostem podpornem društvu, si že dvakrat sumljiv in nevaren. Zal, da se tudi naši slovenski visoki krogi vedno bolj oprijemljejo tega napačnega, absolutističnega gledanja, ki vodi v pogubo in inora roditi reakcijo.
Naša moč — delavska solidarnost
Kako iz malega je rastla tiskarska organizacija. Borih 18 uslužbencev je bilo na prvem sestanku. Danes pa je ta organizacija močna ne samo po številu
—	organizirano ima v enotni organizaciji prav vse uslužbenstvo tiskarske obrti sploh , močna je ta organizacija zlasti m najbolj po svoji disciplini, delavsko solidarni zavesti. Luč je ta organizacija vsem strokovnim organizacijam, luč, ki kaze pot in uspehe in cilj.
Enotna delavska fronta.
Savez grafičnih radnika je edina delavska strokovna organizacija, ki združuje vse delavstvo ene stroke brez politične pripadnosti ali katerikoli drugih ozirov. To je uspeh 60 letnih borb, to je šola porazov in uspehov. In to je pot, po kateri bo moralo hoditi vse delavstvo.
ovler pa ni mogoče ustvariti enotne strokovne organizacije vsled politične mentalitete in svetovnega nazora, pa naj obstoječe strokovne organizacije stopajo roko v roki v vseh konkretnih socialno gospodarskih vprašanjih. Naša pot v tem oziru je jasna; poudarili smo jo večkrat z vso iskrenostjo in resnico.
Političen presled.
Notranja politika.
Parlament se je sestal na izredno zasedanje 12. oktobra. Seja je bila zgolj formalnega značaja; imela je določiti dnevni red prihodnje seje, ki pa še ni določena, kdaj bo. Sklicali jo bodo pismeno. Posamezni odbori še niso pripra-
!? 1 fV,°Ij Sradiva, da bi skupščina delala dalje časa. Sprejeti mislijo do dne 20. oktobra, ko se prične po ustavi redno zasedanje skupščine, nekaj zakonov. Zanimivo od zadnje seje je tole: Zemljorad-
Postanovimo človeško družbo.
Savez grafičkih radnika je združil v svoji organizaciji vse delavstvo ene stroke v enotno sindikalno organizacijo. Danes je človeška družba razbita na nenaravne, življenskim ciljem neodgovar-j a joče skupine. Človeško družbo moramo postanoviti. To je edina razdelitev, ki odgovarja življenju samemu. Le po stanovih bomo tvorili močan delavski razred, ki bo sposoben, da bojuje in izvo-juje svoje, po božjih in naravnih zakonih mu pripadajoče pravice. Vsaka druga razdelitev, pa naj bo politična ali kakršnakoli, je greh nad celotnim proletariatom. Delavstvo se ne sme ravnati in razdeljevati po skupinah, ki so izven njega, ampak vse skupine morajo nastajati, že obstoječe se prilagoditi resničnemu življenju in potrebam. Tiskarska organizacija je s svojimi uspehi zadnjih let glasno in jasno govorila in še govori, da je stanovska organizacija mogoča brez kasLarstva in medsebojnih nasprotij; da, ne samo mogoča, ampak edino dobra, celotni delavski razred oja-čujoča in vbo človeško družbo ozdravljajoča.
Zavest in požrtvovalnost članstva.
Nikdar pa ne bi tiskarska organizacija dosegla toliko uspehov, ako bi ne bilo članstvo tako zavedno in tako požrtvovalno. Ta organizacija, ki zahteva od člana do 70 Din tedensko, ni zrastla iz tuje pomoči, ampak iz sebe, iz za~ vesti in požrtvovalnosti članstva. In tega manjka med delavstvom najbolj. Jemati, dobivati hoče danes delavec od svoje organizacije, daje ji pa tako nerad, tako težko. Stvari, za katero ne žrtvuješ, ne ljubiš tako, kot bi jo sicer. Rešitev delavnega razreda je v močni, popolnoma moralno in gmotno samostojni, od delavstva samega vzdrževani organizaciji. Ni druge rešitve, trajne ne. Pri nas pa je toliko nezavesti, mlačnosti, obotavljanja za vsak vinar, ki gre za organizacijo, zato pa je tudi tolika nemoč delavstva in tolika moč kapitalizma.
Iskreno in prisrčno čestitamo ljubljanski podružnici Saveza grafičnih radnika Jugoslavije k 60 letnici s toplo ?eljo, da po tej organizaciji spozna celotno slovensko in jugoslovansko delavstvo, da mora biti močna delavska solidarnost, enotna delavska fronta, živa stanovska zavest, požrtvovanje naše veliko, da celotni, enotni delavski razred razbije okove svojega suženjstva in z navdušenjem, vero in ljubeznijo koraka v dan svobode.
niki so bili zelo hudi, dasi je bilo videti, da bodo sicer ostali v opoziciji, vendar z zmerno taktiko. Od KDK ni bilo nobenega poslanca. Ti dve činjenici kažeta, da se napeto razmerje, ki ga je ustvaril 20. junij, še ni poleglo. Treba bo še čakati in pripravljati teren za močan skupni nastop.
Pa tudi v vladi »rožice ne cvetoc. Davidovi«;, šef demokratske stranke, ki je danes v vladi, je napovedal precej širši program, ki ga ima izvršiti narodna skupščina v začasnem zasedanju (do 20. oktobra), kakor ga je objavilo vlad-
no časopisje. Bodo še malo pobarautali. Musliman dr.Spaho pa tudi ni nič kaj zadovoljen. Radikali hočejo imeti preveliko besedo pri občinskih volitvah v Bosni; tam bi pa radi gospodarili v politiki muslimani. Zadnji čas se vrše prav pogoste konference in razgovori med vodilnimi osebami v Belgradu. Da je to zgolj prijateljska vez, je težko verjeti. Bo najbrže politično nebo oblačno, kar smo trdili mi ze dolgo. Da bi vsaj določili bolezen v naši notranji politiki, pa bo že mnogo. Ko je bolezen ugotovljena, ni težko priti do zdravil, če je dobra volja tu. Naše notranjepolitično življenje je bolno in bo bolno, dokler ne pridejo 8o svojih pravic vsi stanovi, primerno svojim krajevnim potrebam in razmeram.
Zunanja politika
Jugoslavija je nastala po svetovni vojni. Dasi je to nova tvorba v kroga držav, nova ne samo po teritoriju, ampak nova zlasti na njeno kulturno, gospodarsko, socialno in tudi nacionalno strukturo, vendar nismo imeli prav do zadnjega časa nobene zunanjepolitične linije, vsaj jugoslovanske linije ne. Priznati moramo, da je bila vsa naša politika zunaj države kvečjemu srbska, pa še ta ne mnogo vredna, in zato smo utrpeli na mednarodnem forumu toliko , porazov. Več je vzrokov teh neuspehov.
Niti Slovenci niti Hrvatje nismo prinesli s seboj v novo državo zunanjepolitične tradicije in tako tudi ne izvezbanih politikov. Srbi sami so imeli nekaj tradicije, a izvežbanih moi ne, ker jo srbsko zunanjo politiko vodila v glavnem caristična Rusija, deloma pa Francija. Ko je odpadla Rusija, je odpadel največji slovanski zunanji politični faktor sploh, posebej pa to velja še za Srbijo, oziroma danes Jugoslavijo.
Naša n o t r a n j a borba, ki traja vseh deset let in bo trajala še tako dolgo, dokler ne bodo ustavno dovolj zajamčene pravice kulturno in gospodarsko tako različnih pokrajin naše države, nas je notranje absorbirala, na zunaj pa nam jemala ugled in vero v našo državo s tem pa tudi možnost uspeha v zunanji politiki. Vsako lokalno-nacionalno delovanje v inozemstvu (Hrvatje!) nam mnogo več škoduje kot koristi.
