Poštnina plačana r gotovini miliš Leto xii - štev. 28. V Ljubljani, 15. julija 1956. lnilllllfš CENA IZVODU 10 DIN Izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 1 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 371 — Čekovni račun uprave št. 602-.T.-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. 9 drža o na starimi d!J Državni pr trak Je /e dafteJ poho/zoJl v pKavi (Luči Ljubljana 15. julija. — Če si človek veliko obeta, je večkrat razočaran. Tako je bilo tudi danes na prijateljski tekmi med Crveno zvezdo in Odredom. Razočarani nismo nad igra Crv. zvezde, pač pa nad Odredom, ki je razen prvih desetih minut igral pod svojo običajno formo. Crvena zvezda : Odred 8:0 (5:0) CRVENA ZVEZDA: Krivokuča, Tomič, Nešovič, Popovič I„ Spajič, Tasič, Popovič II., Šekularac, Toplak, Kostič, Miljanič. ODRED: Georgijevski, Medved, Piskar (Biamberger), Žižek, Berginc, Klančičar, Bcrgelj, Hočevar (Halilagič) Kranjc, Guban, Zdrav-kovič. Nekaj nad 5000 gledalcev je v prvih minutah igre prišlo na svoj račun. Odred, ali točneje Odredovi napadalci so uprizorili silovit napad na vrata Krivokuče. Klančičar je že v prvi minuti izredno lepo ostro streljal, žoga pa se je odbila od prečke in odletela čez vrata. Samo nekaj trenutkov kasneje je imel Guban izredno priložnost, da prisili Krivokučo k predaji. Toda iz najbolj zrele priložnosti je zgrešil cilj. Odred je imel še vedno pobudo v svojih rokah, čeprav so mladi igralci državnega prvaka že pokazali svojo pravo* vrednost. V 17. minuti je Tomič igral v kazenskem prostoru z roko in sodnik Gvardjančič je dosodil najhujšo kazen. Z bele točke je najprej stre- ljal Klančišar, toda ker se je vratar Krivokuča premaknil, je sodnik znova pokazal na belo točko. Tokrat se je pripravil za strel Guban, vendar vratar Krivokuča je ohranil svoje svetišče čisto. To, kar smo pravkar zapisali, to je bilo tudi vse, kar lahko pohvalno zapišemo o Odredovi igri. Ves ostali del tega prijateljskega srečanja je potekal v popolni premoči Beograjčanov, ki so se igrali z Odredovci kot mačka z mišjo. In kako so bili doseženi goli? Najprej je po lepi kombinaciji med Toplakom in Kostičem, slednji v 20. minuti igre dosegel vodstvo. Nekaj minut kasneje je po krivdi branilcev, predvsem pa Medveda, Toplak povišal na 2:0. Ni bilo treba dolgo čakati in Šekularac je bil tretjič uspešen. Zmeda v obrambi Odreda je bila popolna. Žižek in Piskar sta nekaj časa skušala žogo spraviti v polje, toda na nesrečo se je žoga znašla po udarcu Piskarja v mreži Georgijevskega — 4:0. Štiri minute pred koncem prvega polčasa je po desnem krilu lepo prodrl Popovič II. in rezultat se je glasil 5:0! Odredovci so imeli še lepo priložnost nekaj minut pred koncem prvega dela igre, da dosežejo prvi gol, toda Guban, ki mu danes nikakor ni šlo, je spet zgrešil edinstveno priložnost. Drugi polčas je bil popolnoma nezanimiv. Beograjčani so igrali ležerno, toda vsaka njihova poteza je bila dovršena in je spravljala obrambo Odreda v šah-mat pozicijo. Očividno zadovoljni z rezultatom, so igralci državnega prvaka igrali samo s polovično močjo, toda kljub le mu so bili še trikrat uspešni, in sicer Popovič II. dvakrat in Toplak enkrat. Ljubljana, 13. jul. — Danes so se vrnili po dvanajstih dneh gostovanja v CSR košar-karji Ljubljane. Ko so odhajali na pot, smo bili precej pesimistični, ker so pač odhajali r deželo, kjer je košarka kvalitetnejša kot pri nas. Prav prijetno presenečeni pa smo sprejeli vesti od predstavnikov Ljubljane, ki so s ponosom pripovedovali o gostovanju svojega moštva v CSR Ljubljana je odigrala pet tekem in od teh je štiri odigrala v svojo korist, eno samo pa izgubila s tesnim rezultatom. In kateri so bili nasprotniki? Štirje klubi so člani prve češkoslovaške lige, eden pa je letos osvojil prvo mesto v drugi ligi in bo prihodnje leto nastopal med najboljšimi društvi v državi. Po pripovedovanju je Ljubljana zaigrala izredno koristno in lepo, tako da so bili domačini presenečeni nad njihovo zrelo igro. Zanimivo je med drngirn tudi to, da so društvo UDA, ki je prvak CSR prav te dni razpustili, zato tudi Ljubljana ni mogla nastopiti proti najmočnejši ekipi v državi. Ljubljančani so bili povsod izredno toplo sprejeti, saj so jim izkazovali prav posebne Časti. Zanimanje je bilo kljub precejšnji vročini in odmoru — košarkarji CSR so sedaj na odmoru — izredno veliko, še bolj pa sc je povečalo, ko so Jugoslovani pokazali svoje igralske sposobnosti. Med najboljšimi v moštvu Ljubljane so bili Kapelj, Zupančič in kot gost v zadnjih igrah Miiller. Rezultati: Slavi ja (Bratislava) : Ljubljana 50:52 — S tem, da se je UDA razpustil, je Slavija postala državni prvak kot drugo plasirana ekipa na prvenstvu Ljubljana : Pri-evidze 76:67; Ljubljana : Branik (Pezinok) — prvak druge lige 71:51; Ljubljana : Tatra (M. Ostrava) 65:58; Ljubljana : Kladno 56:55. Uda asva{it Poletov" pokol -—»j Vstopnice za tekmo liitaiska: Slat/eniia v Ljubljani Kot smo že poročali, ho dne 19. avgusta v Ljubljani mednarodna nogometna tekma med državno reprezentanco Kitajske in reprezentanco Slovenije. Reprezentanca Slovenije bo verjetno nastopila okrepljena s Toplakom, v kolikor mu bo seveda Crvena zvezda, iti ima tedaj prvenstveno tekmovanje, dovolila ta nastop. Upravni odbor NZS je tudi že določil vodstvo reprezentance Slovenije. Kapetan reprezentance je Božo pilej, trener pa Miroslav Bro- Ker bo ta tekma za Ljubljano velik športni dogodek, opozarjamo ustanove, podjetja, delovne kolektive in druge, da lahko rezervirajo vstopnice za tekmo do 5. avgusta pri Nogometni zvezi Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ul 12. Cene vstopnicam so naslednje: sedeži 39» din, stojišča 200, 150 ln 100 dinarjev. In kaj naj zapišemo o sodnikih? Glavni sodnik Gvardijančič vsaj na začetku igre ni imel najboljšega pregleda, kasneje pa je popravil slab vtis in igro srečno pripeljal do konca. -ar Varga nova mladinska rekorderka Split, 15. julija Na tekmovanju v Splitu, kjer je Njcguš postavil nov državni rekord, so bili postavljeni še nekateri drugi dobri rezultati. Tako je Višnja Varga na 100 m prosto s časom 1:09:8 dosegla nov državni mladinski rekord. Perc je preplaval 400 m prosto v času 5:01.2, Barišič — 100 m hrbtno 1:13.5, Camby pa 100 m metuljček 1:08.0. Tudi Mušnjak pod eno minuto Reka, 15. julija. Na Reki je bil waterpo!o turnir, na katerem sta poleg domačega Primorja in zagrebške Mladosti gostovala še dva nemška kluba »Rote Erde« in >Wasserfrcun-dec. Zmagovalec turnirja je poslala Mladost. V plavalnem delu programa sta se zlasti izkazala Mušnjak na 100 m prosto (59.8) in ^ olčaušck 100 iu metuljček (1:08,7). Cez tri dni, v sredo, 18. t. m., bodo v Zagrebu startali kolesarji devetih držav na letošnjo etapno dirko »Po Jugoslaviji« Podrobnosti o dirki »Po Jugoslaviji« berite na 7. strani Druga dirka za državno kolesarsko prvenstvo Presenetljivo: JOet/am m Stufu&c fvsemi favouti Karlovac, 15. julija. Že drugič je bilo danes državno prvenstvo v kolesarstvu (druga dirka) na cesti od Karlovca do Delnic iin nazaj v skupni dolžini 160 km. Startaio je vsega 63 tekmovalcev pri članih. Na žalost na progi nismo opazili tistih najboljših slovenskih tekmovalcev, ki bi v končnem merilu do-, segli prav gotovo dobra in odlična mesta, oziroma si nabrali danes za 'končni plasma še dokaj točk. Skoraj si ne vemo tolmačiti vzroka tega izostanka, ker bi bil to pač dober trening za dirko »Po Jugoslaviji«, katera se bo začela v sredo v Zagrebu. Pro-ga je bila precej zahtevna, poleg tega je pa tekmovalce oviral v smeri od Karlovca proti Delnicam močan protiveter. Posebej pa moramo omeniti dva mlada, še do danes neznana talenta, to je Levačiča iz »Torpeda« Koprivnica in pa člana ljubljanskega »Roga« Stupar- ja, ki sla utekla glavnini že pred obratom na 60. kilometru za 4 minute. To razliko prednosti sta vzdržala do obrala in še potem do cilja nazaj v Karlovac. To je vsekakor upoštevanja vreden podvig 2 mladih tekmovalcev. V drugi skupini, ki je ta dva ubežnika zasledovala, smo opazili Ljubljančana Bajca in Žirovnika. Kljub velikim željam, da bi dohiteli ubežnika, tej četvo-rici to ni uspelo. Za to četvorico je bila glavnina okoli 25 tekmovalcev, v ikateri so bili vsi prominentni tekmovalci Jugoslavije s Petrovičem na čelu. Kljub temu, da je bilo v glavnini dosti zmamil tekmovalcev. vendar le-tem ni šlo za tem, da bi ujeli vseh 6 ubežnikov, ki so bili pred njimi okoli 6 minut. Izvedena je bila tudi dirka za prvenstvo mladincev. Nastopilo je okoli 50 mladincev iz cele Jugoslavije, dolžina proge je bila ICO km. Med skupino mladincev je bilo precej odstopov zaradi defektov in padcev. Rezultati: 1. Levačič (Torpedo) 4;43:35, 2. Stupar (Rog-Lj) isti čas, 3, Bajc (Od- Matej Njcguš prvi v Evropi! V 50 m dolgem bazenu je včeraj Njcguš preplaval 100 metrov prosto v času 56.7 Tudi letos .bo uredništvo našega lista podarilo najuspešnejšemu slovenskemu kolesarju, ki ho prvi prispel na Vršič, lep pokal, Lani je bil najuspešnejši Slovenec na Vršiču Bajc Alojzij (na sliki). Kdo pa bo letos osvojil pokal našega lista? Ali bo to spet Bajc? Ali bo morila Bergant, Žirovnik, Zanoškar ali kdo drugi? Split, 15. jul. Sinoči je PK Jadran priredil klubsko prvenstvo, na katerem je Matej Njeguš dosegel sijajen rezultat na 100 m prosto v času 56.7. Ta novi jugoslovanski rekord, ki je bil postavljen v 50 m dolgem bazenu, je letos najboljši rezultat v Evropi postavljen v velikem bazenu. Njeguš je s sva)Im novim rekordom obenem tudi tretji plavalec na svetu, ki je v bazenu olimpijskih dimenzij plaval letos pod 57 sekund. 