I
_ jfe

map
Leto I
REŠETO
OBČASNI GLASNIK RIBNIŠKE KOMUNE_Št. 1 S
Ribnica, dne 1. julija 1961
Ui p-toi stdoilki , J\.a$ata
Ribniška dolina je dobila na pobudo Občinskega odbora SZDL in Stanovanjske skupnosti v Ribnici svoje glasilo. Že vrsto let smo iskali oblike, kako bi približali številne probleme in naloge čim večjemu krogu prebivalstva. Z dosedanjim načinom obveščanja smo vključevali v sodelovanje namreč le ozki krog tistih, ki so poklicani za reševanje družbenih nalog. Preveč je takih, ki zelo neredno spremljajo dogajanja v komuni in zato tudi o svojih stališčih ne govorijo in tudi se ne seznanjajo s stališči drugih. Dosedanje oblike sestankov so postale za marsikoga nezanimive. Na njih največkrat ni časa, da bi človek temeljito premislil in se odločil za eno ali drugo. Torej na sestanke pride večji del ljudi nepripravljenih, da bi mogli o nekem problemu uspešno razpravljati.
Ribniško »Rešeto« naj bi združilo vse tiste, ki jim je pri srcu razvoj naše komune. V njem bo uredniški odbor posredoval sestavke vseh panog našega gospodarstva in zastavljal vprašanja, ki se nanašajo na nas vse. »Rešeto« naj bi resnično postopno in kritično prerešetalo celotno dejavnost Ribniške doline. Naj »Rešeto« ne »pusti skozi« nečesa, kar bi bilo potrebno, da si podrobneje ogledamo, vendar naj ne ostanejo na »Rešetu« brezpomembne stvari.
List, ki bo izhajal po potrebi, naj odpre široke možnosti sodelovanja pri izmenjavi mnenj med posameznimi centri komune in vasmi. Delavec v industriji in obrti naj dobi svoje mesto v »Rešetu« skupno z delavci javnih služb ter kmečkim proizvajalcem. Vsakdo naj išče v »Rešetu« odgovore na vprašanja, ki ga zanimajo, istočasno pa naj čim širši krog ljudi izraža svoja mnenja in stališča, da bi s skupnim delom tako več prispevali k napredku naše komune.
Obč. odb. SZDL Ribnica
Vsak ZAKAJ ima svoj ZATO!
Kadar o nekem dogodku nismo obveščeni, če neke stvari ne poznamo' ali ko nekaj ne razumemo, se navadno' vprašamio:
ZAKAJ?
Tako se pri nap začne večina vprašanj.
V odgovor, ko o takih dogodkih obveščamo in take stvari pojasnjujemo ali hočemo nekaj nerazumljivega razložiti, navadno' odgovarjamo:
Z A T O . . •
Za začetek smo, med mnogimi perečimi vprašanji izbrali nekaj takih.
Torej takole:
ZAKAJ smo dovolili, da so morale Novice in Pavliha pisati o gostišču »Ribnčan« ?
ZATO, ker. . . (naj odgovori upravnik gostišča »Ribnčan«),
ZAKAJ isto žepni nožki pri »Opremi« 40 din dražji, kot enaki v »Galanteriji« ?
ZATO, ker. .. (naj odgovori direktor Trgovskega podjetja »Jelka«),
ZAKAJ je turška kava »Pri Cenetu« 4 din dražja, kot v drugih gostilnah ?
ZATO, ker . .. (naj odgovori upravnik gostilne »Pri Cenetu«),
ZAKAJ na LIP-u ne morejo, dobiti dovolj delovne sile?
ZATO, ker.. • (naj odgovori direktor LIP).
ZAKAJ nova mostna tehtnica v Ribnici še ni gotova ?
ZATO, ker .. . (naj odgovori predsednik Občine).
ZAKAJ TVD Partizan letos nima letnega nastopa ?
ZATO, ker. . . (naj odgovori predsednik Partizana).
ZAKAJ Gradbenik nima dovolj strokovnega kadra,?
ZATO, ker.. . (naj odgovori direktor »Gradbenika.«).
ZAKAJ ise upravnik gostišča »Ribnčan« nahaja največ v kleti ?
ZATO, ker. . . (naj odgovorijo gostje iz »Dra-šičev«, pa tudi upravnik sam)-
Tako! Takih in podobnih vprašanj je vse polno. Mi srno jih izbrali samo nekaj za prvič.
Vabimo bralce, da tudi vnaprej postavljajo vprašanja. Vprašati ni greh, ker z vzrašanji nikogar ne žalimo. Z njimi si želimo samo pojasnil. Vsa
O delu krajevnih
Peti kongres SZDL Jugoslavije je v temeljiti obravnavi ugotovil velik napredek naše dežele, kai-kor v gospodarstvu, tako tudi pri graditvi socialističnih družbenih odnosov. Tudi v bodoče bodo glavne naloge naše politike nagel in skladen razvoj gospodarstva, povečanje produktivnosti dela, nenehno zboljševanje življ eniškega standarda in nan daljnja razširitev materialne podlage samoupravljanja. Naš splošni razvoj bogati vsebino dela organizacij socialistične zveze in vzpodbuja k izpolnjevanju njenih metod dela,. Organizacija SZDL v občini, kjer se vsak dan razvija, intenzivno politično življenje, naj bo še bolj poglavitno torišče družbeno-politične dejavnosti in pobude državljanov, pri nadalnji krepitvi sil v mehanizmu samoupravljanja. Krajevne organizacije Se morajo pri svoji politični dejavnosti še bolj opirati na razpredeni sistem družbenega samoupravljanja in ures:-ničevati čim tesnejše sodelovanje z dragimi organizacijami, ki postajajo, čedalje važnejši fakte*-družbenega življenja.