Zunanja politika mora biti vedno državna ne pa krajevna, ozko nacionalna ali celo osebna Na tej točki pa niso grešili le Hrvatje, toliko m še več tudi Srbi. Srbska diplomacija je imela pred očmi zgolj Srbijo in v tem krogu Albanijo, Grčijo in Bolgarijo. Poleg tega je našo zunanjo politiko vodila peščica nesposobnih, zgolj denarno močnih oseb iz kroga belgrajske po-rodice, ki na vseh poljih tepe prav vso pokrajine naše države.
Tako je bila Jugoslavija brez jasne, odločne in lastne politične linije; le tako je mogoče, da smo še danes z Bolgarijo v tako slabem odnosu, da je Albanija postala italijanska in da z Grčijo do danes nismo imeli močne in trajne prijateljske pogodbe. V teh napakah pa korenini izguba koroškega plebiscita, danes italijanska Reka, in vsa naša sužen-sca pot od Rapalla do nettunskih konvencij in vsi razgovori z Italijo, ki so naša narodna in državna sramota. Odtod tudi tuje razmerje do Madjarske, Avstrije, Nemčije. Le Francija je ostala.
■■adiije čase, odkar se čuti slovenski vpliv v Belgradu, se obrača nekaj'na bolje. Vendar bo dobro, če bomo v desetih letih popravili in dobili nazaj, kar smo v desetih letih zagrešili in izgubili.
Zlo, ki ga rodi slaba zunanja politika, tepe vse stanove, predvsem pa delavski stan. Zato velja naše geslo: Delavstvo mora in 'bo soodločevalo v politiki!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Železničarski vestnik
Legitimacije za leto 1929. Direkcija drž. železnic je z razpisoma št. 127 in 128-1 z dne 9. t. m. podala navodila o postopanju pri izdaji legitimacij za leto 1928., kakor za listne, Itako tudi za vezane legitimacije. Da bode naše članstvo pravočasno oddalo slike in vse potrebno, podajamo omenjeni okrožnici v izvlečku in sicer: Službene edinice izdelajo potrebne sezname in to za listne lične legitimacije: Seznam A za stalne delavce, seznam B za provizijonirane delavce, miloščinarje in rentnike, ki so služili najmanj pet let in rentnike pa poleg tega še, če so 100% delanezmoini, oni pa, katerim ob nezgodi ni bila priznana 100% renta, morajo priložiti potrdilo zdravnika, da so nesposobni za delo. Seznam C za nestalne delavce in dnevni-čarje, katerim služijo legitimacije le za dokaz identitete. Seznam Č za rodbinske člane stalnih delavcev, katerih legitimacije se opremijo z vložki za kupovanje režijskih kart štirikrat na mesec. Legitimacije rodbinskih članov onih delavcev pa, ki stanujejo izven službenega kraja na razdaljo največ do 25 km, se opremijo še s posebnim žigom na naslovni strani. Pri progovnih delavcih na progi, ki niso stalno zaposleni vedno na istem kraju, je smatrati za kraj službovanja cel rajon nadzornika proge. V opombi seznama mora biti navedena relacija postaj in razdalja v kilometrih. Seznam D za rodbinske člane provizijoniranih delavcev, miloščinarjev in rentnikov, za vdove in njih rodbinske člane in sirote, če je mož vdovec ali oče sirote aktivno služil najmanj pet let. Te legitimacije se opremijo samo z vložkom. Legitimacije seznamov A in B se opremijo z žigom za kupovanje neomejenega števila režijskih kart. Upokojenci morajo predložiti zadnji odrezek poštnega čeka o prejemanju pokojnine, na podlagi katerega sestavijo ■ ločene sezname in sicer za provizijoniste, ki jim nakazuje provizijo direkcija in za one, katerim nakazuje provizijo delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Odrezke poštnih čekov je priložiti seznamom, ne pa slikam.
Sezname za naročitev teh legitimacij pošljejo vse edinice za aktivno osobje direkciji od 10. novembra do 10. decembra, za upokojence, vdove in sirote pa od 10. do 20. decembra.
Seznamom je priložiti nove slike, da ne bodo delavci in njih družinski člani brez legitimacij do izstavitve novih, ter znesek 1 Din za vsako legitimacijo, kakor tudi po en dinar za vsak vložek.
Za vse nastavljeno osobje, ki poseduje vezane legitimacije kakor tudi za upokojence in njih družinske člane se pa bodo vezane legitimacije podaljšale po sledečem redu:
22. oktobra na Jesenicah za postajo, prog. sekcijo ter za vse edinice proge
do vključno Kranj, Tržič, Planica, Bi-strica-Boh. jezero.
25. oktobra v Novem mestu za postajo, prog. sekcijo in za vse edinice dolenjskih prog od vključno postaje La-vrca.
29. oktobra v Zidanem mostu za postajo, prog. sekcijo in edinice proge vključno Litija—Zaprešič—Zid. most— Rimske toplice.
30. oktobra v Colju za postajo, prog. sekcijo in edinice proge vključno Laško —Poljčane—Zreče, Grobelno—Rogatec, Celje—Otiški vrh.
5. novembra v Ptuju za postajo, prog. sekcijo in edinice vključno Cir-kovci—Kotoriba, Ormož—Hodoš, Ljutomer—Gornja Radgona, Čakovec—Donja Lendava.
Od 6. do 10. novembra v Mariboru
pri posameznih edinicah in za edinice proge vključno Maribor—Prevalje, Slov. Bistrica mesto—Št. Ilj. Edinice proge Prevalje—Limbuš pošljejo legitimacije postaji Maribor kor. kol., proge Slov. Bistrica mesto—Št. Ilj pa postaji Maribor gl. kol.
Od 12. do 17. novembra v Ljubljani
za vse edinice in odelenja direkcije, sporazumno z administrativnim odsekom.
Od 19. do 21. novembra za edinice na progi Ljubljana—Postojna, Ljubljana —Vrhnika, Ljubljana — Škofja Loka, Ljubljana—Kamnik, Ljubljana—Kresnice. Te postaje pošljejo legitimacije direkciji v podaljšanje.
Kurilniške ekspoziture in delavnica Ptuj pošljejo legitimacije domicilni kurilnici oziroma delavnici Maribor.
Upokojenci se morajo v svrho podaljšanja legitimacij javiti v najbližnji postaji, kjer bivajo in tam oddati legitimacije za podaljšanje, kjer se bodo istočasno z aktivnim osobjem podaljšale. Vendar pa morajo upokojenci tudi prinesti odrezke poštnih čekov o prejemanju pokojnine, kateri se pošljejo s seznamom vred najmanj 14 dni pred pro-longacijo.
Upokojencem, ki ne bodo priložili teh odrezkov, se bodo njih legitimacije podaljšale po končani prolongaciji.
Opozarjamo članstvo, da si pravočasno preskrbi potrebne slike, posebno pri delavcih, ki morajo na vsak način predložiti druge slike, ako hočejo izrabljati vozno ugodnost v času, ko se bodo nove legitimacije izdajale. V interesu vsega osobja je, da se točno drži tega reda in navodil, da zopet pravočasno dobimo nove, oziroma podaljšane legitimacije.
Končno pripominjamo, da bo tudi za osobje delavnice v Mariboru in mat. skladišča v Mariboru izstavlja oz. pro-longirala legitimacije ljubljanska direkcije.