19-letni Njeguš je danes prav g atovo največja nada jugoslovanskega plavalnega športa, saj je ta rezultat naj.večji uspeh, kar ga je dosegel katerikoli jugoslovanski plavalec. Matej je obenem tudi prvi kandidat za olimpijske igre v Melbournu. Ce bo obdržal svojo dosedanjo formo, lahko z vso upravičenostjo upamo, da bo njegovo ime zapisano med finalisti na 100 prosto, če se ne bo lahko potegoval celo za eno Izmed olimpijskih medalj. Letošnje lestvice najboljših plavalcev na svetu izglodajo takole: rezultati, postavljeni v velikih in malih bazenih: 1. 55.2 Aubrey (Avstralija) 2. 55.5 Kendrichs (Avstralija) 3. 56.2 Sorokin (SZ) 4. 56.5 Chapman (Avstralija) 5 56.6 Eminente (Francija) 6. 56.7 Njeguš (FLRJ) 7. 57.2 Fewith (Avstralija) 8. 57.3 Woolsey (ZDA) 9. 57.3 Weld (Avstralija) 10. 57.3 Nyeki (Madžarska) Najboljši letošnji rezultati v 50 m bazenu 1. 55.5 llenrichs (Avstr) 2. 56.5 Chapman (Avstral) 3. 56.7 Njeguš (FLRJ) 4. 57.3 VVoolscy (ZDA) 5. 57.3 Nyeki (Madž) 6. 57.3 Weld (Avstral) 7. 57.4 Magyar (Madž) 9. 57.7 Dobay (Madž) red, Lj) 4; 44:12, 4. Bobovič (Zgb) 4;45:40, 5. Žirovnik (Rog) 4:46:39, 6. Valič (Pula) 4;47:10, 7. Petrovič (Part, Bgd) 4;51:08, 8. Vuksan, 9. Jugo, 10. Bajlo. Ekipni plasma: 1. Rog, Ljubljana 28 točk v postavi Stupar, Žirovnik, Dimnik, 2. Partizan Bgd 12 točk — Petrovič, Lakovič. Mladinci: 1. Bajlo (Zadar) 2;47:28, 2. Pokupec (Fotokemika), 3. Starčevič (Ri-jeka), 4. Hrast (Zgb), 5. Maroti, 6. Pa-štrovič (Zadar), 7. Cajhen (Rog, Lj) 2;47:44, 8. Stankovič (Metalac) isti čas, 9. Sancin 2;47:46, 10. Novak (Rog, Lj) 2:47:48. Nastop »Partizana« v Gotovijah Celje, 15. jul. — Podeželsko društvo »Partizane v Gotovljali je danes izvedlo drugi telovadni nastop na prostem. Poleg domačega je sodelovalo še osem sosednih društev. Pisan spored je zadovoljil gledalec. Brez dvoma so največ uspeha imeli mladinci in mladinke iz Žalca. Nastop vaškega društva v Gotovljali, ki šteje čez sto članov, je bila močna propaganda za to vrsto telesne vzgoje. Koncilja 1:28 na ICO m metuljček Kranj, 15. julija. V petek zvečer jo na treningu v mestnem kopališču v Kranju Barbka Koncilja postavila nov republiški rekord na 100 m metuljčelk s časom 1:28.0, kar jeza 1.4 sekunde boljše od rekorda, ki ga ima Horvatova iz Ljubljane. Rekord je neuraden, vendar je kljub iemu omembe vreden, saj je letošnji najboljši čas v državi. Omenimo naj, da je bil ta čas dosežen v novem slogu delfinu. V krajšem intervjuju je Barbka izjavila, da se bo posvetila delfinu, »Na relkord, ki sem ga v petek jio-stavila, sem prav malo mislila, saj sem pravzaprav temu slogu posvečala le manj časa,« je dejala komaj 17-lelna Konciljeva. Prav gotovo bo ta odličen 'čas ponovila, saj že dolgo ni bila v tako dobri formi. Kovinar : Stupnik 4:2 (2:2) Store, 15. jul. — V okviru proslav »Zveze borčeve je v Štorah danes Kovinar odigral prijateljsko tekmo s Stupnikom iz Zagreba. Tekma je bila zanimiva in je Kovinar že v prvih minutah prišel v vodstvo z 2:0. Do zaključka prvega polčasa je uspelo gostom Izenačiti. V drugem polčasu so domačini z boljšo igro dosegli še dva gola in s tem tudi zasluženo zmago. Po končani tekmi so vsi športniki krenili na spominsko svečanost na dom Ocvirkovih in položil venec ob odkritju plošče štirih padlih partizanov. še nekaj utrinkov s svetovnega ženskega prvenstva v rokometu Irma Nagy - Presenetljiva zmaga Triglava Minil je ravno en teden od dneva, ko je predsednik IHF g. Hans Baumann (Švica) podelil zlate, srebrne in bronaste medalje in s tem zaključil II, svetovno žensko prvenstvo v rokometu. V vročem poletnem dnevu so zaplapolale romunska. nemška in madžarska zastava in nad 25.000 gledalcev je s težkim srcem sprejelo dejstvo, da je bila nemška ekipa v finalni tekmi poražena in to od ekipe, na katero pred pričetkom prvenstva ni nihče resno računal. Bila je to resnično velika tekma in naravnost neverjetno je, s kakšno nedosegljivo kondicijo so se odlikovale Romunke. V obrambi jih je bilo vedno vseh deset ln ko so prišle'v posest žoge, so se kot vihar zapodile proti nasprotnemu golu, da bi bile v naslednjem trenutku zopet vse prod lastnimi vrati. Vzdržati tak peklenski tempo 40 minut in premagati nasprotnika, ki ga bodri celoten stadion, je resnično velik podvig, ki je Romun- eno mesto višje, kajti po igri so bile boljše od Avstrijk, ki se še vedno opirajo predvsem na staro reprezentantko Baumo, ki je bila najboljša igralka v svoji ekipi. Ce upoštevamo vse to, bi bil vrstni red ekip po dejanski moči naslednji: Madžarska, Romunija, Nemčija, Jugoslavija, Avstrija, Francija. SODNIKI — POD KRITIKO Naravnost neverjetno je, kako slabi so' bili sodniki na letošnjem prvenstvu. Edina izjema je bil Šved Westblad, ki je tudi sodil finalno tekmo. Vendar bi tudi pri njemu lahko naštel številne manjše napake, kar pa je razumljivo, ker je bolj specializiran na mali rokomet. Vsi ostali pa so bili sla.bi in kar je najhuje — skrajno nedosledni pri prisojanju kazenskih strelov. »Krona« vseh je bil Holandec Rooymans, ki je delal na igrišču take stvari,da bi se mu marsikje pri nas slabo godilo, če bi tako sodil. Vsekakor pa je nerazumljivo, se za svetovno prvenstvo IHF ne more najti boljših sodnikov, ki bi vodili tekme tako, kot je prav. NA KONCU — SUPERLATIVI Najboljša ekipa: Madžarska Najlepša ekipa: Jugoslavija Najdebelejša ekipa: Nemčija Naj vitkejša ekipa: Romunija Najmlajša ekipa: Jugoslavija (22 let)1 Najitarejša ekipa: Nemčija (27 let) Najboljša igralka: Gorencz (Madž) Najboljša vratarka: Nagy (Romunija) Najboljša strelka: Hosi (Jug —9 goiov) Ljubljana, 15, julija. Stadion v Šiški, vreme sončno precej 1 toplo, igrišče zelo dobro za igro, gledalcev okrog 500, tekma za pokal FLRJ. Triglav: Hefler, Gajšek, Rozman, Brezar II, Gavrič, Sraikar, Mihelčič, štular I, Brezar III. Brezar I, Šhi-lar II. Ljubljana: Zupančič, Pirc, Cret-i)i!k, Eltrin, Sočan, Pirc H, Soštar, Stojanovič, Perliarič, Blaznik, Hac-ler. Sodnik Janežič, mejna Goli in Krlin iz Ljubljane, strelec Mihelčič v 15. min. Ljubljana : Triglav 0:1 (0:1) Po presenetljivi zmagi Ljubljane nad Novo Gorico, kjer je nastopila s precej okrnjenim moštvom je vsakdo pričakoval, da si bodo Ljubljančani priborili zmago tudi na Medmestni odbojkarski turnir v Ljubljani kam zasluženo prinesel naziv svetovnih prvakinj, Ne moremo pa -mimo tega uspeha, ne da bi omenili romunsko vratarko Irino Nagy, ki bi lahko z uspehom branila v vsaki moški nogometni ekipi! Morda se to sliši nekoliko nenavadno, toda doslej sem videl le malo vratarjev, ki bi branili enako dobro kot je to storila komaj 19-letna Romunka. V celotnem prvenstvu je prejela le 5 golov iz igre in tudi ti so bili večinoma doseženi bolj'od damč, ko je bila pokrita in ni videla žoge. Zato pa je z neverjetnimi obrambami spravljala v obup igralke, ki so prišle same na ll metrov ln ji niso uspele dati gola. BOSANSKI STOLČEK NA BANKETU Zaključni banketi navadno potekajo v več ali manj dolgočasnih ln stereotipnih govorih In darilih, ki so tudi že vnaprej znana in enaka. Tu pa je bila majhna izjema, ki so jo vsi navzoči burno pozdravili. Naša reprezentanca je namreč za organizatorja — Nemško rokometno zvezo — pripravila lepo In dragoceno darilo v obliki bosanskega stolčka z umetniškimi rezbarijami. 2e sam po sebi je vzbudil veliko zanimanje, še bolj pa so »vžgale« besede generalnega sekretarja tov. Vojnoviča, ki je dejal: »Ko smo odhajali iz Jugoslavije, smo bili prepričani, da bo prvak reprezentanca Nemčije. Zato smo kot darilo prinesli ta stolček, da bo lahko na njem trdno sedela. Toda kot vidite, je stolček bolj nizek in to zato, da bi se tudi mi drugi lahko prej ali slej povzpeli nanj!« Ker so Nemke dejansko na ta »stolček« sploh niso povzpele in so njihovo mesto zavzele Romunke, je bil aplavz toliko večji, kajti imel sem vtis, da prav nihče ni želel nemške zmage. Zanimivo je bilo, da so celo predstavniki Vzhodne Nemčije izjavili, da so srečni, ker je zmagala Romunija in ne Nemčija!?! »POZDRAVITE TITA IN PRIDITE ZOPET KMALU!« V Frankfurtu sem bil pet dni in sem razumljivo stanoval v najcenejšem prenočišču, ki sem ga našel. Tu se seveda ni zbirala »boljša družba«, pač pa predvsem proletariat. Zanimivo je, kako so vsi vedeli veliko povedati o tem, kako so na televiziji gledali Titov obisk v Moskvi in so se vsestransko zanimali kanj. Na splošno je ta obisk vzbudil veliko zanimanje in so vprašanja kar deževala, kamorkoli sem prišel. Kljub temu pa me je iznenadila odkritosrčnost upravnika, k! mi je ob odhodu dejal: »Vač Tito je resnično dober državnik. Lepo ga pozdravite in pridite zopet kmalu!