V naši občini je 15 krajevnih organizacij. Nekatere izmed njih so dobro zastavile svoje delo in preko sekcij razvile svojo dejavnost, iz česar je razvidno, da so razumele statut SZDLJ. Ena izmed takih dobrih krajevnih organizacij je vsekakor krajevna organizacija Sušje, ki si je z nabiralno akcijo na-
vprašanja naj bodo kratka, konkretna in nedvoumna.
Uredništvo »Rešeta« se bo potrudilo, da bodo odgovorni na vprašanja tudi odgovarjati, saj pravijo, da je tisk sedma velesila na svetu, katerega se bo v bodoče tudi v Ribnici lahko posluževala ljudska tribuna,.
Upajmo, dai bo naše »Rešeto« tako izpolnjevalo svoje naloge, da bo rešetalo in izrešetalo čim-več nepravilnosti in napak, da bo odklanjalo vse negativne pojave ter ustvarjalo prijetno zvezo in vzdušje med državljani.
Uredništvo
organizacij SZDL
bavila televizijski sprejemnik in tudi drugače skrbi za delo svoje organizacije. Druga dobra krajevna organizacija je Prigorica, katera, je skupno s PGD iz Prigorice uredila društveni prostor. So pa tudi organizacije, -katero v svojem programu niso našle prave poti, vendar imajo zato zna-tno večje možnosti- Ena izmed teh krajevnih organizacij je krajevna organizacija v Ribnici, katera razen nekaj sekcij ne najde potrebe, da osnuje nove, čeprav jih v to silijo vsakodnevni problemi. V kraju Gora bi bilo potrebna ustanoviti sekcijo za ispominkarsitvo, katera bi jim lahko nudila precejšen zaslužek. V splošnem pa moramo priznati, da delo krajevnih organizacij ni bilo tako uspešno, kot bi bilo lahko, sicer je verjetno temu kriva tudi kratka, zima. Vsekakor pa bi morale krajevne organizacije skrbeti za delo kmetijskih sekcij tudi v letnem času, saj se ravno sedaj pojavlja največ problemov. Kooperacija, živinoreja, odkupi in drugo, so sedaj najvažnejša vprašanja teh sekcij in tem moramo posvetiti vsaj nekaj ur mesečno, ko že za druge sekcije ni časa.
V bodoče pa bomo morali stremeti za čim pestrejše delo naših sekcij, da bomo našli vsi sodelujoči v njih svoje razvedrilo in pot pri samoupravljanju naše družbe v korist nas, vseh, to pa je cilj dejavnosti SZDL.	V. M.
(Db 20. ob bat nie L
VSTAJE NARODOV JUGOSLAVIJE
V	spomin na dogodke, ki so se pričeli odvijati na ozemlju naše države pred 20. leti, praznujemo letos 20. obletnico vstaje naših narodov.
V	tistih dneh so naši narodi izkusili ves germanski gnev, vse metode nemških osvajačev, ki so jih uporabljali pri iztrebljanju Jugoslovanov. Tisoče in tisoče državljanov, delavcev, -kmetov, intelektualcev in mladine je bilo postreljenih z namenom, da ise bodo s tem zastrašili narodi Jugoslavije,
da jim ne bi prišlo na misel, da bi se uprli tedaj najmočnejši vojaški sili v svetu- Desettisoče in deset tisoče do zob oboroženih nemških vojakov je tedaj pregazilo naša polja, niso pa- računali s tem, da bodo kosti marsikaterega od teh trohnele na jugoslovanski zemlji. Pred največjo nevarnostjo, ki je kdaj koli visela nad našimi narodi, so naši narodi in tedanje partijsko vodstvo zapopadli zgodovinski moment in dvigniti1 vse svobodoljubne državljane
v vseljudsko vstajo proti okupatorju, v vstajo in borbo za obstoj in neodvisno ist. Dragocene žrtve, ki SO' padle v -borbi za obstanek naših naro-dov, tso postale temelj naše nove države, ki je takoj po končani vojni vihri pričela z izgradnjo novih tovarn, novih objektov in tud-i novega življenja!.
četrti julij, Dan borcev ,dan bolečih spominov na padle žrtve, praznujemo letos- v duhu dvajset letnice vstaje naših narodov. Ta dan je velik po svojem pomenu, -kler je to dan, ko iskušamo oceniti, ali is mo- se oddolžili vsem žrtvam, ki so padle za boljše življenje nas, ki že polnih petnajst let živimo svobodno življenje dostojno ljudi. Ob tem dnevu se skušajmo- -spomniti vseh tistih, ki so šli s pesmijo
na ustih v smrt in poglejmo ali ismo vredni njihovi nasledniki, ali niso njihova življenja, bila nepotrebne žrtve.