Volitve v bolniško blagajno. Sicer še tudi danes ni objavljeno uradno poročilo o teh volitvah, vendar po zanesljivih virih poročamo naslednji rezultat
v ljubljanski direkciji: Savez (socijalisti) 5987 glasov, Udruženje narodnih železničarjev 4091 glasov in naša Prometna zveza pa 517 glasov. Že v zadnji številki smo poročali, da smo z našim številom za prvi boj zadovoljni, pozivamo pa socijalistične izvoljene skupščinarje, da res vršijo delo v bolniški blagajni v prid osobju in da se bodo besede, vržene v agitacijo tudi izpolnile. V nasprotnem slučaju bo blato, ki ste ga metali sedaj na druge, v prihodnji volivni agitaciji padalo zopet na vas.
Lesni delavci
Planina pri Rakeku. V soboto, dne j 20. oktobra 1928, ob 7 zvečer se vrši v gostilni g. Ladislava Faturja v Lazah sestanek lesnega delavstva. Sestanek je namenjen razgovoru o delovnem programu organizacije v zimskem času. Poleg tega bomo obravnavali tudi druga za delavstvo in organizacijo važna vprašanja. Sestanek je za vse člane obvezen, vabljeni so pa tudi nečlani.
Stara Fužina. Le redkokdaj se oglasimo delavci iz bohinjske doline v naši »Delavski Pravici«. To naše zadržanj« pa ni znak, da se mi lesni delavci nimamo ničesar pritožiti o razmerah, ki vladajo pri nas. Skrb za obstoj in strah pred bližajočo se zimo nas dela otrpnje-ne in malo nas je, ki se zavedamo, da rešitev našega slabega položaja ne obstoja v tarnanju in brezbrižnosti delavstva, ampak v združeni moči vseh, ki nas tlači današnji brezvestni kapitalizem. O združeni moči pa je delavstvu v naši dolini težko govoriti. Pri nas velja geslo: eden za enega, vsi pa za nobenega. Zato se naj nikdo ne čudi, da postajamo vedno večji sužnji naših delodajalcev. Strokovna organizacija pri nas obstoja, toda delavstvo se rajši izgublja v drugih stvareh, svojo krušno organizacijo pa pusti le samo na papirju. Naši delodajalci se lahko smejijo, ko imajo pred sabo cele mase nezavednih delavcev, katere lahko nemoteno izmozgavajo. Podrobnosti delavskega položaja v naši dolini ne bomo za danes navajali, rečemo samo to, da se nam še vedno predobro godi. Ko nam bodo naši delodajalci izmozgali poslednjo srago, tedaj
bomo strokovno organizacijo, ki nas ved-no opominja in opozarja, drugače razumeli. Vprašanje pa je, če ne bo tedaj že prepozno...
Viničarski vestnik
Iz organizacije. V zadnjem času so se vršila strokovna zborovanja viničarjev pri Sv. Miklavžu, Zavrču, Ljutomeru, Svetinjah, Sv. Bolfenku pri Središču in Kapeli. Razpravljalo se je v glavnem povsod o viničarskem redu. Viničarji se zavedajo svojih pridobitev z novim viničarskim redom, zato je bila povsod udeležba velika. Ravnotako je bilo povsod izrečeno zaupanje vodstvu organizacije »Strokovne zveze viničarjev«. —
VSEM SKUPINAM, ZVEZAM IN DRUŠTVOM!
Jugoslovanska strokovna zveza se preseli z 22. oktobrom v svoje prostoro v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, poleg Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Zato naj se od tega dne dalje naslavljajo vsi dopisi na naslov: Jugoslovanska strokovna zveza, palača Delavske zbornice I. nad str. Miklošičeva cesta, Ljubljana. Enako naj se tudi vsi člani zglašajo za informacije in r drugih zadevah v omenjenih prostorih. Uradne ure so kakor dosedaj in sicer: od 8. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne.
—	J. S. Z.
Mnogo dela je že za nami, še večje in važnejše nas pa čaka. Ne morda samo to, da sedem skupin na novo čaka ustanovitve, kar se mora izvršiti v najkrajšem času, ampak so naloge, ki zahtevajo največje energije in požrtvovalnosti od nas vseh, n. pr. izvesti lx>lniško, nezgodno in starostno zavarovanje, začeti z zadružništvom itd. Zaupajmo viničarji svoji lastni moči, svoji združeni sili — strokovni organizaciji, pa bomo vse dosegli. — Skupine so prejele poslovnik o »Podpornem skladu«, katerega naj pro-uče in se v prihodnje določil točno drže.
V	Mariboru se je vršil izredni občni zbor mariborske skupine naše organizacije dne 30. septembra. Izvolil se je nov odbor, kateremu predseduje neomajen naš pristaš tov. Jože Šešerko. S tem je zadan konec socialistični organizaciji viničarjev, katero so na lastno pest hoteli ustvariti neki sodrugi iz Počekove. Viničarji namreč prav dobro vedo, da so za viničarje še najmanj storili socialisti. Na drugi strani pa tudi vidijo, kako se v svojih organizacijah samo prepirajo in kregajo ter zmerjajo, namesto da bi strokovno delali in se tako v vsakdanjem življenju borili proti kapitalistom in kapitalizmu.
Umrli so: Neža Rodi, žena vrlega predsednika viničarske skupine v Gor. Radgoni. — V ljutomerski skupini viničarjev je umrla članica Marija Senčar, v zavrčki skupini član Jože Ropi č, v šmiklavški skupini član Marko Križanič. Vsem umrlim sotrpinom bodi zemljica lahka, ostalim pa izreka načelstvo organizacije najglobokejše sožalje. — Podporni sklad je izplačal vsem po 300 Din posmrtninske podpore.
Oblačilni delavci
Domžale. Ker delavstvo tovarne Oberwalder ni hotelo ustreči želji gospoda delodajalca, da bi se delalo preko normalnega delovnega časa brez zakonitih poviškov, so se pričele nad delavstvom izvajati konsekvence. »Delavska Pravica«, ki je dosedaj prihajala v tovarno, sedaj ne sme več, kar je najboljši znak, da se tovarna boji pravice. Delavstvo je to prepoved vzelo mimo na znanje, zavedajoč se, da je na pravi poti. Kakor se čuje, ima tovarna pri-
Atom:
Ženska pravica.
Misli krščanskega socialista.
IV.
Poročena žena izpolni svojo življenjsko nalogo s tem, da je skrbna mati ln dobra gospodinja. Škodo dela njej sami, družini in celi človeški družbi, ako poleg gori omenjenih dveh opravil izvršuje še kak drug poklic bodisi v tovarni, uradu, šoli ali kjerkoli. Seveda so izjeme, v katerih človek ne ve izhoda in Je tudi poročena žena prisiljena delati izven doma, tako n. pr. če ji umrje mož in ona mora zaslužiti potrebno zase in za otroke, ker od drugod ne more pričakovati nobene pomoči. Akoravno je to pogrešeno, pa je žal le preveč resnično, kajti v sedanjem družabnem redu tozadevno še davno ne smemo imeti niti upanja na kako izboljšanje. Pretežna večina poročenih delavk pa se žrtvuje za svoj poklic iz edinega vzroka, ker mož premalo zasluži. Lahek je sicer odgovor: Tedaj treba pač skrbeti, da bo mož toliko več zaslužil. Toda kdor z realnim življenjem in z sodobnimi razmerami računa, ta ve, da s tem odgovorom zadeva še davno ni rešena. Pa o tem drugič več, danes si hočemo ogledati vso škodo, ki jo trpi poročena žena — delavka sama, ki jo trpi družina in po sredno celotna človeška družba.