« Takih in podobnih mnenj se med ljudstvom lahko dosti sliši, toda uradna politika se bistveno razlikuje. V časopisih je polno člankov, pi pišejo o »nemški« zemlji za Odro in ki vzbujajo imperialistične težnje. Celo na zaključnem banketu je predstavnik nemškega ministrstva za telesno vzgojo predal zmagovalni ekipi spominske knjige, v katerih je opis Nemčije. Pri tem je naglasil, da je tu opis celotne Nemčije s predvojnimi (!) mejami, ker edino to je njihova resnična domovina! Tako sta danes na vsakem koraku vidni dve struji: na eni so ljudje, ki žele mir, na drugi pa oni, ki še vedno sanjajo o nekdanjem »rajhu«. MADŽARKE NAJBOLJŠE Kot je že znano, je bil končni vrstni red naslednji: Romunija, Nemčija, Madžarska, Avstrija, Jugoslavija in Francija. Toda kot je to primer pri vsakem tekmovanju, kjer ne igrajo vsak z vsakim, tudi tu vrstni red ni popolnoma realen. Kljub temu, da so Romunke zasluženo osvojile prvo mesto s tremi prepričljivimi zmagami, so bile Madžarke boljša ekipa. Da niso igrale v finalu, se imajo »zahvaliti« predvsem svojemu trenerju, ki jint je dejal, naj proti Nemkam zavlačujejo igro po vodstvu 4:2. To pa so naredile zelo nespretno in se je Nemkam posrečilo izenačiti, kar jim je zadostovalo za vstop v finale. Vsekakor pa so Madžarke na momente zaigrale tako kol nobena druga ekipa in si boljše igre sploh misliti ni mogoče. Pri tem je zanimivo, da je na letošnjem prvenstvu nastopilo kar 27 Madžark! Seveda vse niso mogle igrati za Madžarsko reprezentanco in jih je bilo zato kar 7 v romunski ekipi m 3 v jugoslovanski ekipi. Jugoslovankam bi tudi pripadalo Ljubljana osvojila pokal Ljubljana, 15. julija. — V počastitev praznika Dneva vstaje, je OZS organizirala medmestni odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale mestne reprezentance Raven, Maribor, Novega mesta in Ljubljane. Čeprav so naši odbojkarji že nekaj časa na odmoru, smo vendarle z zanimanjem pričakovali ta turnir, saj^ smo končno le videli naše najboljše odbojkarje v medsebojni borbi. In kaj smo videli? Odkrito rečeno, nič posebnega! Turnir bi se moral začeti že včeraj, tako da bi bili danes na sporedu samo dve tekmi. Zaradi silnega neurja pa je bilo včeraj odigranih samo nekaj Hopkinsova premagana Včeraj je v Bukarešti 19-letna romunska atletinja Jolanda Baiaš dosegla nov svetovni rekord v skoku v višino. S 175 cm je izboljšala svetovni rekord Hopkinsove za 1 cm. Na mednarodnem nogometnem turnirju v Karakasu v Venezueli je italijansko moštvo Roma premagalo Real iz Madrida z 2:1 (0:0). Kitajska nogometna reprezentanca, ki bo v juliju in avgustu odigrala štiri tekme v Sovjetski zvezi in" tri v Jugoslaviji, je včeraj odpotovala iz Pekinga v Moskvo. Prvi nasprotnik kitajskih nogometašev bo Zenit iz Leningrada. V hokeju na travi je češka reprezentanca premagala Jugoslavijo s 4:0 (2:0). Tradicionalna regata v Henleyu je dala naslednje rezultate: skiff: l. Kočerka (Polj), 2. Fox (V. B.), double scull: 1. Rand-Rand (V. B.); dvojka brez krmarja: 1. Cambridge; četverec brez krmarja: 1. Thames; četverec s krmarjem: 1. Ro-yal Engineers; osmerec: Thames—Cup: 1. Prineetovvn (ZDA), 2. Royal Air For-ce, Grand Challenge — Cup: 1. ekipa francoske armade, 2. Roddklub (Šved). nizov meS Ravnami in Ljubljano, vse ostale tekme pa danes dopoldne in popoldne v hudi vročini. Zato je bila tudi kakovost iger tej ugotovitvi primerna. Zanimivo je med drugim tudi to, da so se vsa srečanja končala po 5 nizih, kar dokazuje na eni strani veliko izenačenost moči, na drugi strani pa izčrpanost vseh igralcev. Ljubljana je torej zmagala. Želo pohvalno za mlade . igralce Ilirije, Ljubljane in Olimpije, ki so sestavljali reprezentanco in tudi vzpodbudo za njihovo nadaljnje izpopolnjevanje. — Drži tudi, da bi katerikoli ekipa, lahko prav tako osvojila to lovoriko, toda kaj bi vse lahko bilo, če ne bi bilo nesrečnega če ... Ljubljana : Ravne 3:2 (15:13, 11:15, 15:13, 6:15, 15:13) Tekma razburljivih akcij, ki se je začela v silnem nalivu. Šele v 5. nizu Ljubljana prisili Ravne h kapitulaciji. Novo mesto : Maribor 3:2 (15:17, 12:15, 17:15, 15:4, 15:12) Prav zanimivo srečanje. Vsi smo pričakovali zanesljivo zmago Maribora, saj je nastopil Branik brez Skerbinjeka. Dva priborjena niza sta bila le premalo in zmago, so slavili Novomeščani. Kaj bo z mariborsko odbojko,’če preneha igrati Skerbinjek? Ravne : Maribor 3:2 (15:8, 8:15, 15:13, 15:17, 15:4) Za 3. oziroma zadnje mesto je padla odločitev šele po 5. nizu. Ravenčani so bili le nekoliko bolj spočiti, Mariborčani pa so imeli tik pred tem srečanjem že ves napor v nogah zaradi dvoboja z Novome- ščani. Zmaga Raven je zaslužena, Maribor pa je ostal na dnu. Ljubljana : Novo mesto 3:2 (7:15, 15:10, 2:15, 15:7, 15:12) Tega ni nihče pričakoval. Novomeščani so dobro začeli, a slabo končali. Lahko rečemo, da so imčlli Ljubljančani več kondicije in bili odločnejši na mreže. Tu000 m: steeple chase: 1. Rebolj (Lj) 1:42.0, 2. Marn (Lj) 10:50.0, krogla: 1. Penko servirali« avstrijskim bralcem, ki so seveda z zanimanjem prebirali najnovejše zgodbice o dogodivščinah svojega ljubljenca. Družina Sailer pa je sedaj sklenila napraviti konec temu pisanju in je tožila vrsto časopisov. Uspeh »Partizana« v Bovcu Športno društvo Anhovo je prejšnji teden gostovalo z odbojkarji in nogometaši v Bovcu, kjer so nastopili proti odbojkarjem in nogometašem »Partizana«. Bovški »Partizan« je obakrat zmagal, v odbojki s 3:0, v nogometu pa z 2:1 (1:1). Nogometaši iz Anhova niso bili najbolj disciplinirani. Veliko navdušenje v Trbovljah Pričakovana zmaga telovadcev iz ČSR — Tudi naši tekmovalci in tekmovalke se se dobro odrezali — Cerar zmagovalec med posamezniki Telovadci in telovadkinje češke sindikalne telesnovzgojne organizacije ROH, ki so pretekli teden Sodelovali na letošnjem državnem Prvenstvu v partizanskem mnogoboju, so se iz Maribora podali v Trbovlje, kjer je bil v sredo zvečer dvoboj med reprezentanco Slovenije in gosti iz ČSR. Trbovlje so kraj, kjer je orodna telovadba močno razvita in priljubljena, saj so iz Trbovelj in Hrastnika doma nekateri naši najboljši telovadci, kot Skaza, Urbanc, Senica, Krugar, Dolanc, Hodnik itd. Zaradi tega je tudi zanimanje med prebivalstvom za vaje na orodju precej veliko. Zveza »Partizan* Slovenije je naredila pravilno potezo, ko je sklenila, da bo ta dvoboj v Trbovljah. Vse je pričakovalo, da bo dvoboj v' Trbovljah dobro organiziran in obiskan. Vendar je srečanje med reprezentanco Slovenije in gosti iz ČSR preseglo vsa optimistična pričakovanja. Že v torek dopoldne, ko so gostje prihajali v Trbovlje, so na prelazu poti, ki vodi iz Prebolda v Trboveljsko kotlino, doživeli pod Mrzlico lep sprejem. Gozdarji in lovci so ustavili avtobus čeških telovadcev ter zaželeli gostom dobrodošlico. Še lepši je bil sprejem v samem mestu, kjer se je kljub dopoldanskim uram zbralo okoli 1500 domačinov, rudniška godba in pevski zbor. Pevci in godbeniki so gostom na čast zaigrali in zapeli nekaj točk, ki so bile gostom močno všeč. Sploh je bila manifestacija ob snidenju tako spontana in prisrčna, da so gostom iz bratske ČSR prišle solze v oči. Isti dan je češke telovadce sprejel tudi predsednik MLO Trbovlje tov. Dular, ter jim ob koncu prisrčnega raz- Zmagovalec Cerar Miro nam je Trbovljah pripravil najlepše presenečenje SPORT-OPREMA Jbk Ljubljana Vižmarje Izdelujemo odlične žogice za badminton šport iz uvoženega materiala Kvaliteta naših žogic je enakovredna najboljšim inozemskim izdelkom, vendar so domače žogice mnogo cenejše govora podaril umetniško sliko Trbovelj. V sredo zvečer se je na prostranem letnem telovadišču »Partizana* Trbovlje zbralo nad 3000 gledalcev, ki so v polni meri prišli na svoj račun. Po odigran ju državnih himen in dviganju zastav so tekmovalci šli na orodje. Dvoboj se je pričel v preskoku čez konja vzdolž. Naši tekmovalci so večinoma skakali sklonko in preskok plovno, dočim sta dva Čeha pokazala tudi premet (Kratohvil in Prohaska) ter premet vstran (Nekola). Najvišjo oceno v preskoku je dobil Jurjevič (9.40), sledita mu Prohaska in Nekola (9.35) ter Trmal (9.25). Na bradlji se je pokazalo, da imajo gostje iz ČSR več rutine in moči, zato pa tudi nekoliko težje elemente. Vendar pa moramo poudariti, da so se tudi naši tekmovalci prav dobro držali in pokazali maksimum svojega znanja. Štirje Čehi so v vaji imeli premet nazaj in takoj obrat v predkolebu (Vondrak, Kus tka, Najžar, Trmal), dočim premeta nazaj pri naših nismo videli. Najžar je za svojo vajo dobil najvišjo oceno (9.60), tik za petami pa so se mu zvrstili Jurjevič in Cerar (9.50) ter Trmal (9.46). Na konju smo vsi pričakovali »pogreb* slovenskega moštva. Vendar se to ni zgodilo. Slovenska vr ta je spet z borbenostjo nadoknadila večjo rutino gostov, tako da med obema vrstama ni bilo kakšne očitne razlike. Žal, je na tem orodju nekajkrat »kiksnil« Jurjevič, ki si je s tem zapravil možnosti za boljši plasma. Orkan navdušenja pa je dvignil 17-letni Miro Cerar, član »Partizana* Narodni dom, ki je za svojo »atomsko* vajo zasluženo prejel najviš-jo oceno 9.60. Na drugo mesto se je uvrstil Najžar (9.55),na tretje pa Trmal (9.45). Po končani vaji so mladega Cerarja objemali celo Čehi in mu čestitali k uspeli vaji. Krogi so nam pokazali približno isto sliko, kakor bradlja in druga orodja. Gostje so imeli nekoliko težje prvine, naši pa so zopet dali vse iz sebe, tako da niso napravili slabega vtisa. Najžar, Kratohvil in Trmal so imeli v vaji tri različne stoje. Vse pa je prekosil s svojo težko vajo Jurjevič (9.50), ki je posebno ugajal z dvema lepima razporama. Drugo mesto je osvojil Kustka (9.45), za njim pa sta se uvrstila Cerar in Trmal (9.30). Na drogu smo spet videli mnogo lepih in težkih prvin, veletoče z obrati, toče z obrnjenim podpri-jemom in v vesi zadaj, dvojne obrate v zaikolebu (Hudcev obrat) in tako dalje. Nepopisno navdušenje je vzbudil Kratohvil, ki je za odskok naredil dvojni salto. Najvišjo oceno je prejel Jurjevič (9.50), sledijo Trmal in Cerar (9.45) ter Kratohvil. S prosto vajo je bil pozno v noč dvoboj zaključen. Čehi so pokazali nekaj »divjih« vezav in prvin, tako vezane premete in prevrate, premete in prevrate z obrati in slično. Seveda pa tudi naši niso bili kar tako, zlasti Cerar se je odrezal, s svojo standardno vajo, polno specialitet. Zasluženo je dobil najvišjo oceno 9.65, za njim pa Vondrak (9.60) in Trmal (9.40). Po končanem tekmovanju je zastopnik Zveze »Partizan* Slovenije tov. Pavšič predal gostom lepo darilo. Trboveljčani pa so češkim telovadcem podarili za spomin lične miniaturne rudarske svetilke. S tem je bila ta lepa prireditev, ki je v Trbovljah vzbudila veliko navdušenje, uspešno zaključena. Kaj lahko rečemo o tekmovalcih? V zmago gostov ni nihče dvomil, saj so Čehi večinoma starejši tekmovalci (Šulc je bil n. pr. že 1. 