Zgodovina in razvoj dogodkov kažejo na to, da te žrtve niso padle zaman,. Naš mladi rod, živi v novi živijenski skupnosti, ki je bila osnovama po končani borbi za- osvoboditev — v socialistični skupnosti Danes ne poznamo več strahu za življenje, za obstoj, ker je slehernemu dana možnost, da se usposobi za delo-, -ki bo koristilo njemu in skupnosti. Prav zaradi tega nam mora biti spomin na dneve revolucije še toliko bolj svetal in nam mora dajati novih moči za nadaljnje delo.
V. K.
l^iLnldLa dolina
IN TURIZEM
Izredno nagel razvoj tehnike, motorizacije, zna-nosti in isplošnega napredka zahteva in nar ekuj e dvig živi jenske in kulturne ravni delovnega človeka-. Vzporedno s tem sie v svetu naglo razvija tudi nova važna industrija: turizem. Turizem nazi-vamo pogosto industrijo, ker nudi narodnemu gospodarstvu enake koristi in dohodke kot dobra industrija.
Kaj pa je to turizem in kakšna- je njegova dejavnost? V prvi vrsti skrbi in si prizadeva, da nudi našemu delovnemu človeku po napornemu fizičnemu in umskemu delu potreben oddih in razvedrilo v najlepših predelih narave za pridobivanje zdravja in novih mo-či za nadalnjie delo-. V turizmu se seznanjajo, zbližujejo in povezujejo ljudje in narodi med seboj. Vsako leto obišče našo državo na tisoče inozemskih turistov, naši državljani pa istočasno obiskujejo tuje države- Pri takih obiskih se sklepajo gospodarski dogovori med dom-a-čimi in tujimi podjetji in med državami. Turizem prinaša nsflo-dniemu gospodarstvu lepe dohodke, inozemski turisti pa nam prinašajo devizna sredstva, ki so nam potrebna za nakup mnogih gos!-podarsko važnih predmetov v tujini. Iz teh vrstile vidimo kako važen in pomemben je sodoben turizem.
Ali ima Ribniška dolina, pogoje za sodoben turizem ? Ali bi mogla- biti deležna dobrot, ki: jih nudi turizem ? Vsa Slovenija- je turistična; dežela, katero zelo radi obiskujejo- -domači in tuji turisti. Naša Travna gora .poznana iz narodno osvobodilne borbe se je is, svojim turističnim domom že čvrsto uvrstila med turistične postojanke v Sloveniji. Tudi Grmada s svojo turistično kočo si dobro utira, pot v turizem. Ribnico so že pred leti uvrstili turistični strokovnjaki v -seznam turističnih krajev. Dolina je bogata in ima- polno turističnih zanimivosti. Naši gozdovi nudij-o turistu zdravje, lovskemu turizmu so privlačni radi redke divjadi kot je medved, jelen, divji petelin, srnjad in drugo. Zanimive so kraške
jame v Veliki in Mali gori. Rečici Ribnica in Bistrica sta bogati na ribah in nudita turistu lep šport — ribolov. Jelenov žleb, Travna gora in mnogi drugi kraji so- poznani iz Narodno osvobodilne vojne. V Ribniški -dolini je doma daleč po- svetu znana »ribn-ška stiha ruoba«, lončarstvo in lesna industrija,.
Velilo imamo zanimivosti za turizem vendar nam še veliko manjka:. Predvsem imamo preskromno gostinstvo in premalo prenočnin:skih kapacitet, in te, ki jih imamo niso na, taki višini kot to zahteva sodoben turizem. Z izgradnjo sodobnega hotela, bi bilo- rešeno tudi to pereče vprašanje-
Kaj, pa naj mi doprinesemo, da b-o-mo čim preje deležni -dobrot turizma? Skrbimo- za čim lepši zunanji izgled naših krajev in naselij. Urejujmo in krasimo naše hiše tudi na zunaj. Fasade uličnih hiš naj bodo večkrat ohnavljame in prepleskane. Prizadevajmo si, da bodo ulice in- ceste poStebno- v letnem čaisu vedno čiste in pometene. Ne odmetujmio papir in -odpadke o-d, zavžitega slad ja- na ceste in pločnike. Pločniki naj bodo- vedno prosti samo za pešce. Kolesa imajo svoje pravice le na. cesti. Javni nasadi in cvetice v gredicah naj bodo posebno deležni naše ljubezni. Zato jih čuvajmo in pazimo na vsakogar, ki bi jih hotel poškodovati. Klopi, ki jih je nabavilo Turistično olepševalno -društvo za javne parke in drevorede ne zadržujmo po dvoriščih in jih me prenašajmo na neprimerna mesta. Upoštevajmo navodila čuvaja javnih parkov in naprav, ki je zadolžen, da skrbi za, red. Vzgajajmo otroke in mladino, -da bo- napram -do-mačim in tujim turistom vljudna, prijazna in dostojna. Kako lepo je, če otroci pozdravljajo piri srečanju starejše.