Škodo, ki jo povzroča izvenrodbin- 1 sko delo žene, najsi je to tovarna, urad ! ali šola, ženi sami lahko izrazimo z ■ enim stavkom: To delo ogroža in stavlja ! v nevarnost to, kar je ženi najdražje in ; najbolj lastno, njeno materinstvo. Ma- i terinstvo je nekaj, kar izhaja iz duše in iz telesa. Po telesu je žena določena za nositeljico in srednico človeških rodov, ki sledijo eden drugemu. Med vsem »proizvajanjem« je to najvažnejše, kajti najvažnejša proizvajalna moč je in ostane človek. Mislil bi si pač človek, da bo i vse pazilo na to dragocenost? Kaj še! Proslavlja se sicer dvajseto stoletje kot stoletje otroka, toda realno življenje se temu posmehuje ter se zato toliko zmeni, kot za predlanski sneg.
Poklicno, izvenrodbinsko delo, na vsakega človeka zelo vpliva bodisi vsled svojega siljenja, ki ga tako delo nehote izvaja, dalje vsled svoje enoličnosti, bodisi V9led prahu, ki je v njem treba živeti ali slabega zraka, pomanjkanja svobodnega gibanja itd. To velja že splošno pri vsakem takem poklicu, v še večji meri pa velja to za žensko, ki ima mnogo nežnejši telesni ustroj in vsled tega mnogo manj odporne sile. Nočem reči, da ima delo samo pogubne posledice, ker morajo pač delavske žene vedno, tudi doma, mnogo delati, ampak uprav izvenrodbinsko delo ima gori omenjene lastnosti, ki povzročajo kali premnogim boleznim. Tozadevna preiskovanja so pokazala, da je med 1000 porodi običajno
do 30 mrtvorojenih, pri materah pa, ki izvršujejo tudi izvenrodbinsko delo se to število poveča na 150—170 slučajev. To so samo zunanji, številni izkazi, koliko pa je tu zadaj skritega zamolčanega gorja in trpljenja, o tem statistike ne vedo nič in nič ne zvedo, ker se običajno žene sramujejo o tem govoriti.
Še grenkejše kot telesno pa je njih duševno trpljenje. Mož običajno niti za-popasti ne more vse žrtve, ki jih od žene zahteva in jih žena tudi dopriuaša. Umeti moremo to le nekoliko če se poglobimo v mišljenje sodobnega časa. Poglavitna stvar, kateri služi današnji duh časa, je nečimemost, večina tako-zvane umetnosti proslavlja zgolj meseno poželjenje, moda pa služi obema. Vsemu temu povsem nasprotuje materinstvo in seve zato ne more pri današnjem času uživati posebnega spoštovanja. Nasprotno^ matere so v izvenrodbinskih poklicih izpostavljene često tako podlim, umazanim opazkam, da se človeku studi. Žalostna, toda po človeško govorjena razumljiva posledica tega je strah pred otroci z vsem, kar iz tega naravno sledi.
In če dalje pomislimo, koliko takih žena-mater je prisiljenih, kljub temu, da imajo komaj mesec staro dete doma, zopet v službo, tedaj moramo reči, da so matere, ki pod trojnim bremenom, materinstva, gospodinjstva in izvenrodbin-skega poklica ne klonejo, v resnici vsega občudovanja vredne. Reči pa moramo tudi na glas: Kar se tu zahteva, pre-
sega idaleka normalne človeške moči. Te zahteve je trajno nemogoče izpolnjevati. In v resnici, kakorkoli že občudujemo in spoštujemo ženo, ki izjemoma vse tri poklice s svojo požrtvovalnostjo izvršuje, vendar nam je človeško bolj razumljivo to, kar se običajno dogaja. In to je: da za vse tri poklice manjka pravega ognja in vneme, ali pa, da se eden ali dva poklica na ljubo tretjemu zanemarjata. In ker običajno stiska zahteva, da se smatra pridobitni poklic za najvažnejši, zato naravno trpi pri tem materinstvo ali gospodinjstvo, ali pa oba. To se pravi z drugimi besedami: Družinsko življenje se polagoma uničuje ali pa tudi povsem uniči.
Pa tudi recimo, da se dobi na stotine in na tisoče žena, ki kljub svojemu pridobitnemu poklicu z vso vnemo izvršujejo še tudi dolžnosti matere in gospodinje, se ne smemo pustiti od tega varati. Narava se ne da zasmehovati. Razmere, ki trajno silijo poročeno ženo in mater v pridobitne poklice, nujno morajo v njej ubiti nagon in veselje do materinskih in gospodinjskih dolžnosti. In s tem je rodbinsko življenje končano in konec je domu in domačnosti. Če še pomislimo, da je celica človeške družbe uprav družina, ki s tem propada, tedaj se zavemo, kako važen, silno važen del socialnega vprašanja in človeške družbe sploh je pro-; blem pridobitnih poklicev poročenih že-
i	na in kako nujno kliče po rešitvi.
pravljenih še več drugih iznenadenj za delavstvo. Vprašanje pa je, kako bo delavstvo sprejelo nadaljne konsekvence. Tudi po drugih podjetjih v Domžalah se z delavstvom enako postopa. Zal samo to, da se delavstvo noče zavarovati pred izkoriščevalci. Gospodje delodajalci so v izkoriščanju delavstva popolnoma edini, medtem ko vlada med delavstvom razdvojenost in popolno brezbrižnost. Čuje
tudi, da so gospodje delodajalci na. Pravili sklep, da kdor bo kakega delavca odpustil, ga drugi ne sme sprejeti v delo. Delavci, kaj se to pravi? To se Pravi, da se vse tiste delavce in delavke ki domžalski gospodi že po več let kopičijo premoženje, kar enostavno vrže na cesto, ako zahtevajo vsaj nekaj svojih pravic. Tako daleč si upa gospoda, ki je svoj čas sama prišla iz tujine in ki si je iz delavskih žuljev nakopičila ogromno premoženje. Gospodje delodajalci se ne zavedajo, da je združeno delavstvo tista moč, ki lahko pomede z njimi in pošlje tja, od koder so prišli. Delavstvo, vzdrami se!
Celjsko okrožje
Celje. V nedeljo 21. t. m. ob 9 dop. se vrši v tajništvu sestanek za skupino Upokojencev bivše celjske cinkarne. Na dnevnem redu važna zadeva. Pridite vsi točno!
Delavska zveza
Stranice (Celje). Na pobudo celjske-ga okrožja Delavske zveze se je vršil v nedeljo, dne 30. septembra t. 1., sestanek Delavske zveze v Stranicah, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročala sta tov. Uranjek in Brezovšek iz Griž pri Celju. Kot prvi je poročal tov. Uranjek, ki je Poudarjal potrebo skupnosti in skupnega delovanja, poročal o delu naših organizacij, o delovanju vlade in o pogajanjih z Nemčijo glede ureditve rentnin in pokojnin. Poudarjal je, da se naša organizacija živo zanima zai organizirano članstvo, ter mu vedno priskoči na pomoč z vso svojo silo in zmožnostjo. Hudo je obsojal navzoče, da se bolj zanimajo za vse druge časopise kot pa za svoj delavski list. Sklenilo se je, da pride po možnosti v vsako hišo naša Delavska Pravica. — Kot drugi poročevalec se je tov. Brezovšek dotaknil delovanja nam nasprotnih organizacij in dokazal, da danes nimatmo raz ven naše organizacije prav nobene, ki bi bila ostala enotna. Spudbujal je tovariše k skupnosti, ker jim bo le tedaj mogoče boriti se za njih obstoj in zboljšanje položaja, v katerem se nahajajo danes. Po kratkem razgovoru se je sklenilo, da se prične v Stranicah z resnim delom za povzdigo naše organizacije.