1948 v Londonu član olimpijske vrste ČSR), ki imajo več rutine, moči in zato tudi težje prvine. Moramo pa poudariti-, da je tudi okrajna,P,hd venska vrsta (brez Skaze, Oblaka in poškodovanega Urbanca, ki ga je nadomestil Jurjevič), prav dobro tekmovala. Cela vrsta novincev (Cerar, Senica, Trugar, Težak) je dobro prestala svoj mednarodni krst in pokazala vse svoje znanje. Isto velja pravzaprav tudi za dekleta. Gostje so bile rutinirane tekmovalke, naša dekleta pa brez izkustev za tako srečanje. Kljub temu pa so se tudi članice pokazale v dokaj dobri luči. Organizacija prireditve je bila takšna, da lahko Trboveljčanom rečemo samo: »Čestitamo!« — Sodniki so svoj posel opravili prav dobro, tako da je lahko bil tudi vodja celotnega tekmovanja tov, Gregorka Boris zadovoljen. Rezultati — vrste — moški: 1. ROH 33350, 2. Slovenija 322.86; ženske:? 1.ROH 217.85, 2. Slovenija 209.10. Posamezniki; 1. Cerar (S) 56.55, 2. Trmal 56.30, 5. Najžar 56.70, 4. Kustka 55.25, 5. Vondrak 55.10, 6. Šulc 54.85, 7. Kratohvil 54.60, (vsi ROH), 8. Furlan (S) 54.35, 9. Jurjevič (S) 54.10, 10. Nekola (ROH) 54.05, 11. Šlibar 52.35, 12. Senica 50.90, 13. Trugar 50.50, 14. Kušar 50.00 (vsi S), 15. Prohaska (ROH) 47.95, 16. Težak (S) 47.60. Posameznice; 1. Senova, 37.15, 2. Ponova 36.40, 3. Trpišovska 36.30, 4. Novakova 36.25, 5. Hecova 36.65 (yse ROH), 6. Smolnikar 35.60, 7. Vukič 35.30, 8. Pogačnik 35.20 (vse S), 9. Matuškova (ROH) 34.85, 10. Cerar 34.50, 11. Bernik 33.15, 12. Bevc 32.15, (vse Sl), 13. Chudova (ROH) 27.15, 14. Dagarin 23.70 (S). Prešern Igor IZ OSmiZACUE fefeaA Mozirfka kronika Drugo mesto med posamezniki je osvojil Čeh Trmal. Zanimivo je, da Trmal ni zmagal niti na enem orodju, pač pa je bil drugi na drogu in tretji na bradlji, konju, krogih, v preskoku in v prosti vaji Enakomerno udarjajo težke deževne kaplje na streho šotora, ki je od vlage napet kakor »marela«. Sem im tja zaduši to prijetno melodijo deževnih kapljic grmenje nad Savinjskimi Alpami. Nekako tako, kakor v Bombaju, kadar »deževje prihaja«. Seveda, boste že oprostili, da nisem noben Bromfield, zato tudi o letošnjem deževju ne boni mogel napisati celega romana. Sicer pa tudi kraj ei primeren za tako dolgo zgodbo, kajti tukaj v gozdni telovadni' šoli »Partizana« Slovenije v Mozirju teče življenje popolnoma drugače. Če bi se 4-motorni »Douglas«, ki je na preletu čez Savinjske Alpe v Srednjo Evropo im nazaj, spustil kakšnih tisoč metrov niže, potem bi petični potnik lahko videl s ptičje perspektive 60 majhnih platnenih hišic. Če bi se spustil še kakšnih 1500 m niže, potem bi videl (če ima poleg denarja tudi dobre oči) 30 krepkih fantov, ki pridno skačejo, lovijo, mečejo, skratka — telovadijo. Učiteljišonikov je prišlo iz vseh krajev Slovenije, da v tem tečaju, ki ga vsako leto prireja »Partizan«, dobijo potrebno znanje s področja telesne vzgoje. Kajti po diplomi bodo poleg svojega rednega dela na šoli žrtvovali nekaj svojega znanja tudi »Partizanu«. Z istim namenom je prišlo v vaditeljski tečaj tudi 12 tovarišev iz naših partizanskih društev, ki bodo v tritedenskem tečaju utrdili svoje znanje jn nekateri opravili tudi izpit za društvene oziroma okrajne predn jake. Snov v obeh tečajih je raznovrstna: od atletike, iger z žogo in plavanja, pa vse r!<^ telovadbe na 14 O J klasičnem orodju. Ker pa brez teorije ne gre nikjer, imajo tečajniki tudi predavanja o poznavanju človeka, metodiki, psihologiji itd. — Skratka, v obeli tečajih, k.i jih vodi profesor Višje šole za telesno vzgojo tov. Bergant ob pomoči predavateljev tov. Erznožnika, Žnidariča, ICo-mina, Pušnerja in Kobala, so se tečajniki že mnogo naučili. Želeli b.i le, da bi bilo čim več našega članstva deležno njihovega znanja. Staro načelo: »Združiti prijetno s koristnim«, je tudi v naših tečajih glavno vodilo. Šola traja dnevno 7 ur, ves ostali čas pa izrabijo tečajniki po svojih lastnih željah, seveda v okvirju tabornega reda. Škoda je le, da nam tudi letos vreme ni naklonjeno. Voda je primerno mrzla, sonca skoraj ne vidimo, zato je tudi »namakanja« v Savinji manj kot navadno. Ker se danes vsi znanstvenki odpravljajo v vsemirje in preizkušajo svoje zmogljivosti v posebnih laboratorijih, je »bre Mi ko« sklenil preizkusiti svojo silno fizično moč za odpravo v »vsemorje«. Sploh je naša š111 postala eksperimentalni center v nravem pomenu besede. Da pa nas kakšna tuja obveščevalna služba (morda Boštjan Zafrlkamt) ne odkrije, bom raje molčal, s kakšnimi rečmi se ukvarjamo v prostem času. Javnost bo seveda pravočasno obveščena o rezultatih tega znanstvenega podviga. Za enkrat samo to (da ne bo nepotrebnega vznemirjenja): človeških žrtev še ni bilo! Pobili smo samo nekaj kač, kuščarjev, komarjev in drugih škodljivcev človeškega življenja. Vsi tisti pa, ki nameravate še letos priti v naše tečaje, poslušajte moj nasvet: vzemi s seboj kopalne hlačke i n dežnik! B. K. O Največji uspeh Jugoslovanov v Avstriji Bajc kljub bolezni najboljši Jugoslovan Odlična organizacija in veliko zanimanje Intervju s predsednikom Kolesarske zveze Slovenije tov. šavornom Velika, nad 1300 km dolga krožna dirka po Avstriji je končana. Dirkači so se razšli, Jugoslovani pa so se vrnili domov z doslej največjim uspehom v vseh desetih letih, odkar je. naša reprezentanca nastopala na tej naporni, predvsem gorski dirki. Prvič se je namreč zgodilo, da je skoraj celotna ekipa vzdržala ostro borbo od starta do cilja, Slovenec Bajc pa je dosegel s svojim plasmajem takšen uspeh, kot še noben izmed naših dirkačev na tej tradicionalni dirki. Zatorej smo se obrnili na vodjo jugoslovanske reprezentance, predsednika KZS tov, Lojzeta Šavorna, da bi nam povedal nekaj podrobnosti o vtisih ob tej prireditvi. Nismo se ušteli, marsikaj zanimivega smo izvedeli, kar posredujemo našim bralcem. SPLOŠNI VTIS Tov, Šavorn je takoj v začetku poudaril, da je bila konkurenca na tej dirki izredno ostra, pri čemer so se zlasti odlikovali Avstrijci, Švedi in Poljaki. Borba v posameznih etapah je bila neizprosna, saj so se prebijali v ospredje zdaj ti, zdaj oni tekmovalci, na drugi strani pa so nekateri od etape do etape odpadali. Toda, Jugoslovani so, razen Kulevskega, vzdržali to bitko do koirca, predvsem Bajc; ki mu je le bolezen preprečila še ugodnejši plasma, kot ga je dosegel. Posamezne etape so bile zelo naporne, nekatere tučTi silno dolge. Najnapornejša je bila vsekakor tretja etapa .od Beljaka do Zeli am See, ki je peljala čez visoki Gross-glockner, medtem ko je bila najdaljša peta etapa od Wattensa do Rieda, ki je merila 252 km.« Tako je dejal tov. Šavorn. KAKO SO VOZILI NAŠI? »Začetek dinke za Jugoslovane ni bil preveč uspešen, saj sta Bajc in Bergant vozila najprej v vodilni skupini, pa je Bajc dobil pri 150. kilometru defekt in potem časovne razlike ni mogel več nadoknaditi. Tempo v tej etapi je bil izredno hud in tako smo kot ekipa začeli dirko s 5. mestom. V drugi etapi od Graza do Celovca sta spet oba Slovenca - dirkača stalno vozila v vodilni skupini, pri čemer si je Bajc priboril zelo dober plasma, s tem pa v generalni razvrstitvi 4. mesto. Tokrat je moral Bergant nekoliko odnehati zaradi silno hude žeje, ki ga je dajala. Toda, že v 3. etapi se je začela huda smola. Bajc je težje zbolel, dobil je močan črevesni katar in to ravno pred najtežjo etapo. Fo zdravniškem nasvetu se je sicer podal na pot, toda z zelo majhno količino hrane. Pred dirkači pa je stal mogočni Grossglockner ...« RUMENA MAJICA MU JE UŠLA »Menda ni odveč, če posebej opišem borbo naših v tej etapi,« je nadaljeval tov. Šavorn, »kajti v tej etapi se je Bajc držal zares junaško. Kljub bolezni je bil stalno v vodilni skupini, 5 km pred vrhom pa je prehitel že Šveda Strohma, Avstrijca Durlacherja in Ignato-wieza, bil tik pred Poljakom Prusko in se bližal Avstrijcu Maschi, ki je na poti na Grossglockner vodil. Tedaj je imel Bajc že čas rumene majice in s takšno vožnjo, kot jo je začel, bi si jo prav gotovo prisvojil, če bi vzdržal. Nastopila pa je huda kriza. Vsi, ki jih je prehitel, so ga pustili za seboj, na vrh Grossglockner ja je prispel kot sedmi, na cilj v Zeli am See pa kot deseti. In vendar je še obdržal v generalnem plasmaju šesto mesto. Prav tako sta vozila tudi Bergant in 'Vukojevič. Kulcvski pa je v tej etapi odstopil in tako je bila jugoslovanska reprezentanca okrnjena.