Iz tega vidimo, -da imamo polno dela, če hočemo pripraviti pot sodobnemu turizmu. Z dobro voljo, pridnostjo in vsitrajncstjo bomo dosegli velike uspehe, kateri bodo nam v zadovoljstvo, turistom pa bomo pripravili nov in lep kotiček v slovenskem turizmu.
F. M-
POMEN NARODOPISNEGA MUZEJA V IZibnLcL
Tudi Ribnica pripravlja ßivoj muzej dveh najbolj množičnih in obširnih ljudskih dejavnosti v za-paidnem delu Dolenjske, to je naše suhorobarske in lončarske domače obrti. Svoje začasne prostore ho dobil v obnovljenih preostankih tisočletnega ribniškega gradu in upajmo, da bo jeseni v skromnem obsegu že odprt.
To oboe zanimanje za ohranitev dokazov naše preteklosti je razveseljiv pojav, saj ga sedanja doba nujno zahteva, ki z naglim razvojem tehnike, z mehanizacijo in industrializacijo dela vidno pre-obrazuje svet in mu daje nove živi jenske oblike. Ročno delo, ki je bilo vise doslej osnova našemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju, se naglo umika Stroju, ki neusmiljeno grabi z zobmi svojega koleslja v še sveže ožilje našega žit j a in bitjla na vseh delovnih področjih. Če hočemo bodočim rot-dovom s stvarnimi dokazi izpričati, kako je vlste do danes' potekalo naše narodno življenje, ob kakšnih pogojih ise je mioglo razvijati, da je doseglo raven, ki se nam je ni treba sramovati, jih moramo pač zbrati, dokler slo še tu, sicer jih bo> zagrebel čas in življenje bo teMoi naproj, kakor, da bi teh dokazov nikdar ne bilo.
Naloga narodopisnega muzeja v Ribnici bo prikazati lelsno domačo Obrt in ribniško lončarstvo čim bolj izčrpno, tako po številnosti različnih izdelkov, kakor tudi po njihovi obliki. Zlasti je za krajevni muzej važno, da pokaže značilnosti svojega dela tudi v pravilnem okolju. Noben,a stroka od tukajšnjih domačih obrti ni nastala slučajno, marveč ima vsaka svoje tehtne živi jenske razloge in je vse do danes imela, tudi velik gospodarski, pomen. Ribniški muzej bo v tem pogledu svojevrsten, saj bo prikazal zgodovinski razvoj dveh, za nas najbolj značilnih ljudskih dejavnosti, to je predmetov ih izdelkov, ki jih je ustvarjal ribniški mali človek z lastnimi rokami in po svoji zamisli ter is, pireprois,-thn orodjem v svojih skromnih razmerah. Zato bo potrebno, da sestavimo v muzeju čim popolnejšo sliko vsega življenja, naših prednikov in njihovega dela. To pa zahteva v prvi vrsti poznanja preteklosti naših krajev, velike pažnje in skrbnosti, zlasti
pa, ljubezni in spoštovanja do vseh ročnih izdelkov, če tudi morda že nepopolnih ali pa da so že izgubili svoje življerisfce naloge in, svoj nekdanji pomen. Na vsakem izdelku domače obrti so napisana dolga stoletja: misli in dela celih pokjolenj, predno je dobil današnjo obliko. Vsaka domača obrt je največ ji ponos ljudstva ki mu pripada, je najzgovornejši dokaz dela in njegovih umskih zmožnosti z razvitim čutom do lepih preprostih oblik. Zato kulturni narodi domačo obrt vedno bolj cenijoi in ji nudijo vse možnosti do obstoja:. Švica; si je osnovala poseben muzej,, ki prikazuje vse mogoče izdelke domačih obrti iz vse Evrope, Amerika pa zbira te izdelke z vsega sveta. V obeh muzejih hranijo tudi ribniško suho robo in liomčevino. Vse-kakbr je to zgovorno in vzpodbudno opozorilo Sloveči Ribnici, da v tem pogledu sama naiSia ne pozabi.
Lepi in hvaležni nalogi, ki jo želi izpolniti ribniški muzej, se mora pridružiti slednji kraj vsega suhonobnega ozemlja, ki z vsemi strokami še vedno zavzema znaten obseg. Brez dvoma ima Sodražica že od nekdaj v lesni domači obrti prvenstvo in, bo S istvojo okolico zavzela tudi v muzeju levji delež. Zaradi povojne gospodarsko politične razdelitve ozemlja pa ne smejo izostati izdelki velikolaške okolice, Raščice in Turjaka, pa Rut in Bloške piai-nofce ter Loškega potoka in Strug, sicer bi muzej ne mogel izkazati suhorobske obrti v celoti take, kakor njen, celotni obseg vsekakor zasluži.
Tudi ribniško lončarstvo iz Dolenje vasi in okolice bo podalo v muzeju dostojen pregled svojega, večstoletnega razvoja, kjer bo, že sfcoro izumrla domača obrt znova zaživela in pričala bodočim rodovom o veličini ročnega dela.