Četrta internacionalna konferenca delavk
Skoro iz vseh dežel, kjer obstoja na-Se gibanje, so se zbrale 26. septembra v Munchenu delegatinje naših strokovnih organizacij na internacionalno konferenco delavk. Tov. Bernhard Otte je ▼ imenu internacionale zagotavljal delegatinje, da se bo internacionala kršč. strokovnih organizacij še vse bolj kot dosedaj zavzemala za zboljšanje položaja žene v produkcijskem procesu in se pri tem trdno držala predlogov in nasvetov, ki bodo prišli s tega mesta. >0 delu internacionale za delavke< je govorila Francozinja Lafeuille iz Pariza. Z vprašanji, ki zadevajo delavko, ki je v mnogih slučajih tudi žena in mati in zato potrebna še prav posebne brige, se peča naša internacionala že vse od svojega početka, tako na konferenci v Bruslju 1. 1921. z vprašanjem materinskega skrbstva, z organizacijo delavk, z pridobitnim delom poročenih žen; v Innsbrucku 1. 1922. s poklicno izobrazbo delavk, hišno-gospodinjsko izobrazbo, njih socialno in nravno vzgojo; končno v Luzernu 1. 1915. o vplivu zaposlovanja žene v produkciji na družinsko življenje, kako pritegniti mase delavk v strokovno gibanje. Ta konferenca naj razpravlja v posledicah racionalizacije ^ela za delavke, tako v zdravstvenem kot gospodarskem oziru. 0 prvem je govorila Belgijka Baers iz Bruslja, o drugem pa Nemka Mar. Aman iz Berlina. ~~ Po živahni diskusiji (razgovoru), ki Je jasno pokazala ves žalosten položaj delavke v današnji produkciji so bili “Prejeti posebni sklepi, ki so bili predloženi 4. kongresu internacionale kršč. strokovnih organizacij.
Gotovo je, da delo po tovarnah vpliva na žensko, pa bodisi dekleta ali poročeno ženo, uničevalno ne samo telesno, ampak v neizmerni širini tudi duševno, nravno. K duhovnemu problemu, ki je najgloblji vzrok neizmerne bede, ki teži posebno delavske žene in dekleta, pristopa še socialno in materialno stališče žene-delavske v strokovne organizacije, se v današnjem zmehaniziranem produkcijskem procesu izrablja do skrajnosti; ko se izrabi, gre brezobzirno na cesto; delavka-žena in mati nosi nečloveško breme — vse to kriči po takojšnji odpomoči. Da se ustvarijo predpogoji, uspešnai pomoč, samopomoč, morajo tudi žene-delavke v strokovne organizacije, v skupen boj z moškimi sotrpini. Zato apelira zbor na vse strokovne centrale, da s posebno vnemo organizirajo žensko delavstvo.	P.
Strokovna Internacionala kovinarjev
Ob priliki 4. kongresa Internacionale kršč. Strok, organizacij je imela kovinarska strokovna internacionala posebno konferenco. Zastopanih je bilo 9 državnih central z 200.000 člani. Vsa poročila iz posameznih dežel kažejo nov porast pokreta. Zelo občutnemu nazadovanju v letdh 1922. do 1926. je sledil v začetku 1927 znaten porast. Vendar stanje iz 1. 1920. še ni doseženo. Edino belgijska organizacija je daleko nadkrilila tedanje stanje in je danes z 18.000 člani trikrat močnejša kot 1. 1920. Za 35 odstotkov se je tudi ojačila avstrijska zveza; švicarska zveza je tudi že preko 1. 1920. Nemška kovinarska zveza, ki je štela pred osmimi leti 225.000 članov, pa je potem ob času velike gospodarske krize in inflacije leta in leta nazadovala, je danes v najbujnejšem porastu. Priča temu je 26.000 novih članov v 1. 1927. in tudi 1. 1928. za preteklim ne bo zaostajalo. Obstoja upanje, da bo zveza pri nespremenjenem gospodarskem položaju v najkrajšem času dosegla 1. 1920. — Občutna praznota je naslalai v naši internacionali z neprostovoljno izločitvijo 26 tisoč italijanskih kovinarjev. Postali so obenem z vsem drugim strokovnim po-kretom žrtev fašistične politike.
V	gospodarskem pogledu kažejo po-edine dežele kot Švica, Belgija, Holandska zadovoljivo zaposlitev kovinarjev, med tem ko v Nemčiji zopet narašča skrajšano delo, redukcija na 5 in 4 delovne dni v tednu. Na Ogrskem je radi nacionalizacije brezposelnih skoro tretjina vseh kovinarjev.
Temu primemo se gibljejo tudi plače. Sklenjeno je bilo dalje, da se bo vršil prihodnje leto 3. kongres kovinarske strokovne internacionale. Čas in kraj bo določil ožji odbor.
Kemični, živilski in transportni delavci
15. septembra 1928 se je vršila v Munchenu seja širšega komiteja.
Predsednik tov. Peter Treimel je posebno poudarjal važnost dnevnega reda 4. kongresa internacionale krščanskih strokovnih organizacij še posebej za kemično in živilsko stroko, namreč koncentracijo kapitala. S posebnim zadovoljstvom ugotavlja navzočnost delegata iz Alzacije-Lotaringije in iz Jugoslavije. — Tajnik tov. Fred. Briissel je v poročilu od junija do septembra omenjal kongrese in konference o položaju transportnega delavstva, o steklarski in cementni industriji. Omenjal je štrajk pristaniških delavcev v Antwerpnu, gibanje v papirni industriji v Jugoslaviji in položaj v svetovni sladkorni industriji in industriji kavčuka. — Prihodnja seja se bo vršila v Pragi, kongres 1. 1929. pa v StrassbourgiL	p.
Mati. V velemestu pride mati-vdova z desetletnim sinčkom na dobrodelni urad, da bi dobila podporo. Razvije se sledeči pogovor: »Ime?« >N. N.< »Poklic?« »Mati.« Uradnik debelo gleda in pravi: »Vaš poklic moram vedeti, ker ga moram tu vpisati.« Odgovor zopet: »Po poklicu sem mati.« »Pa tega ne morem vpisati, to vendar ni nikak poklic!« »Kako? To ni poklic? Saj vedno pišete po časopisju, da je najlepši poklic za ženo biti mati. Jaz sem si ga izbrala, a sedaj pravite, da to ni poklic!« Uradnik se je udal.
Pridobivajte nouih naročnikov!
Sela načelstva JSZ
Celje, 14. okt. 1928. — Danes ob treli popoldne je zborovala tu v prostorih »Orlovskega doma« plenarna seja načelstev »Jugoslovanske strokovne zveze« iz Ljubljane, Celja in Maribora. Na seji so se obravnavala vsa pereča vprašanja, ti-čoča se delavskega/ strokovnega gibanja, kakor tudi vprašanja, ki so s sindikalizmom posredno ali neposredno v zvezi.
Debata, v katero so poleg drugih posegli zlasti tovariši Andrej Semenič, prof. Ivan Prijatelj, Kranjc, Drobne, Vilko Pitako, Jože Rutar in France Žužek, je dokazala enotnost duha in pogledov v vseh ozirih.
Sprejeli so se važni sklepi; med drugimi tudi ta, da naj izdela JSZ osnutek pravilnika za »Zvezo strokovnih podpornih fondov«, ki naj se med delavstvom čimprej utemelji ter že na prihodnjem občnem zboru JSZ ustanovi, odnosno sprejme.
Pri volitvah v »Pokojninski zavod za nameščence« bo vložila »Jugoslovanska strokovna zveza« v vseh petih kategorijah svojo samostojno Listo.'
Delavci ~ v občinske volitve!