« ŠE SMOLA IN SMOLA ... Preostali trije Jugoslovani so se zagrizeno borili še nadaljne štiri etape do konca, čeprav je Bajca bolezen močno zdelovala in je imel Bergant defekt ter je Vukojevicu skorajda zmanjkovalo kondicije. Medtem pa so kolesarji ostalih ekip od etape do etape izboljševali svoj plasma in na koncu je Jugoslavija zasedla 6. mesto, Bajc pa 11., Bergant 21. in V ukojevič 30. mesto. Toda. če pomislimo, da je startalo 82 dirkačev in da je prišlo na cilj le 42 kolesarjev, je to vsekakor za Jugoslovane velik uspeh, ki ga je vredno zapisati. STROG REŽIM IN ŠE KAJ Režim na tej dirki je bil izr edino strog. Dirkačem ni nihče smel dajati vode, le oblivali so jih lahko. Posebej so pazili na kakršnokoli pomoč, kajti delo sodnikov je bilo brezhibno, prav tako odlična je bila organizacija glede motornih vozil, prenočišč in prehrane. Za dirko je v vseh mestih, pa tudi na podeželju, vladalo veliko zanimanje. V nekaterih krajih so dirkače sprejeli z nagovori, godbo, mestne občine v Zeli am See, Wa-tensu in Kremsu pa so celo plačale vse stroške posameznih etap. In ko so prispeli dirkači na Dunaj, jih je sprejel dunajski župan in pozdravil, okrog 50.000 gledalcev, med njimi tudi dva ministra ter več vidnih funkcionarjev, pa je vsem udeležencem priredilo lep sprejem. Zlasti so se ob tej dirki izkazale posamezne tovarne in podjetja. Tovarne so dale mnogo daril, delikatese brezplačno hrano ter osvežujočo pijačo, skratka, ta dirka je bila finančno močno podprta in to je dokaz, da Avstrijci mnogo dajo na kolesarski šport. »Zadovoljni smo torej lahko z letošnjim uspehom naših kolesarjev,« je zaključil svoje pripovedovanje tov. Šavorn, še ves pod nepozabnim vtisom velike borbe na dirki po Avstriji, Lepa gesla fotoreporterja Na eni od finalnih tekem nemškega nogometnega prvenstva med moštvoma Hamburger SV in VfB Stuttgart je srednji krilec Hamburga, znani reprezentant Posipal, ob nekem dvoboju z nasprotnikom padel preko mejne črte in >pristah na fotoreporterju, ki je sedel na majhnem stolčku. Igralec je obležal, čez pet minut pa se je zopet pojavil na igrišču, vendar je do konca tekme šepal. Veliko je bilo presenečenje Posipala, ko se je dan po tekmi pojavil o njegovem stanovanju fotoreporter s šopkoni cvetic in vprašanjem, kako je z njegovo nogo. Obenem se je tudi opravičil zaradi »soudeležbe« pri poškodbi. Igralec je bil seveda zelo vesel te pozornosti in je rekel takole: >Seveda morate tudi vi opravljati svojo dolžnost. Podaril pa vam bom majhen zložljiv stolček, zato da ne bo treba nobenemu igralcu več tvegali, da bi ti na vašem stolu poškodoval noge.* LETO KIL Štev. 28. 8(ran e Tovarniška sirena je naznanila konec dopoldanskega »šilita«. Iz Železarne se je vsula množica delavcev in se razkropila na vse strani. Na kolodvoru, ki je najlepši okras našega obmejnega mesta, je še največje vrvrnje. Delavci so se pognali po stopnicah vagonov in v hipu so bila vsa mesta v vlakih, ki peljajo proti Bohinju, Planici in Ljubljani popolnoma zatrpana. Skoraj neverjetno se zdi človeku, ki to opazuje, da lahko neka tovarna hrani in vzdržuje toliko pridnih rok delovnih ljudi. Pa vendar je temu tako. Najprej v tovarno Moja naloga je bila kratka: poiskati predsednika društva »Jesenice« in se z njim pogovoriti o jeseniškem šp-ortu in sploh na vse naše politične forume, ki mora jo skrbeti med drugim tudi za telesno odpornost in zdravje naših ljudi?« Predsednik društva se je na to vprašanje nekoliko nasmejal. Verjetno je imel pred očmi številne prošnje jeseniških športnikov,1' ki so jih z razumevanjem, z dobro ali slabo voljo, med drugim morali reševati prav ti forumi. Po krajšem premisleku pa je rekel tole: »Ge hi vsi pristopali k športnim problemom s takšnim razumevanjem. kakor predsednik MLO Jesenice tov. Dolinar, potem bi bila na Jesenicah zlata doba za športnike. Ne smem trditi, da nimajo razumevanja tudi druge ustanove, nasprotno pohvaliti moram Socialistično zvezo, dalje Svet za prosveto, ki sta ob vsaki priložnosti storila za jeseniško mladino kolikor je bilo v nju- Zunaj dograjeno — znotraj pa še primanjkujeta dva milijona, da bo stavba jeseniških kegljačev najmoderneje urejena so navdušeni športniki »Kje pač niso danes težave? Nekateri so se nam smejali, drugi so trdili, da smo si stavili previsoke cilje in kdove kaj še vse so govorili, In danes? Ledarna proizvaja dnevno 15 ton. ledu, ali z drugimi besedami, 1.5 milijona din zaslužka letno. Ledarna deluje v okviru mestne komunale, ia pa pozimi odstopi drsališče našemu društvu. Hokej je danes na Jesenicah šport številka 1 m prepričan sem, da se prav tej panogi obeta kvaliteten napredek.« železarna nima denarja Če bi mi pred tem razgovorom nekdo trdil, da Železarna nima denarja. bi se mu na vse grlo zasmejal. No, denar že ima, toda ne za takšne namene, kot morda pričakuje športna mladina na Jesenicah ali kdorkoli v Sloveniji. »Proračun je pač proračun! Železarna bi morala imeti bolj proste roke tudi pri financah. Tako pa, žal, za enkrat za športne potrebe ni toliko denarja kot si želimo. Lani je šport rešila finančnega poloma tombola, kar seveda ne bi smelo biti. Na tem mestu še enkrat poudarjam, da Železarna nima finančnih virov za vzdrževanje športnih Jesenic. Še to zapiši, da nimamo niti toliko denarja, da bi si zgradili prepotrebno kopališče. Sanitarni forumi bi morali zapreti vrata v tovarno, saj nima jeseniški delavec možmosti, da bi se po napornem in umazanem delu kulturno okopa}.« Primanjkuje strokovnjakov Na Jesenicah primanjkuje strokovnega kadra. V društvu dela 20 ali 25 funkcionarjev, ki morajo skrbeti prav za vse. O tej rakovi rani je predsednik društva Jesenic takšnega mnenja: »Ljudje se pri nas branijo pristopiti v vrste športnih delavcev, fn tako se zgodi, da vsa skrb leži večkrat na eni sami osebi in če ta odpove, nastane popoln polom. Tega ne bi smelo biti. Vzgoji kadrov bomo morali posvetiti veliko večjo pozornost. Na tem mestu bi še enkrat izrazil željo, da bi bilo pametno in koristno, če bi se člani 10 športne zveze Slovenije enkrat ali dvakrat na leto porazgovoriti s športnimi funkcionarji društev in na ta način tudi večkrat prihranili mladini razočaranje, športni delavci pa dobili lepše priznanje in polet za nadaljnje delo.« Novim uspehom naproti Na Jesenieali je torej 15 klubov, 13 različnih zahtev, toda vsi z isto željo — k novim zmagam nasproti. Kdo so ti klubi? Nogometni, smučarski, košarkarski, odbojkarski, namiznoteniški, teniški, kegljaški, hokejski, keg/jaški na ledu, atletski in poleg tega še klubi za kajak, balinanje in sankanje. Kegljači imajo n. pr. izredno lep športni objekt, ki pa še ni v celoti dograjen. Potrebujejo okrog dva milijona din in Jeseničani hodo lahko sprejeli organizacijo najzahtevnejše mednarodne prireditve. V razgovoru s predsednikom društva in drugimi funkcionarji smo zvedeli, da so športniki disciplinirani. ob boljši iznajdljivosti pa bi lahko predvsem smučarji in nogometaši dosegli neprimerno lepše uspehe. Ko sva se z inž. Gižmanom poslovila, so bile njegove zadnje besede: »Vse bomo storili, da bo na Jesenicah športno življenje koristilo zdravju, veselju in razvedrilu našega delovnega človeka. M Zidar Jože, stalni član državne reprezentance, je tudi marljivi delavec jeseniških Železa rn Že nekaj dni sva se »lovila« s tov. inž. Čižmanom po telefonu, s katerim sva že v mladih letih v isti klopi gulila hlače. Zato je bil tudi začeten uvod brez one znane uradnosti, kj običajno zavira prisrčen in odkrit razgovor. Razložil sem mu svoje želje in že sva bila sredi živahnega pomenka. »V naši tovarni je okrog 6500 delavcev, od teh 500 uslužbencev. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da je polovica domačinov, druga polovica pa mora prihajati na delo z vlakom.« Jeseniški smučarji radi uporabljajo vzpenjačo, ki vodi na Črni vrh »lil koliko je od teh športnikov?« Inženir Čižman, ali kakor mu pravimo sošolci in prijatelji na kratko Cene, je nekoliko ponjislil. nato pa rekel: »V naši tovarni je nad 500 aktivnih športnikov! Pa vendar s tem še nisem zadovoljen.« »Ali ima jeseniško športno društvo vse pogoje, da lahko vzdržuje in vsestransko pomaga številnim klubom, ki stoje, kakor vemo, na svojih lastnih nogah?« »Ti misliš, da so našj klubi, ki jih je mimogrede rečeno 13 po številu, finančno in organizacijsko neodvisni od matičnega društva?« »Tako sem mislil.« »Res je, da bi naši klubi morali sami skrbeti za strokovno plat, pa tudi finančno stanje, vendar do danes še tega ne zmorejo sami. Matično društvo ali z drugimi besedami, centralna uprava, mora voditi društveno politiko in po svojih močeh reševati večkrat strašno zamotane finančne probleme.« »Pa vam pri tem pomagajo merodajni forumi? Tu mislim predvsem na tovarno samo, na MLO Jesenice nili močeh. So pa tudi iakšni ljudje, ki še ne razumejo nujnosti današnjega časa in zato so še težave, kar pa nas ne ovira pri naših ciljih.« Med delavci-športniki ni nezgod Že večkrat sem imel priložnost slišati, da so športniki po navadi pridni delavci. Tokrat pa je inženir lepo razložil še drugo lastnost, ki zasluži ilustracijo. »Dobro je javnosti poznano, da so v tovarnah večkrat velike nezgode, ali celo smrtni slučaji. Toda, prav pri nas se opazil, kako pristopa k delu športni k. Doslej se še ni pripetilo. da bi bili pri takšni nesreči prizadeti športniki. Le-ti so iznajdljivi in prisebni, kar je njim samim in delu v prid!« Umetno drsališče — ponos Jesenic Med najlepše športne naprave moramo prišteti umetno drsališče, ki leži pod Mežakljo. O gradnji tega objekta je inženir Čižman nanizal več podrobnosti: »Ideja za ta objekt je prišla na dan leta 1953. Takrat srno mislili takole: potrebno bo združiti prijetno s koristnim, ali z drugimi besedami, storiti moramo tako, da bo koza cela in volk sit. Najprej zgraditi ledarno. ki bo prinašala poleti lepe finančne vire, ob ledarni pa zgraditi še umetno drsališče in tako zagoio-viti slovenskemu hokeju nadaljnji obstoj. To je bila ideja tov. Zormana in moja, ki sva ves čas delala tudi na njeni uresničitvi« »Pa ste imeli pri tem precej težav?