Veliki pomen ribniškega; narodopisnega muzeja bomo dokazali le s skupnim delom, če se bo vsakdo zavedal dolžnosti do njegovega obstoja in ga skušal obogatiti z vsakim predmetom, ki mu pripada:. Muzej ne bo v ponfois samo ribniškemu trgu, ampak vsemu ozemlju od Turjaka do Jaisnice in od Iške do Krke. Naš dlj je danes še dosegljiv, jutri bo že težje, nikakor pa ne siamo z besedami in obljubami, temveč z — dejanji.	J. T.
IZ STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Stanovanjska; skupnost v Ribnici je že prav lepo zaživela. Ustanovila je že nekaj servisov, ki poslujejo s polno zmogljivostjo.
Prvi, oziroma nlajstarejši servis je vsekakor KRPALNICA IN ŠIVALNICA, ki ima, mimogrede rečeno, edini napisno tablo in določen delovni čas. Tega se državljani tudi v polni meri poslužujejo.
Za prehrano zaposlenih se briga servis DRUŽBENE PREHRANE. On izdaja: dnevno; preko 400 obrokov malic m preko 100 obrokov kosil. Temu Servisu bi morali posvetiti še več pozornosti, saj od dobre in kalorične prehrane zaposlenih zavisi večja
storilnost in s tem tudi hitrejši dvig življeniške ravni.
Za razvedrilo in vzgojo naših najmlanjših skrbi servis: OTROŠKA VZGOJNA USTANOVA. Temu servisu bi bilo potrebno nuditi čiimprej potrebne prostore, ker so sedanji v osnovni šoli za te namene neprimerni.
Knjigovodstvo hišnih svetov vodi servis za USLUGE HIŠNIM SVETOM.
Zek> pomemben je tudi predkratikim ustanovljen MEHANIČNI SERVIS, ki ima svoje prastare nasproti gostišča »Pri Cenetu«.
Mislimo, da ne bi bila odveč pripomba, če bi Stanwanjiska skupnost Visle servise oterbela s primernimi napisnimi tablami in predpisala delovni čais. Ljudem je vendar potrebno vedeti, kje bodo kaj popravili in kedaj lahko prinesejo v popravilo.
Kakor zatrjujejo' v Stanovanjski skupnosti, bodo v najkrajšem času ustanovili še naslednje servise: Vodoiinlstalatenski servis
Radioservis oziroma servis precizne mehanike in servis za gradbene usluge. —
Pričakujemo, da bodo državljani za' prihodnjo številko »REŠETA« povedali svoje mnenje o posa^ mieznih Sjervisih, da pa tudi Stanovanjska skupnost ne bo zamudila ugodne prilike povedati kaj več o svoj ih bodočih načrtih.
Sklepi razširjenega plenuma občinskega odbora SZDL Ribnica
V času, klo si prizadevamo, da bi utrdili naše gospodarstvo in vskladiti njeglove možnosti v novem gospodarskem sistemu, ki postavlja pred vse gospodarske organizacije še posebno odgovornost, je razširjeni plenum občinskega: odbora Socialistične zveze obravnaval stanje v gospodarstvu na področju komune.
Iz razprave smo izbrali: nekaj sklepov, kot na^-potilo za delo samoupravnih organov in krajevnih rganizacij SZDL:
Smelejše moramo prepuščati delovnim kolektivom vse večjo odgovornost za gospodarjenje v podjetjih. Zato naj kolektivi siami razpravljajo o poi-giojih za uvajanje obratnih delavskih svetov ter ekonomskih enot in njenih organov, ob temeljiti analizi stanja, katerega naj redno posreduje .strokovni kader. Ni dovolj, da so' v središču razprav samo vodilni ljudje, na katerih leži glavno breme prizadevanj, isto odgovornost naj prevzame postopno vsak posamezni član delovnega kolektiva.
Ne smemo se zadovoljiti z ugotovitvijo1, da smo po nekaj razpravah v ožjem krogu ljudi odkrili skrite rezerve v podjetju ter ustanovi. Skrb za prihranek! surovine, energije in delovnega časa naj v iskanju skritih rezerv postane stalna za široki krog proizvajalcev. Ker ni mogoče razpravljati o takih problemih s celotnim kolektivom naj sindikalna vodstva sama1 poiščejo metodo dela v skladu z številnimi razpravami, ki smo jih imeli v tem letu.
Večjo pozornost je treba posvetiti, analitičnemu spremljanju razvoja gospodarstva v posameznih podjetjih in v upravi občinskega ljudskega odbora:. Zbor proizvajalcev občinskega: ljudskega odbora naj: prouči odnose med gozdarstvom in. lastno industrijo ter galanterijo na območju komune itn do kje je monopolni položaj gozdarstva, na področju komune še opravičljiv. (Kollektiv gozdne uprave Grčarice bi moral tesneje sodelovati z občinskim ljudskim odborom, čeprav je matično podjetje izven te komune.
Turistično olepševalno društvo
RIBNICA
razpisuje
NAGRADNO TEKMOVANJE
za v letu 1961 najlepše urejeno in s cvetjem okrašeno fasado hiše. Prednost pri tekmovanju bodo imele predvsem hiše ob ulicah.