V	več občinah se vrše sedaj občinske volitve in delavstvo nastopa v posameznih krajih zelo različno. Ker so tudi razmere zelo neenake, zato se je težko vmešavati v lokalne stvari. Vendar si pa moramo zapomniti tole:
Delavstvo je stan zase. Če hočemo, da bo človeštvo uspevalo, morajo delati vsi njegovi deli, vsi stanovi za javne interese, torej tudi delavski stan. Če bodo v občini drugi odločevali brez delavstva, bo to slabo za vse občane, predvsem pa za delavce, kajti le delavec sam ve, katere zadeve so zanj najbolj pereče, zato mora delavstvo sodelovati, da si samo reže kruh, ne pa, da mu drugi dele miloščino in ga gledajo po strani. Delavstvo mora zanesti, kjer le more, več praktičnega socialnega duha; prenovi naj s svojo močjo občinsko gospodarstvo, ki upošteva delavstvo in njegove razmere. N; samo dolžnost dilžave ali oblasti, ampak iludi občine, da socialno dela in od-pomore različnim potrebam, kot je recimo brezposelnost. Na tem polju more delavstvo mnogo izbiti zase, 6e le stopa v volivno borbo pametno, enotno in odločno z dobro sestavljenim programom, ki naj pomeni uresničitev njegovih stremljenj. Omahljivost in spori zaradi oseb pa bodo vedno pokopali vpliv delavstva v občinah. — če rabite pojasnil, se obrnite na našo politično centralo »Delavsko zvezo«.
Krekova družina.
I* centrale. Pošljite statistike! Poravnajte zaostalo članarino! Ali ste že storili svojo dolžnost glede koledarčkov?
—	Delajte, sedaj je čas!
Ljubljama-Grad. Naša družina priredi svoj ses /lek v nedeljo 21. oktobra ob 6 zvečer v delavski dvorani. Na sporedu je skioptično predavanje: »Slike iz svetovne vojne«. Pridite točno in vsi!
Celje. V nedeljo, dne 21. t. m., nastopi v Narodnem domu Krekova mladina z otvoritveno predstavo v tej sezoni in sicer z igro »Ben Hur«. Ker je igra splošno znana že po istoimenskem romanu, je pričakovati obilnega obiska. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi v Celju, in na dan upri-zoritve dopoldne in popoldne pri blagajni v Narodnem domu.
Lesce. Naša družina ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 4. novembra. Že danes opozarjamo naše članstvo na naš občni zbor!
Tedenske novice.
Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice v Ljubljani poslujeta od 15. oktobra dalje v lastni palači na Miklošičevi cesti, v pritličju, desni vhod. Odprti sta vsak delavnik od 10 do 12 in od pol 6 do 9 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 12 dopoldne. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. Čitalnico bodo stalno krasile slike mlajših umetnikov, organiziranih v »Umetniški Matici«. Slike se bodo vedno menjale, tako da bodo lahko obiskovalci knjižnice in čitalnice stalno sledili raz-
voju naše umetnosti. Knjižnica je preurejena po najmodernejšem sistemu. Tako si je Delavska zbornica ustanovila najmodernejšo čitalnico in knjižnico v Ljubljani.
Pri javni borzi dela v Ljubljani je na razpolago delo: moškim: 2 sodarjema,
2	čevljarjema, 1 mlademu mesarskemu pomočniku, 1 kamnoseku, 1 pečarju, 15 zidarjem, 15 tesarjem, 45 navadnim delavcem, 3 hlapcem, 1 krojaču, 1 železo-strugarju, 1 elektromonterju, 3 vajencem. — Ženskam: 10 pletilkam, 1 kmečki dekli, 2 šiviljama, 1 prodajalki, štoparici, 6 tkalkam, 2 modistinjama-vajen-kam.
Poročilo SUZORa za dobo od 1922 do 1926. Pravkar je izšla omenjena knjiga, ki obsega 650 strani, 166 slik, mnogo diagramov, kart itd. V prvem delu se vrstijo referati in članki socialnih delavcev pri našem zavarovanju, en problem aktualnejši od drugega. Za tem slede poročila o praktičnem delu, bilance urada, statistični podatki, imenik članov in uslužbencev okrožnih uradov itd. Kot je iz naštetega razvidno, je knjiga polna bogato vsebine in je naša socialna literatura vsekakor obogatela za delo, ki ga bo težko pogrešal marsikak socialni delavec, ki dela med proletarci. Zato cena 100 Din ni prevelika.
Gradbena zadruga »Delavski dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrši v torek, dne 23. oktobra 1928 ob 7 zvečer v kleti Prvega delavskega konzumnega društva, Ljubljana, Kongresni trg 2. Dnevni red’ 1. Razgovor o parceli v Trnovem, 2. slučajnosti. Pridite vsi! Načelstvo.
Nova palača osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sedaj popolnoma dovršena. Ima šest nadstropij,, skupna površina znaša 2679 kvadratnih metrov, prostornine pa obsega 65.495 kubičnih metrov; visoka je 25.20 metrov. Obsega uradne prostore, ordinarijske prostore in različne laboratorije. V poslopju so vsakovrstne kopeli, solnčna kopel za 200 oseb. Vse to je stalo 30 milijonov dinarjev. Bratom Hrvatom nikakor nismo ne-vočljivi za vse te udobnosti, smatramo pa, da je bil slovenski delavec prikrajšan in čuti to posebno sedaj, ko primerja zares moderno stavbo v Zagrebu z nizkim poslopjem v Ljubljani, ki je srce Slovenije, najbolj industrijske dežele v Jugoslaviji.
Po svetu.
Apel ravnatelja mednarodnega urada dela socialista Thomasa na krščansko strokovno organizacijo na kongresu v Munchenu: »Krščansko strokovno gibanje je imelo zadnja leta v več deželah velike posledice. Preje mi je bdel ideal, stvoriti enotnost delavstva; danes se mi zdi to skoro nedosegljive sanje. Prosim vas pa danes, da močno poudarite idejo, ki vodi k vam verne mase. V tem zmi-slu pozdravljam krščansko socialno gibanje in izražam željo, da visoko nosi svoja načela in se še naprej razvija Delati moramo v popolni naravni soglasnosti. Le tedaj, če gre vsaka smer delavskega gibanja za svojimi načeli in ideali, bo lahko uresničiti tudi najvišji ideal delovne skupnosti.«
Voditelj angleške delavske stranke Mac Donald je na zborovanju stranke v Birminghamu govoril za takojšnjo izpraznitev Porenja, radikalno razorožitev in druge mirovne zahteve. Če ni vse le volivna agitacija — kot pri nemških socialistih.
Na japonskega cesarja je bil izvršen atentat, ki pa ni uspel. Napadalca so takoj aretirali. Zaradi atentata so zaprli 47 oseb, razpustili japonsko delavsko stranko, voditelje pa vrgli v ječo.
V	romunski Besarabiji je nastala lakota zairadi slabe žetve. Ljudje drve v mesta za delom in kruhom, vlada pa ne ukrene ničesar.
Potovanje francoskega generala L® Ronda po Češkoslovaški, Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji in Poljski je označil dopisnik »Berliner Tagblatta« kot snovanje protisovjetske akcije.
18 poslancev nemško-nacionalne ljudske stranke je izstopilo iz organizacije nemških fašistov »Stahlhelm«, ker j« le-ta postavila za pretendenta na nemški cesarski prestol neljubo osebo. Hindenburg je še ostal član. — Značilno je ponašanje socialistične nemške vlade, ki je iz strahu pred znanim mirovnim gibanjem proti gradnji bojnih ladij, odgodila sklicanje parlamenta na 12. december.
Dr. France Debevec:
Vrste in oblike jetike.