« Čeprav je že teden dni, kar je bilo v Vukovarju zaključeno državno prvenstvo v veslanju za I. razred za člane in članice in za starejše mladince, bi bilo napak, če he bi vsaj v skopih besedah omenili pomembnega uspeha, ki so ga dosegli slovenski veslači. Prvič se je na državnem prvenstvu zgodilo, da so slovenski veslači nastopili kot enakovreden nasprotnik in so se resno potegovali iudi za boljša mesta. Na prvenstvu so nastopili člani Branika, Bleda in »Savice«. Najpomembnejši uspeh je dosegla članica ljubljanske »Savice« Marta Baš, ki je v sciffu pri članicah prepričljivo zmagala. Pa ne samo to. S svojo odlično vožnjo in tehniko je navdušila vse navzoče. Čeprav je Marta šele lani jeseni prvič prijela za veslo, je v tem kratkem času pokazala neverjeten napredek. Samo letos je na treningu prevesla-la že 750 km Zato seveda tudi uspehi niso izostali, 'Vestnost in skromnost sta odliki nove državne prvakinje. Skromna je celo preveč, saj je šele po sili sprejela dodatek za hrano. Doslej je nastopila šele dvakrat na Dolenjski regati in na državnem prvenstvu. 29. julija bo nastopila na slovenskem prvenstvu, kjer upajmo, da ne bo imela večjih težav. Težja naloga jo čaka 5. avgusta, ko bo na Bledu'državno prvenstvo za zvezni razred, ki bo obenem izbirna tekma za letošnje evropsko prvenstvo. Treba se bo spoprijeti z veslačicami, ki imajo že večletne izkušnje. Vendar upajmo, da Marta tudi takrat ne bo zatajila in da bo prav tako sveža kot v Vukovarju priveslala k tribuni po lovorjev venec. Tudi ostali slovenski predstavniki na državnem prvenstvu so se dobro odrezali. Tako je Mariborčan Roš v sciffu pri članih dosegel 4, mesto, čeprav je veslal v čolnu preklopne gradnje. Mladinskih sciffov je nastopilo 12 in je imel Radin že ob predtekmovanju težiko borbo, da se je uvrstil v finale, kjer je dosegel 3. mesto. Za njim so ostali znani veslači Mladosti in Mornarja, čeprav so ga pri Pi&i/o-meški t/t stali Čeprav se navadno v veslanju udejstvujejo največ dijaki in študenti, temu ni tako v Novem mestu. Ko sem pred kratkim obiskal veslače v Novem mestu, mi je predsednik tov. Miro Thorževsky povedal precej zanimivega o delu veslačev na Krki. Veslanje v Novem mestu nima tradicij. Vendar najbrž ni več daleč čas, ko bodo Dolenjske regate, ki jih vsako leto prirejajo na Krki. postale tradicionalne. Začetek je b:l vožnji zelo motili valovi, ki so jih povzročali vlačilci na Donavi. Pri mladinskih četvercih s krmarjem je ljubljanska »Savica« dosegla 5. mesto in sicer le 2.8 sekunde za 3. in 4. V predtekmovanju so premagali ekipi Crvene zvezde in Istre (Pulj). Ker so še vsi miadi in bodo pri mladincih nastopali še dve leti, lahko upamo na dobro ekipo. Članice mariborskega Branika so v finale, kjer je dosegel 3. mesto, segle 5. mesto. Vendar tokrat razlika ni bila več tako očitna. Z nekoliko več treninga pa bi tudi Mariborčanke lahko dosegle boljše mesto. V ekipni oceni pri ženskah je ljubljanska »Savica« s 100 točkami zavzela 2. mesto v državi. Za njo so ostali znani klubi kot Crvena zvezda, Vukovar in drugi. M. G. s a na yizavi poti skromen. Krka je primerna za vsako vrsto veslanja in ker je kajak najenostavnejši čoln, so tudi Novo-meščani pričeli s to vrsto veslanja. To pa ni zadovoljilo vseh veslačev, zato se je kmalu pojavila želja po pravem športnem veslanju. Priskočila je Veslaška zveza Slovenija, ki je VK Krka podarila četverec. To seme je padlo na rodovitna tla. Zanimanje je hitro raslo in ■_ iz skromnega kluba je postala močna športna enota. Ko so lani s pomočjo VZlS in OLO zgradili še lianger, je veslanje v Novem mestu še bolj zaživelo. Predsednik kluba tov. Miro Thor-ževsky je takole povedal o novomeških veslačih: »Začetek je bil več kot težak. Brez strokovnjakov in brez tradicij smo se morali lotiti dela. Danes po 5 letili lahko rečemo, da smo uspeli. Letošnje 4 Do-1 ijska regata je priča, da veslači radi prihajajo na naša tekmovanja, saj so se ga udeležili vsi slovenski klubi. Število nastopajočih je vsako leto večje. Če bomo z domačimi veslači dosegli še kak vidnejši (Nadaljevanje na 5. strani) Umetno drsališče na Jesenicah je eden najlepših športnih objektov Gorenjske. Brez tega objekta ne bi Jeseničani nikoli dosegli sedanje kvalitete Veliko slavje Letošnji prvak Italije o nogometu Fiorentina je svoj uspeh proslavil na prav poseben način. Na kraju velikih športnih uspehov, to je na nogometnem igrišču, jia velikem mestnem stadionu, so priredili ljudsko slavje, nekakšen velikanski banket z 10.000^ »povabi jenih«. Navdušeni pristaši Fiorentine so se morali prej za io »slovesnosti celo prijaviti. Interesentov pa je bito mnogo več od 10.000, kolikor je bilo razpoložljivih mest. V Domžalah je bilo prijetno Mladi nogometaši so se v Domžalah dobro počutili Tekmovanje za »Titov pokal« v so izločeni od nadaljnjega tekmovanja Novomeški veslači se na pravi poti (Nadaljevanje s 4. strani) uspeh, sem prepričan, da bomo še s krepkejšimi »zaveslaji« napredovali.« ' „ 'V večini klubov prevladujejo med člani študenti in dijaki. V Novem tnestu pa jim prav iz teh vrst primanjkuje članov. 60 aktivnih veslačev je za Novo mesto kar lepa številka, vendar bodo letošnje evropsko prvenstvo skušali izkoristiti za Povečanje števila članstva. VK Krka 'jna v svojih vrstah največ vajeniške in kmečke mladine. Pomanjkljivost vseh slovenskih klubov je to, da nimajo ženskih tekmovali. Na letošnji Dolenjski regati pa so Novomeščanke v disciplini četvercev nastopile v dveh posadkah! Novomeški veslači so torej na Pravi poti. Želimo jim pri njihovemu nadaljnjemu razvoju še mnogo uspehov! M. G. Sedaj ko je ha Ljubljanici zgrajena zatvornica, se je »delovno področje« ljubljanskih veslačev precej po.večalo. Tako jih številni Ljubljančani lahko večkrat vidijo pri delu celo pod Tromostov jem. llotel sem zvedeti kaj več o ljubljanskih veslačih, zato sem jih obiskal. »Letošnje leto pomeni v Ljubljani za naš šport pravi mejnik,« mi je pripovedoval trener, znani veslaški delavec V K Savica Stefan Hočevar. »Število aktivnih veslačev se giblje sedaj od 80 do 100, kar je seveda prav lepa številka. Še vedno pa nismo uspeli pritegniti tudi tekmovalk, tako da razen Baševe, ki telos pridno trenira, nimamo nobene vaslačice. ki bi nas lahko zastopala na tekmah. Že letošnja dolenjska regata je pokazala, da imamo letos zopet najboljše veslače v Sloveniji. Kljub temu, da smo pri ženskih disciplinah nastopili le v skifu, smo v ekipnem ocenjevanju osvojili prvo mesto in pokal Veslaške zveze Slovenije. Upam, da bomo tudi na ostalih letošnjih tekmovanjih to še potrdili. Ekipa v mladinskem četvercu je šele letos pričela s treningom. In čeprav eno lelo v veslanju pomeni malo, so dosegli nekaj kar lepih uspehov. Ker pa bodo pri mladincih lahko tekmovali še dve leti. upam, da ne bodo ostali pri začetnih uspehih.« »Kaj je po tvojem mnenju vzrok, da ste prav letos dobili toliko novih članov? Ali morda bližnje evropsko prvenstvo na Bledu?« »Nekaj gre seveda tudi na račun letošnje velike manifestacije veslačev, vendar menim, da se bodo uspehi pokazali šele po prvenstvu in zato takrat tudi pričakujemo še večji dotok novih članov. Mislim, da smo prav s tem, da lahko vozimo po Ljubljanici tudi skozi mesto, opravili pomembno delo pri popularizaciji veslanja. Tudi medfakultet-ne tekme, ki so na sporedu vsako leto v začetku sezone, so vsakokrat bolje obiskane. Če k temu dodamo še prizadevanje članov, ki so pripeljali več novih članov, sem menda omenil vse, kar je vplivalo na porast članstva med našimi veslači.« Eto tod je pri veslačih ljubljanske »Savice« še vse v redu. Ker pa danes pri športnih klubih skoro ne Od 1. julija dalje je ljubljanska nogometna podzveza organizirala v Domžalah taborjenje nekaterih najboljših mladincev iz vseh klubov. Namen tega taborjenja je bila predvsem vadba nogometne igre, teoretična in praktična obdelava tehnike in pravil, medtem pa so se mladi nogometaši tudi kondicijsko izpopolnjevali. Internat usnjarskega tehnikuma je za 15 dni spet oživel. Prijetno okolje v bližini tega internata, kjer je tudi nogometno igrišče, je bilo vsak dan prizorišče resnega dela, saj so si mladinci mnogo prizadevali, da bi pridobili čim več znanja Obisk pri veslačih ljubljanske »Savice« gre brez težav, je seveda Štefan povedal tudi nekaj o tem. »S povečanjem števila članstva so seveda poškodbe na čolnih številnejše. Posebno novinci precej bolj poškodujejo občutljive čolne. Tako mnogokrat že itak maloštevilni čolni res ne morejo zadostiti številnim veslanja željnim športnikom. Tudi prostor, v katerem so spravljeni čolni, je prenapolnjen. Če nam bo uspelo dobiti nove čolne, ne vem kam jih bomo dali. Ker še vedno ni rešeno vprašanje, ali bomo ostali na sedanjem mestu, ali se bomo morali preselili, se seveda ne izplača graditi kaj novega. Zato le staro barako toliko popravljamo, da za silo nudi streho dragim rekvizitom. P'rav pri veslanju so športniki navezani le na rekvizite, ki so zelo dragi. Menim, da bi morali nuditi saj za vzdrževanje obstoječih objektov in popravilo čolnov več sredstev. Z letošnjim evropskim prvenstvom. ki bo na Bledu, na smo morali tudi mi precej žrtvovati. Gre namreč zato, da v veslanju primanjkuje organizatorjev. K delu so bili pritegnjeni naši funkcionarji, ki seveda np morejo posvetiti 1 oliko časa našim veslačem in to mi precej občutimo. Moram pa povedati še to, da nam Veslaška zveza Sloveni je pomaga kjer le more in ji gre za prizadevanje posebna zahvala.« »Kako pa zmorete delo s povečanim številom članstva?« »Letos so v Piranu končali tečaj 4 inštruktorji, ki smo jih takoj pritegnili k delu. Prava sreča, da je bil tečaj prav letos, ker sicer ne vem. kako bi zmogli delo. Upam, ■ bo takih tečajev še več. saj pri veslačih res primanjkuje funkcionarjev in trenerjev.