Nagrade bodo naslednje:
L nagrada........ 3.000	din
II.	nagrada....... 2.000	din
III.	nagrada...... 1.000	dlin
Nagrade bo razdelila, posebna mešana komisija, sestavljena iz članov TOD. Prebivalci Ribnice! Tekmujmo za čim lepši izgled našega kraja.
Pomanjkanje obratnih aredisitev v goBpodarskih organizacijah naj ne vpliva' na padec proizvodnje. Lastni dohodki celotnega goispodamstva naj bodo izhodišče pni končni fazi rekonstrukcije pri nekaterih gosopdarskih organizacijah, vendar, dia s tem ne bi okrnili skladov obratnih sredstev in Skladov, ki so namenjeni za dvig življenske ravni.
V kmetijstvu je treba začeti konkretnejšo akcijo za izvedbo arondacije kmetijskih površin. Večjo besedo je treba dati članom zadružnih 'svetov in upravnih odborov, da. bi v širši javnosti bili zmožni
O NALOGAH
Letošnje leto je v našem gospodarstvu nekaka prelomnica, kajti z uvedbo novega gosopdarßkega sistema in uvajanjem ekonomskih enot, bodo odstranjena še preostali administrativni ukrepi v našem gosopdarstvu. To pomeni, da bo letošnje leto prva etapa v razvoju in izpopolnjevanju materialnih in družbenih odnosov v delovnih kolektivih ne le zaradi formalne obveznosti, temveč tudi zato, ker družbeni razvoj narekuje, da se morajo notranji odnoisi v 'kolektivih graditi na novih osnovah.
Prav zaradi tega je delo Občinskega sindikalnega sveta in 'Sindikalnih podružnic v tem pogledu še toliko večje, saj vemo, da do sedaj v naši občini še ni podjetja, ki bi uvedlo ekonomske enote in izdelalo pravilnik o delitvi' dohodka.
voditi priprave za širjenje kmetijskih površin splošno- družbenega sektorja. Zaradi vloge, ki jo ima kmetijska zadruga pri ustvarjanju družbenih skladov je treba odvrniti od ljudi mnenje, da sta kmetijski zadrugi usmerjeni v trgovino. V ospredje morajo tolmačenja o vlogi družbenih skladov pri kmetijski zadrugi. Člani zadružnega sveta iz kolektiva: in obratnega delavskega sveta — ekonomske enote morajo postati nosilci tolmačenj o nujnosti razvoja družbenih skladov pri kmetijski zadrugi.
SINDIKATOV
Zato je sedaj naloga OB. S S in sindikalnih podružnic, da bodo novi gospodarski sistem kot sodoben način nagrajevanja delavcev tolmačili najširšim množicam v podjetjih. Isto je z uvajanjem ekonomskih enot in izdelavo pravilnikov, ker je nekako čutiti, da, vsi čakamo nekih navodil od »zgoraj«.
V Občinskem sindikalnem svetu je vključenih sedaj 18 sindikalnih podružnic, katere pa z redkimi izjemami niso ravno preveč aktivne. Res je da smo v Sezoni dopustov, toda aktivzacija: sindikatov ravno v tem času ne bi smela popustiti, marveč bi morala biti še večja, če hočemo prebroditi težave, ki se pojavljajo pred nami.
J. J.
Naše kmetijstvo
Področje naše občine je še vedno kmetijsko. Zato ne bi bilo prav, če ne bi del prostora, posvetili vprašanjem in problemom našega kmetijstva in zadružni štvai.
Aktualne probleme bomo obravnavali v obliki člankov in obvestil, prav tako pa tudi v obliki odgovorov na konkretna vprašanja, ki. naj jih kmetovalci pošiljajo na uredništvo lista »Rešeto«.
Danes bi se dotaknili isamo dveh problemov in sicer arondacije ter zakupa zemlje.
Kmetijski zadrugi v Ribnici in Sodražici posedujeta tudi določene površine zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Te površine so premajhne, za organizacijo donosnih živinorejskih obratov. Donosnost živinorejskih obratov izhaja predvsem iz povečanja številčnega- stanja živine, izboljšave pogojev dela, in pocenitve proizvodnje. Nujno je torej, da se število živine toliko poveča, da bo možna mehanizacija del pri krmljenju in čiščenju živine.
Dosedanje izkušnje nas uče, da. je za 300 do 400 glav živine potrebno najmanj 250 ha zemlje. Sodobni razvoj našega, kmetijstva nujno zahteva, da se bodo morale take površine ustvariti, čeprav tudi z aron-diranjem zemljišč. S tem pa bo seveda omogočeno izvršiti vsa osuševalna in druga m-elkracijska dela ter mehanizacija obdelave zemljiščnih površin.
Za kmetijske površine v državljanski lastnini, ki bodo prišle v airondirano področje, se bo zadruga
pogovorila z lastniki, čim bodo dokončno določene meje področja:. V kolikor bo dana možnost, se bodo površine zamenjale za druge, sicer pa se bodo lahko pogovorili o zakupu ali odkupu v okviru cen, ki so trenutno običajne za te vrste odkupov. Podrobneje o meji arondacijskega področja in pogojih, bomo obravnavali prihodnjič.