»Goste, črne sence so mi zakrile vid. Kasneje se mi je pred očmi malo zjasnilo, toda še vedno so mi plavale in zakrivale pogled črne pike.«
Tako in podobno mi je pred leli pravil prijatelj. Obenem me je naprosil, naj grem zanj na Dunaju (bil sem tedaj tik pred zaključenjem medicin, naukov) v posvete k vseučil. profesorju za očne bolezni. Le-temu sem opisal zgodovino slučaja. Dejal mi je nato: >Zadeva je precej jasna. Ali niste morda že sami postavili diagnoze (izvida.)?« »Njegov oče je umrl od tuberkuloze.« »Vidite torej.«
Bil je to slučaj jetike in krvavitve v očeh pri človeku, ki je bil krepke postave, cvetočih lic, brez izrazitih znakov bolezni v pljučih. Omenjeni profesor pa je bil eden prvih, ki je izvor takšnih krvavitev poiskal v — jetiki.
To ®o one vrste tuberkuloze, ko iz oteklih bezgavk uhajajo kužne klice v krvni obtok, nekje v ozkih žilicah ob-tiče, v žilni steni potem izzovejo malo, za proseno zrnce veliko novo kužno ognjišče (kupček policijskih celic okoli okuženega mesta). Naravno, ker so očne žilice zelo tanke, se njihova bolna stena lahko predre, ulije se potem v notranjščino očnega jabolka, v takozvano steklovino, kri. Pri premikanju očesa plavajo krvne sestavine v vodeni steklovini sem in tja. Če ne pride do novih krvavitev, se izlita kri počasi upije v telo.
V	učnih knjigah za očne bolezni starejšega izdanjai o teh krvavitvah čitamo,
da nastajajo najčešče pri mladih ljudeh (med 20. in 30. letom) ter da — ako se prav kmalu ne ustavijo — vodijo končno do oslepitve! Dandanes pa vemo: Te krvavitve nastajajo pri gotovi prikriti vrsti tuberkuloze, ki se širi krvnim potom. Ta tip jetike pa se v začetku prav dobro zdravi s tuberkulinom (potom injekcij ali pa mazanju tuberkulinskega mazila), po možnosti obenem z ležanjem na čistem zraku ter z dobro hrano. Tu-berkulin okoli bolnih mest privabi obilo krvi, kjer pa je le-te mnogo, je zdravljenje najlažje, zakaj kri donaša dobre in zdravilne snovi.
Ob tej priliki povejmo še tole: Čeprav je medicinska znanost že dolgo poznala razne oblike očnih obolenj, vendar jim v mnogih slučajih ni znala povedati pravega izvora. Dandanes pa vemo: Dolga je vrsta jetičnih bolezni na očeh. Nekako 20 do 30 odstotkov jih povzročajo v krvi se potepajoče žive kužne kali, 70 do 80 odstotkov pa toksini, to je strupi razpadlih klic.
*	* *
V	dopisu prejšnje številke »Delavske Pravice« izraženi želji glede pouka o čuvanju pred jetiko in nje zdravljenju bom rad ustregel, v kolikor bo to v tedniku mogoče.
Naročite Del. koledarček, i Za žene in dekleta.
Za kratek (as.
Babica: »Gospod profesor, ravnokar ste dobili dvojčke. Eden od teh je moškega spola.« — Profesor: »In drugi? Ah, povejte hitro!«
Ona: »Ti si bil čisto drugi človek, ko sem te vzela.« — On: »Seveda sem bil, namreč velik tepec.«
Delavski koledarček je našel med
našo delavsko javnostjo povsod prijazen odziv. Ze prikupna zunanja oblika, lepa vezava in okusna oprema vsakemu ugaja. Obenem vsebuje podatke v raznih delavskih zavodih in napravah: o delavski zbornici, borzi dela, Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev itd. Dobiš pa v njem tudi podatke in smernice v vseh krščansko socialističnih organizacijah. Kdor še nima koledarčka naj ga naroči: Ljubljana, Stari trg 2. I. Stane 10 Din. Sezite po njem, dokler še traja zaloga. Delavec — delavski koledarček!
Poročilo o nezgodi: »... stroj osebnega vlaka je bil pri sunku popolnoma razbit, medtem ko je lokomotiva tovornega vlaka srečno odnesla pete in bila le močno prestrašena...«
Zena angleškega pesnika Drydena se je pritoževala, da jo njen mož ob svojih knjigah zanemarja. »Škoda, da nisem tudi jaz knjiga,« je dejala nekoč vsa obupana, »potem bi se najbrž bolj brigal zame!« — »Potem bi pa morala biti pratika,« je odvrnil Dryden, »kajti tako bi imel vsako leto novo.«
Slara mati: »Glej te pletenine, iz 14. stoletja so.« — Vnukinja: »Res, prav lepe so! Ali ste jih sami naredili?«
Glas v radioaparatu: »Gospoda moja, oprostite, da danes ne morem peti, ker sem močno prehlajen.« — »Pojdi proč od aparata, Anica,« je dejala neka boječa mati. »Ti hitro kaj nalezeš.«
Zdravnik: »Ali toži, da ga žeja?« — ?.ena bolnika: »Sprva je večkrat potožil, toda odkar sem mu pontijala kozarec vode, nič več ne spomni.«
Stearinova sveča gori zelo počasi, če
nasuješ krog stenja, do tam, kjer stenj postaja čin, nekoliko zelo fino zmlete soli.
Nekaj o stenju (tahtu) petroljk. Stenj petrolejk mora biti vedno suh, preden ga vtakneš v svetilko. Poleg tega naj bo dolg samo do 25 cm. Brez smisla je imeti daljši stenj. Tudi ni potrebno stenja prati, ker je to samo potrata časa in ne prinaša nobene koristi.
čiščenje stekla na solncu. Steklo se ne sme nikdar omivati, če padajo nanj solnčni žarki, ker bi postalo hrapavo in megleno. Stekla v oknih, katerih se drži prisušeno apno, belivo ali barva zidarjev, očistiš, če namažeš madeže z razredčeno solno kisline ter jih opereš nato v čisti vodi.
*	*- *
Žene v Rusiji. Tam je prepovedano delo za ženske izpod 19 in čez 40 let. Za porodnice 8 tednov pred in 8 tednor po porodu. Ravno tako za vdove z otroci izpod 8 leta, če nikogar nimajo, ki bi skrbel za otroke. Nočno delo je za poslednje dve absolutno prepovedano. Porodnica dobi ob porodu enkratno večjo podporo, nato pa še devet mesecev; isto podporo dobi tudi žena, ki sama ni delavka, ampak ima delavca za moža.
Vrednost denarja. Za 100 nemški k mark dobiš 1354.25 Din, za 100 avstrijskih šilingov 798.82 Din, za 1 dolar 56.8* Din, za 100 francoskih frankov 221.25 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.37 Din, za 100 lir 297 Din.
V vsako hi£o ..Delavsko Pravico"!
Popolnoma suha drva
iz hrastovih krajnikov, žagana in na dom dostavljena, dobe člani po 25 Din za 100 kg,
premog po 38 Din za 100 kg.
Naročila sprejemajo vse ljubljanske poslovalnice. Izven Ljubljane pa le, če se zbere za en vagon odjemalcev.
I. delavsko konzumno društvo, r. z. se o. as. v Ljubljani.
Iz vse svoje duše 6 §
(S Rene Bazin	Poslovenil Niko Kuret |j
Peč na levo ob oknu, na drugi strani, velika, v zid vdelana rjava omara, kjer so spravljale obleko, slamnate pručice z močnimi nogami: to je tvorilo vso stalno opremo. Ostalo je prihajalo zjutraj iz predalov in se povračalo vanje zvečer. Bile so to drobne potrebščine in orodje pri poslu: vitli belega in črnega sukanca ali žice, štrene svile, mala stojala za natikanje klobukov, škarje, škatle umetnih cvetlic, kosi trakov, peresa. To vse je oskrbovala gospodinja iz sosednje sobe. Dekleta so sedela na isti strani vsake mize: ona, ki podaja, poleg one, ki garnira. Samo gospodična Avguština je imela razen podajalke še nekoga za uslugo: vajenko, ki izrecno ni bila dodeljena nobeni delavki. Njeno učenje je obstojalo v resnici v tem, da je opravljala pota po hišah.