« »Kako pa boste letošnje evropsko prvenstvo izkoristili za popularizacijo veslanja? »Možnosti za to imamo prav malo, saj nam tega ne dopuščajo skromna sredstva. Upam, da nam bo uspelo organizirati skupinski izlet za prizadevne člane, ki si bodo pod strokovnim vodstvom ogledali _to kvalitetno prireditev. Le na ta način bodo s prvenstva odnesli največ koristnega.« M. G. od svojega vodje in trenerja tov. Butkovca iz Trbovelj. Vsi so ga vzljubili, predvsem zaradi tega, ker jim je znal dosti pokazati, pa tudi zato, ker je bil z njimi dobrohoten. Vadili pa, kot smo že rekli, niso samo nogomet. V novem bazenu so plavali, mimo tega igrali odbojko, košarko, naredili so nekaj izletov v bližnjo okolico in si ogledali tovarno. Skratka, dolgčas jim ni bilo. Vrh tega so odigrali tudi 3 tekme, ena od teh je bila propagandna v Blagovici, kjer so nastopili na zasilnem igrišču in s to tekmo vzbudili pri domačinih veliko zanimanja. In dnevni red? Delo je bilo razdeljeno od 8. do 11. in od 15. do 17. ure. Z njimi so vadili tudi mladinci Domžal, skupaj torej okrog 30 mladincev. Toda disciplina ni prav nič trpela in se ni nihče pritoževal, niti vodstvo internata, kjer so stanovali, niti kdo drugi. S hrano so bili mladi nogometaši zelo zadovoljni, prav tako s stanovanjem, glede česar gre pohvala predvsem upravi tehnikuma. Vmes so jih obiskali tudi nekateri predstavniki klubov, tako da niso bili osamljeni. Na koncu koncev lahko rečemo. da je to taborjenje vsekakor uspelo. To p predvsem zaradi tega, ker so nekateri mladinci pokazali precej znanja, zlasti mladinca Svobode Loboda in Vertelj, ki sta si največ prizadevala. Torej, stroški za taborjenje niso bili zaman in bi kazalo tak način dela z mladino še obnavljati. Nogomet se širi .. V zadnjem času je bilo ustanovljenih precej nogometnih kolektivov. Tako je v okviru »Partizana« Ribnice začel delovati nogometni kolektiv s prvim moštvom in pionirji. Tudi gluhi so si ustanovili svoje športno društvo. Kot slišimo, pa se bo v Novem mestu razživelo nogometno življenje čim bo dokončno dograjen stadion. Precej pogojev za ustanovitev nogometnega kluba imajo na Grosupljem in tudi v Črnučah bodo verjetno kmalu ustanovili nogometni klub. Odličen uspeh mlatili s9^siil£®v Poročali smo že, da so bili brigadirji mladinske delovne brigade, ki je v prvi izmeni delala na igrišču Svobode na Viču, obiskovali tudi tečaj za nogometne sodnike. V petek so opravili teoretične izpite. Od 34 tečajnikov se je k izpitu prijavilo 16 kandidatov, ki so vsi opravili sodniški izpit z zelo dobrimi uspehi, najbolje pa se je izkazal dijak V. gimnazije Andrej Šiular, doma iz Vrhnike, ki je odlično odgovarjal na vsa vprašanja. Nasploh so vsi tečajniki pokazali precejšnjo mero znanja, razveseljivo pa je to, da jih je večina iz podeželja, kjer bodo lahko precej pomagali pri nogometni dejavnosti. Torej, led je prebit in prve mladinske nogometne sodnike imamo. Ko bodo dopolnili 20. leto, se bodo lahko vključili v sodniško organizacijo kot pravi nogometni sodniki. Med tednom, delno pa tudi že v nedeljo, so bile odigrane četrtfinalne republiške tekme za pokal FLRJ. Pri tem je prišlo do nekaterih presenetljivih rezultatov. Prvak 1 j uhlja nsko-printorske lige Grafičar je na svojem igrišču podlegel Triglavu iz .Kranja, prav tako pa se je zgodilo tudi Novi Gorici, ki jo je zelo okrnjeno moštvo Ljubljane prav tako premagalo. Prejšnjo nedeljo je bil izločen Kladivar, ki ga je premagal Branik, Odred pa je izločil Brežice. V polfinalni tekmi, ki bo v četrtek, se bosta srečali enajsterici Odreda in Branika, v drugi polfinalni tekmi (odigrana je bila danes), pa Ljubljana in Triglav. GRAFIČAR : TRIGLAV 1:3 (1:1) V četrtek sta igrali med seboj enajsterici Graličarja in Triglava, pri čemer je Triglav z boljšo igro osvojil zasluženo zmago. Kranjčani so nas presenetili s hitrimi napadi, ki jih Grafičar — ki pa seveda ni nastopil s popolnim prvim moštvom —■ ni mogel zadržati. Precej krivde za prejete gole nosi nezanesljivi vratar Bele, strelci pa so bili Mihelčič, Brezar III. in Štular za Triglav. ter Hanžič za Grafičar. Sodnik Goli ni imel najboljšega dne. NOVA GORICA : LJUBLJANA 1:3 (0:1) Uspeh Ljubljane v Novi Gorici je precej presenetljiv, saj je nastopila le s petimi igralci prvega moštva, medtem ko so manjkali Sočan, Čebokin, Hacler, Dolenc in Gruden, ki za enkrat še vedno predstavljajo ogrodje ligaškega moštva Ljubljane. Zadnja dva sta, kot smo bili obveščeni od vodstva kluba, nedisciplinirano izostala od tekme. Ljubljana je nastopila v tejle sestavi: Bencik, Eltrin, Blaznik, Veselko, Kompoš, Pirc, Šoštar, Perhaji č, Lukežič, Gosar, Stojanovič. — N. Gorica pa takole: Bednar, Bajt, Rupnik, Oblak, Krajnik, Kogoj, Brajnik, Mozetič, Kuzmin, Spajič, Markič. Gole so dosegli: Perharič v 32., Šoštar v 70. in Stojanovič v 86. minuti za Ljubljano ter Markič v 78. minuti iz enajstmetrovke za Novo Gorico. V prvem delu je bila igra precej mlačna, delno tudi zaradi precejšnje vročine, moštvi pa sta zamudili nekaj zelo lepili možnosti za dosego gola. Zlasti so se v tem »odlikovali« domačini. V drugem polčasu je imela v začetku Gorica terensko premoč, toda Ljubljana je povišala rezultat na 2:0, nakar je zaradi domnevne roke Blaznika sodnik prisodil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Markič ter znižal razliko na 2:1. Končni rezultat je dosegel Stojanovič. Ljubljana je igrala precej nepovezano, moštvo očitno še ni ^igrano, medtem ko so domači igrali precej ostro, v nekaterih trenutkih celo grobo, mimo tega pa so še precej ugovarjali sodniku Perku iz Ljubljane. T. Razgibano življenje v Cerknici V Cerknici je bilo doslej športno življenje precej mrtvo. Minuli teden pa so tamkaj ustanovili športno društvo pod imenom »Slivnica«, za kar so dali pobudo nogometaši. Prvi športni sekciji sta nogometna in odbojkarska, vse pa kaže, da se bodo razmahnili še v ostalih športnih panogah. To pa zlasti zaradi tega, ker so dani v tem kraju za športno dejavnost zelo dobri pogoji: tereni okrog Cerknice so naravnost idealni, mladine, ki bi se rada udejstvovala v športu, je ogromno, krajevne družbene organizacije pa so pokazale doslej ve* liko razumevanje in se nameravajo v polni meri zavzeti za delo. Kot smo obveščeni, nameravajo v kratkem ustanoviti tudi društvo »Partizan«, ker imajo na razpolago neko poslopje, ki bi se dalo preurediti v telovadnico. Kljub težavam uspešno delajo rpk TONi S A I L E R POT DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE Moj oče je bil oskrbnik športnih objektov v Kitzbiihelu, zato so mi bile vse podrobnosti na posameznih progah okoli žičnice tako dobro znane kot domača hiša in očetova delavnica. V alpah sem se seznanil z mnogimi progami, toda ena je bila med njimi res najtežja, najbolj nevarna. Rekli smo ji »Strma proga«. Njena posebnost je bila že od nekdaj kaj muhasta — niti za trenutek se nisi mogel oddahniti na njej. Samo za hipec so ti splavale misli drugam in že je šla koncentracija po vodi, z njo vred pa tudi ti! Na vsakem mestu te proge si moral biti popolen gospodar samega sebe, čeprav je na svetu dosti prog, ki jih lahko prevoziš _ brez vsake težave, ne da bi bil v najboljši formi. Na »Strmi« pa je bilo treba vsako sekundo natančno vedeti, kaj moraš storiti! Kolikokrat sem v športnih reportažah bral o »beli opojnosti«. Toda, bratec, tisto, kar skriva molčeča »Strma«, je vse prej kot bela opojnost. »Strma« ti omogoči ne samo bliskoviti tempo vožnje, marveč nudi tudi priložnost najbolj ostre koncentracije, pri kateri igra razsodnost glave prav tako pomembno- vlogo kot krepko krmarjenje z nogami. Morda vas dolgočasim? Toda potrpite! Le nekaj bi še rad povedal o njej. Ker je »Strma« razmeroma ozka — na nekaterih mestih je široka komaj dva metra — moraš voziti Po njej s tako natančnostjo, rekel bi skoraj — z me terski m trakpm v rokah. Če si zamah, ki ga krivina zahteva, izvedel prepozno, potem boš, bratec, krepko zletel s proge. Oče mi je, ko sem s šestimi leti prvikrat vozil po »Strmi«, najtežja mesta označil s smrekovim vejicami in zmerom nadzoroval mojo vožnjo. Spominjam se, da sem »Strmo« Pred mnogimi leti z njim prevozil nič manj kot enajstkrat na dan. Doma sem sedel za mizo, vzel svinčnik in izračunal: prevožena pot je bila daljša, kot če bi se z vrha Mont Evere-sta spustil do njegovega vznožja. Čeprav »Strmo« zelo dobro poznam, moram vendarle priznati, da na njej le nisem imel zmerom sreče. Zakaj, boste vprašali? Odgovor je kaj enostaven: po progi, ki je še ne poznate dovolj, vozite tako, da ste res kos sleherni situaciji. Na »Strmi« pa sem se vedno počutil tako domačega. Toda prav to občutje se mi je včasih krepko maščevalo. Rekel sem si: to vendar zate ni nikakršna umetnost, posvetil sem zbranosti zadnjo skrb — in rezultat? Sailer je zletel s proge ter z glavo podrsal po snegu. Nič rad nimam »Strme«. Toda še danes čutim spoštovanje pred njo, prav tako spoštovanje kot tedaj, ko mi je bilo šele šest let... In čeprav sein prestal na »Strmi« svoj smučarski krst, se še ne mislim tako Kmalu ločiti od nje. Prepričan sem, da si bova tudi v bodoče lahko še kako rekla — ona in jaz! KRATKE ZGODBE O POGUMNEM CHRISTIANU PRAVDI Z vsako naslednjo zimo se je stopnjevalo moje navdu-dušenje do zimskega športa in z njim vred tudi poznavanje smučarske tehnike. Zdaj sem že krepko stal na svojih smučali in si prizadeval da bi razen odlične drže dosegel tudi