Precej lastnikov ne more, zaradi odtoka mladine, več obdelovati, svoje zemlje in jo želi oddati v zakup.
Zadruge prevzemajo v zakup vse kmetijske površine, ki iso sposobne za obdelavo, tudi zamočvirjene.
Pogoji zakupa isb naslednji:
Zakupna pogodba se sklene za daljšo dobo. Za površine, ki ne zahtevajo melioracije, najmanj pet let, za, vse ostale površine pa najmanj 15 let. Najemnina znaša, za površine na anondacijisikem področju, od 10'—15% letnega katastrskega dohodka. Zadiruga prevzame tudi davčne obveznosti od zemljišč.
V pogodbi, ki se podpiše pred sodiščem mora lastnik pristati na izboljšavo zemljišča in na arondacijo. Po preteku pogodbe, dobi lastnik nazaj drugo parcelo, enake vrednosti po obojestranskem sporazumu.
Podrobna pojasnila dobi lahko vsak interesent v svoji kmetijski zadrugi.	J. B.
PROGRAM CENTRALNE PROSLAVE 20. OBLETNICE REVOLUCIJE V OBČINI RIBNICA DNE 3. IN 4. JULIJA 1961
Občinski odbor SZDL in občiruslki odbor ZB Ribnica obveščate prebivalstvo' Ribniške komune, da bo dne 3. in 4. julija 1961 v okviru proslav 20. obletnice revolucije posebno svečana proslava
Dneva borca
po naslednjem programu:
3.	JULIJA 1961
1.	) Ob 13 uri: Odhod patrulje ZB v Grčarice. Pa-
trulja bo šla iz Grčaric preko Rakitnice, Zadolja, Bukovice, Dan, Kote), Ravnega dola:, Nova Štifte, Travne gore na GORO is povratkom v Sodražico.
2.	) Ob 20 uri: Taborniki, mladina in JLA Ortnek
bodo v počastitev Dneva Borca zakurili kresove.
4.	JULIJA 1961
3.	) Ob 7,30 uri: Razvitje prapora ZB NOV Grčarice,
ki ga bo pripravila' Krajevna organizacija ZB NOV Grčarice. — Takoj po- razvitju start tekmovalnih ekip ZROP, JLA, TVD Partizana, Mladine, Izvenarmadne vzgoje in pionirjev za prehodni pokal ZB.
Ob 8,45: Sprejem štafetnih ekip v Dolenji vasi.
Prebivalce vabimo na to slavnost.
Ob 9,20 uri: Prihod štafet v Ribnico, kjer bo slavnostni sprejem. Po odhodu štafet bo polaganje vencev na grobove padlih.
Ob 10,25 uri: Slavnostni sprejem štafet v Sodražici.
Ob 11,15 uri: Prihod štafet na Goro, kjer bo glavni del proslav. Po slovesnem sprejemu šter-fet, bo odkritje spominske plošče padlim na novi šoli na Gori. Po odkritju bo razglasitev rezultatov štafetnega teka., podelitev nagrad in pokala ZB.
4.	) Vsa društva in organizacije bodo na Dan borca
obiskali in obdarili udeležence NOV in svoje aktiviste.
5.	) Prebivalce vabimo, da se udeleže slavnostnih sprejemov štafet nato pa odkritja spominske
plošče na Gori.
6.	) Iz Ribnice bodo preko Sodražice vozili avtobusi
na Goro in Bi cer:
Odhod: iz Ribnice ob 9, 10 in 11 uri Povratek: iz Gore ob 15, 16.30, 18 in 21 uri
21. julija 1961 na predvečer VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA — pa vsi v Ljubljano na veliko zborovanje in druge prireditve v počastitev vstaje.
Na območju ribniške občine obstojata TVD Partizan v Ribnici s četama v Dolenja vasi in Velikih Poljanah ter TVD Partizan v Sodražici.
V ribniškem Partizanu dela aktivno okoli 450 članov, ki 'SO vključeni v splošno vadbo, košarko, rokomet, namizni tenis in nogomet. To je za območje Ribnice vsekakor precejšnje število, toda žal večino sestavljajo le pionirji in mladinci, dočim se člani v glavnem bavijo le is športnimi igrami. V zadnjem času je orodna telovadba skoraj popolnoma zamrla, ker isb najboljši telovadci odšli iz Ribnice, mladega kadra pa niso vzgojili in tako smo ostali brez te športne panoge, ki ima v Ribnici že tradicijo'. Preteklo sezono so bile poleg košarkarske ekipe, ki je bila ustanovljena: že preje formirane še rokometna, odbojkarska 'in namiznoteniška ekipa, NK Bonač pa ise je priključil Partizanu. Vise te ekipe so- dostojno zastopale Ribnico. Nogometaši so zasedli tretje mesto v podzvezni ligi. Rokometaši so postali dolenjisiki prvaki, na okrajnem prvenstvu pa so zasedli četrto mesto. Žal pa- moramo ugotoviti, da kljub res lepim uspehom delo- v teh sekcijah ni bilo najboljše. Zgodilo se je celo, da Elo nekateri igralci igrali: po- več tekem na dan in zato je zadnji čas, da se pritegne čim -več mladine. Največ pozornosti bo treba posvetiti vzgoji- pionirskih ekip, kajti le z mladimi bomo čez čas dosegli kvalitetno raven. Pri tem pa ise pojavi vprašanje, kje do-biti vaditelje. Partizan razpolaga le z desetimi vaditelji in še ti isto v glavnem preobremenjeni z drugim delom, ali celo študirajo v Ljubljani. Stanje pa, ise bo- gotovo izboljšalo drugo leto, 'ko bomo dobili precej, novih vaditeLj-ev.