Večer je pomalem zagrnil v mrak vse do zadnjih rož pri vrhu. Dvanajst deklet je marljivo delalo, a na obrazih se jim je očitoval prehudo podaljšani upor, ki ubija misel in napravlja roko neokretno. Oči so jim bile obdane od temnih kolobarjev. Pogostokrat si je katera izmed njih z roko šla preko vek, da je odgnala spanec iz njih. V težkem vzduhu, ki so v njem dihale ves dan in so ga segrevale se svetiljke, ki jih je bila vajenka pravkar prižgala, so se mlade prsi dvigale brže in iskale življenja tam, kjer je postajalo čimdalje redkejše. Gospodična Irma je kašljala z drobnim, suhim kašljem. Koncem miz sta krasili vsaka svoj klobuk gospodična Avguština in Henrieta Madi-otova, druuga obrnjena proti drugL Avguština je nameščala in prestavljala kito rdečega maka. Ni se ji posrečilo, da bi ga spravila v elegantno lego. Bila je nervozna. Njen suhi obraz je očitoval že izčrpano delavko. Ustnice so se ji sunkoma naglo in bolestno odpirale. Henrieta Madiotova je malce skrčenih rok in z iztegnjenimi prsti nabirala v pahljačo pentlje širokega rumenkastega traka. V dnu svojih svetlih oči se je smehljala, ko je videla, da se ji je nocoj pri delu posrečilo zadeti na prvi mah oni način, ki je skrb, veselje in zaslužek vseh teh deklet, ki si pri modi kruh služijo. To je ono betvo umetnosti, ki vanjo pronica njih mladost, njih ženska domišljija, porojeno iz sna, ki bi ga njih dvajset let rado ostvarilo zase, a ga, ne da bi vedele, kako, odstopajo bogatašem, brž ko stva-
riteljsko moč v sebi začutijo in kolikor koli jim more roka slediti zamisli.
Zunaj so se zvezde obotavljale. Ostanek dneva jih je še slepil. Zato se še niso blestele. A polne so jih bile globine neba kakor neotipljivega prahu, katerega nobeno zrnce ni vidno. Padala je ura, ko rosa travo napaja in jo vzravnava, ko konji po pašnikih na treh nogah zaspe pod okriljem nizkih vrb. Če bi okno odprl, bi bil slišal plašni klic ptice iz barja, ki v svoje gnezdo hiti. Dekleta so šivala, prirezovala, oblikovala blago.
»Poldevetih!« je zašepetala gospodična Lucija, velika plavolaska. Imela je vedno rokave zavihane, na napeti koži zapestja pa so se ji^ zbirale znojne kapljice, radi česar ni mogla^ pričakovati službe krasilke. Še pol ure, gospodične, pa smo proste in jutri je nedelja!
Zamahnila je z roko ko da bi klobuk hotela zagnati čez streho. Nekatere so se nasmehnile. Večina pa, mrzlično zaposlena, ni ne videla, ne slišala ničesar. Treba je bilo dokončati nekaj nujnih naročil. Resnila jih je prezaposlenost, pa tudi misel, ki se ob plačilnem dnevu vedno spet poraja, misel na dom, kjer so tedenski zaslužek že pričakovali in so ga morda potrošili že vnaprej. Pod rjavimi ali plavimi lasmi, ki je nanje jarko padala luč svetiljk, se je prikazovala ista slika: stara mati, za katero so morale skrbeti malone vse, bratje, sestre, stari dolgovi, ki so jih počasi odplačevale. Celo one, ki so živele s kakim fantom, so skoraj vse podpirale kakega bližnjega sorodnika. Z najboljšimi in najčistejšimi so bile tako eno v čuvstvu velikodušne vzajemnosti, ki^ je dajala zadnjo silo odrevenelim prstom in možganom, ki so se mučili s trakovim vozlom, ki ga je bilo treba prišiti ali napraviti.
Niso se več dvigali beli tilniki, ki sta jim senca in luč risali prelepe ogrlice.
Zazvonil je zvonec pri glavnih vratih. Trenutek nato se je prikazala blagajničarka.
»Gospodična Avguština, delavka je zunaj, ki bi se rada predstavila.«
»Ob tej uri!«
»Vprašuje, ali je kaj dela.«
»Gospodinja je pri večerji. Nje ne bomo motili. Sicer pa ni dela, saj vendar veste: kar kmalu bomo v mrtvi seziji.«
Ko je blagajničarka zaprla vrata za seboj, si je vendar premislila in rekla:
»No, pa pojdite pogledat, gospodična Hen-! rieta. Ne morem pustiti dela. Vaše cvetlice, ki ste
jih prinesli od Mourieuxja, ne sodijo nikamor. Prav nič ni z njimi.«
Henrieta je vstala in šla po hodniku do konca, prav do vhoda. Tam je stalo dekle, ki ji ni bilo videti niti postave niti obleke. Ogrnjena je bila namreč v dolg plašč iz črnega blaga, ki bi sodil bolj za zimo nego za poletje. Henrieta je instinktivno pogledala najprej na čevlje — po njih najprej človeka spoznaš. — Videla je, da so skrajno slabi, od hoje obdrgnjeni in na koncih belkasto oguljeni. Potem je pogledala obraz, ki ga je na dvoje delila senca, ki je padala od klobukovega krajca. Bil je poln, zelo bled, trdih potez, črnih, vdrtih in blestečih oči. Najbolj se je očitoval na mladi neznanki žalostni in skoraj neukročeni izraa potez. Bržčas so jo mnogokje odbili, revico, preden je prišla semkaj. Uganil si lahko ob tej zunanjosti, ki se ni laskala in ni prosjačila, da je srce mrko ko smrt in da se je skrival zanjo, ki je brezobzirna in celo ponosna došla s ceste in zahtevala dela, za odgovorom strahoten probem, ki je bil za druge brezpomemben in ga je ona dobro čutila. Pripravljena, da spet odide, je držala z eno roko za vrata s stopnic. .
Obe dekleti sta se gledali tako za trenutek druga drugo. Obraz plavolase Henriete Madiot je postal sočuten:
»Hoteli ste govoriti z gospo Clemence, gospodična? Trenutno Vas ne more sprejeti.«
»Ni dela, kaj ne?« reče dekle z zamolklim glasom.
»Mislim, da ne... Sezija gre h koncu in ...«
Z istim mrtvim in nelepim glasom odvrne dekle:
»Prav.«
Kar obrnila se je in pričela brž, brž stopati navzdol. Mudilo se ji je. Jasno je bilo, da se je neuspehu upirala tako le s skrajno silo. Šum njenih korakov po preprogi, potem po hrastovih stopnicah, je izginjal. Ni je bilo več videti. Henrieta Madiotova je bila obstala na istem mestu. V mislih ji je bilo, ko da je nesreča sama bila prišla potrkat na ta vrata in da je sedaj odhajala. Videla je še trdi izraz tistega pogleda. Slišala je še tisti zvok glasu, ki se je zdelo, da v njem duše ni. Zakaj duša je bila prehudo žalostna, da bi se pokazala. Usmiljenje jo je pograbilo, jo potegnilo za sabo, jo pognalo, da je stekla do konca stopnišča. Na hodniku že blizu izhoda je skoraj zadela v neznanko, ki je odhajala. Ozrla se je čez ramo in šla naprej.
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Č e 6.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.