Pred kratkim je tudi četa, v Dolenji vasi poživila svoje delo,. Sklenili is», da bodo urediM, igrišča za odbojko in košarko, ter ;sii preskrbeli sobo za namizni tenis. Odbojka in namizni tenis imata mož-nois-ti. za razvoj, medtem k» je košarka! šport, ki ga je treba vaditi nekaj let, da sie doseže vsaj povprečna kvaliteta, zato ise mi zdi, -da bi -bilo- bolje ustanoviti rokometno ekipo-, bi bi ise lahko že jeseni vključila v dolenjsko ligo. Partizan v Ribnici bo storil vse
kar je v njegovih močeh, da bo četi v Dolenji vasi pomagal s športnimi rekviziti in voditelji. Podobno kot v Dolenji vasi bi lahko ustanovili odbojko tudi v Ortneku, ker tam jo igrajo že nekaj let.
TVD Partizan v Sodražici pa je skoraj popolnoma zamrl, čeprav ima tam šport precej pristašev. V društvu so- precejšnje težave, ki ise poleg pomamj-kanja finančnih Sredstev im organizacij sikih težav kažejo predvsem v pomanjkanju strokovnega kadra-. V Sodražici je fluktuacija še večja kot v Ribnici, kajti večina, ki konča osemletko, gre drugam. V,se to pa bi se z malo dobre volje dalo vsaj delno rešiti, kajti gotovo so tudi v Sodražici ljudje, ki bi želeli delati, v Partizanu.
V zadnjih letih je šport v ribniški dolini dosegel velik razmah, toda usjpehi nas ne smejo ustavljati, stremeti moramo za čim večjo razširitvijo naših vrst, kajti le talko bomo dosegli množičnost in kvaliteto.	J. K.
tajatmi/i o2boioo...
Iz Sodražice, Dolenje vasi, Gregorja sporočajo... pišejo.. . vprašujejo-. .. itd. in tako dalje . ..
Naše »REŠETO« -bo v bodoče uvedlo posebno rubriko tudii za Krajevne odbore pod naslovom »IZ KRAJEVNIH ODBOROV«. V tej rubriki naj bi sodelovali vsi Krajevni odbori in nam pisali1 o Svojih problemih, uspehih, napredku, sploh o vsem, kar se v njihovi okolici dogajla. Naj bo »REŠETO« poleg svoje glavne naloge tudi registrator vseh dogodkov, dobrih, lepih, -slabih, grdih, kulturnih in seveda kritično tudi nekulturnih.
Uredništvo dames sporoča, da je za vse Krajevne odbore v bodoče pripravljena njihova rubrika, zato pa pero- v robe, pa pil sati in zopet pisati, da se ne bi itoaik dogodek pozabil. Tako bomo vedno vsi vse zvedeli in se bomo isikupaj veselili ali pa .. . (nevem če* bi zapisal). . . žalostili.
naših o asi...
Organizacije, društva, vaščani poročajte nam o svojem delu, uspehih dni napredku, pa- tudi o- težavah, ki ise borite zn j imi. Vprašujte, — uredništvo REŠETA bo preskrbelo, da boste vedno dobili odgovore merodajnih. Dobaxunameima kritika nam je vedno dobrodošla.
SPOROČAJO:
Občinski odbor Rdečega križa obvešča, da bo v mesecu juliju 19-61. zopet krvodajalska akcija-.
Še z večjim razumevanjem, kot 'doslej podprimo to človeikolj-ubno dejanje, saj naša kri -rešuje življenja, ki so v nevarnosti.
Rezervni oficirji in podoficirji ribniške občine so v preteklem letu -doisiegli prvo mesto v okrajnem merilu in deveto mesto v republiki'.
Vislekakor lep uspeh — čestitamo.
V kmetijski zadrugi Ribnica so bile dne 24. junija 1961 prvič v zgodovini zadruge volitve delavskih vetov za poslovne enote kmetijstva in gozdarstva. V prvo iso izvolili 17 članov, v drugo pa 15. S tem sb tudi v zaidrugiah prevzeli Delavski sveti gospodarjenje v svoje roke.
Izdaja Občinski odbor SZDL in Stanovanjska skupnost Ribnica. Odgovorni urednik Franc Levstek — Uredniški odbor: Kmet Krista, Oražem Karol, Samsa Danilo, Mohar Danilo, Benčina Jože in Abrahamsberg Bogo Tiskala: Železniška tiskarna, Ljubljana