kar najboljši čas. To pa seveda ni bila tako lahka stvar. Uvrstil sem se bil med prijatelje, ki so v tistih časih obetali mnogo,, čeprav so nekateri med njimi pozneje vrgli smuči za zapeček in se posvetili docela drugim stvarem. S tistimi, ki so predstavljali našo karlmavevsko druščino, pa sem spoznal, da nam je »Strma« postala naenkrat že tako domača, da se je bilo treba začeti ozirati po še bolj strmih in nevarnejših progah. Po žičnici smo lahko dosegli veliko višino in tamkaj nastopali v docela neprehodnih prepadih. Navadno sem bil sam inicialor takšnih in podobnih podvigov. S kakšnim veseljem smo vozili čez previs, ki je mejil na brezdno! Seveda se mnogi med nami sprva niso upali voziti v tej divji pokrajini. Besede »strahopetec« pa ni mogel prenesti nihče: jadrno je znsmučal po divji strmini, da mi še danes ni jasno, kako smo mogli prisiliti same sebe v tako tvegano početje. Dostikrat smo se približali tudi starejšim tovarišem in jih gledali, ko so z divjo naglico drug za drugim brzdi v dolino. Videl sem, da je še veliko smučarjev, ki svoj posel obvladajo bolje od našega očeta. Vse naše občudovanje pa je bilo tedaj namenjeno Christianu Pravdi, avstrijskemu »smučarskemu kralju«, ki so ga poznali — in to smo dobro vedeli — daleč okoli po svetu. Večkrat se je pokazal tudi na Petelinovem grebenu. Ob takih prilo.Vaz.stih smo mu mogli slediti in se učiti od njega vse tisto, česar sami doslej še nismo poznali. Pa tudi govoril sem pogosto z njim, saj je bil že od mladih nog stalni obiskovalec naše hiše. V tistih letih smo mlajši drug drugemu prigovarjali: »Vozi tako kakor Pravda!« Te besede so seveda pomenile za nas več, kot če bi se bil znašel med nami najbolj imeniten športni pedagog in nam zapovrstjo razlagal vsa poglavja smučarskih tehnik. Smučarski stil Christiana Pravde smo začeli slepo posnemati in šele dolgo pozneje sem moral sam sebi priznati, (la nisem ravnal prav. Kdor dobro posnema, je zelo slab smučar! Boriti se je treba za svoj lastni stil. Pri tem seveda danes ne zanikam, da je treba vse tisto znanje, ki so si ga s trdim delom, treningom in dragocenimi izkušnjami pridobili smučarski mojstri po svetu, odločno zavračati. Christian Pravda pa mi je kot smučar in človek še danes pri srcu. zlasti zavoljo njegove športne vneme in izrednega poguma, ki sem ga imel priložnost že tolikokrat videti na lastne oči. Pred nekaj leti — tiste zime je bilo zapadlo veliko snega, pa tudi mnogi izletniki iz vseli koncev in krajev sveta so bili prišli v Kitzbuliel — je sedel Christian Pravda v naši izbi. Zbranemu krogu mladih športnikov je pripovedoval o svoji smučarski karieri in z izbranimi besedami orisa! mnoga tekmovanja, na katerih je zapovrstjo dosegal tako blesteče uspehe, da so mu jih domači in tuji tekmovalci,odkrito zavidali. Tedaj pa sp se odprla vrata in v izbo je stopil moj oče. Ozrl se je v Pravdo z besedami: »S proge prihajam. Strmo moramo pri priči zapreti, ker je od vrha do tal pokrita z debelim ledom. Rad bi poznal človeka, ki bi se zdaj drznil pomeriti z njo.« (Dalje Utrinki iz Maksimira Troboj ženskih atletskih reprezentanc je že daleč (beri 7 dni) za nami, toda tudi to tekmovanje je kot večina podobnih dalo zopet precej »snovi« za obdelavo. Tokrat nekaj utrinkov iz Zagreba. * Pričeli bi lahko s smolo. Slovenija jo je imela tokrat na pretek, lahko bi rekli >za izvoz«. Prva odlična tekmovalka poškodovana, druga poškodovana, tretja poškodovana, četrta na morju in tako naprej so prihajale nesrečne vesti na Atletsko zvezo v Ljubljani. Nb, nazadnje se je cvet slovenske ženske atletike le podal v Zagreb in upali smo da bo kljub mnogim nesrečam le šlo. Tedaj pa so se začele komplikacije s tekom na 800 m. — Čudno, bi človek rekel, saj smo imeli v Zagrebu obe rekorderki, Knezovo in Slamnikovo, in torej le ni bil problem kako in kaj. Slam-nikova pa si je že dva dni pred tekmovanjem nakopala pošteno angino, in tako ji je zdravnik prepovedal nastop. V nedeljo opoldne snio nestrpno pričakovali prihoda ljubljanskega dela ekspedicije, ki naj bi z^ njim prispela tudi rezervna tekačica za 800 m. Vse po vrsti so se pojavile na vratih vagona, le najbolj pričakovane od nikoder. Nesreča v družini jo je zadržala doma in tako smo stali pred tekmovanjem pred težko izbiro: ali enostavno podariti točke nasprotnikom, ali pa izbrati »žrtev«. * Kar na tribuni je prišlo do deloma javne razprave o »žrtvi« na oltar slovenske atletike. Tekačice so avtomatično odpadle, prav tako skakalke v daljino, kajti propozi-cije prepovedujejo nastop na 800 metrov in še na kakšni drugi od omenjenih disciplin. Izbire torej ni bilo veliko. Dve skakalki v višino in nekaj metalk. Nazadnje se je vodstvo reprezentance odločilo po starem pravilu »potunkaj tistega, ki ga ni zraven,« za Usenikovo. — Zabičali pa so vsem prisotnim. »Da ne boste nič zinili o 800 metrih, če ne bo še kroglo slabo metala.« — »Zarotniki« so res molčali in prišli' na dan z veselo novico šele po odličnem rezultatu in zmagi Useni-kove v krogli. V prvem trenutku — ,nad svojim uspehom je bila namreč tako presenečena in vesela, da se niti ni dosti branila in tako je imela Slovenija vendar dve predstavnici na 800 m in gledalci so tudi prišli na svoj račun, Usenikova pa je na koncu tega »maratona« spravila iz sebe le: »Nisem vedela, da je tako težko, pa čeprav človek teče tako počasi.« * Kapetan slovenske reprezentance je bila tokrat Nada Kotlušek. Na svečani otvoritvi je junaško stopila pred izbrano vrsto Slovenije in »ukazala«: »Trikrat zdravo za reprezentanco Slovenije ...« * V atletski terminologiji smo prišli do novega izraza. Največ zaslug za to pridobitev ima Atletska zveza Slovenije, ki je na pismo, naslovljeno zveznemu kapetanu dr. Milošu, takole napisala: »Rezervni kapetan za žene ...« V Zagrebu je bilo seveda mnogo veselja in dr. Josipa Miloša se bo verjetno še dolgo časa držal naziv »rezervni kapetan za žene«, Najboljši barometer za trenutno stanje v troboju, je bil pogled na obraz tega ali onega izmed vodij slovenske ekipe. Enkrat si videl široko nasmejan obraz, ko je naša tekmovalka dosegla odličen rezultat in mnogo točk, potem si videl prihajati temne oblake in nazadnje je bil obraz samo še odraz silne nevihte z grmenjem in treska-njem. V tolažbo slovenskim atletskim funkcionarjem pa, le toliko: saj smo vendar vedeli, da z okrnjeno ekipo ne moremo zmagati. Seveda pa so se pojavljali vedno tisti nesrečni »če«. Kaj bi bilo, če bi atletinja X. Y. tekla desetinko ali dve hitreje, če bi druga članica reprezentance skočila centimeter dalj, pri tem pa sevedi nihče ni pomislil _tudi na drugo varianto tega »če«; če bi naša metalka vrgla na primer pol metra manj, ali tekla toliko in toliko slabše. * Gledalcev pa ni bilo dosti. Če odštejemo atletinje, sodnike in ostalo atletsko družbo ter kakih 200 pripadnikov JLA, bi menda s prsti na rokah in nogah že skoraj »zagotovili« naše oreštevanje. Uspehi družine Kelly Ime Kelly ste gotovo že slišali. Če se zanimate za film, poznate najbrž filmsko Dzvezdon Grace Kelly, trenutno princeso Monaka. Če pa ste bolj navdušeni za šport, boste morda vedeli za njenega brata Jacka Kellyja, enega najboljših veslačev ZDA. Pred nekaj dnevi so imeli Amerikanci izbirne tekme za olimpijske igre in Jack se je z zmago v skiffu uvrstil v olimpijsko moštvo. S tem pa spisek znanih Kellyjev še ni zaključen. Oče Kelly je bil pred leti tudi odličen veslač, prav tako v skiffu kot njegov sin, danes se pa tudi zelo uspešno uveljavlja kot finančnik. BALKANSKE IGRE s“ Predsednik Tito prevzel pokroviteljstvo — Romuni tokrat favoriti Konec prihodnjega tedna ali točneje rečeno, od dne 20. do 22. julija, bodo v Beogradu XV. Balkanske igre v atletiki. Leta 1930 se je začelo to veliko atletsko tekmovanje balkanskih držav in od tega so. se vsako leto do začetka druge svetovne vojne srečavali najboljši atleti. To so bila tedaj za jugoslovansko atletiko največja tekmovanja. V teh letih se nismo borili za prvo mesto. Na prvih 11 igrah so vedno zmagovali Grki, Jugoslavija pa je dosledno zavzemala drugo mesto (razen leta 1933, ko je bila druga Romunija]. Po vojni je prišlo do obnovitve Balkanskih iger, in sicer smo zabeležili dvoje iger 1946 v Tirani in 1947 v Bukarešti, ki pa na njih niso sodelovali atleti Grčije in Turčije. Zato so se sodelujoče države kasneje dogovorile, da teh iger ne bodo smatrale za prave Balkanske igre. In tako je do dejanske Obnovitve iger prišlo šele leta 1953. V letih 1953, 1954 in 1955 so bile Balkanske igre le troboj re-rrezentanc Grčije, Turčije in Jugoslavije. Izboljšanje medsebojnih odnosov med balkanskimi državami pa je letos privedlo do tega, da so bili povabljeni na igre tudi Bolgari in Romuni*in eni kot drugi so povabilo z veseljem sprejeli. Letos bomo torej s 15. Balkanskimi igrami zopet imeli prave igre z udeležbo vseh balkanskih držav z izjemo Albanije, ki pa v atletiki ničesar ne predstavlja. Jugoslavija bo letos videla četrtič Balkanske igre. Doslej so bila ta tekmovanja prirejena takole: Atene (1930, 1931, 1932, 1933. i'936, 1939, 1953), Carigrad (1935, 1940, 1955), Bukarešta (1957), Zagreb (1934) in Beograd (1938, 1954). Zlasti po vojni se je kvaliteta Balkanskih iger zelo dvignila in zato najdemo med rekordi iger večinoma rezultate z zadnjih treh tekmovanj. Zavoljo zanimivosti objavljamo listo teh rekordov: 100 m: Frangoudis (G) 10.6; 200 m: Frangoudis (G) 21.6; 400 m: Syllis (G) 48.8; 800 m: Kočak (T) 1:51.0; 1500 m: Mugoša (J) 3:50.4; 5000 m; Štritof (J) 14:26.2; 10.000 m: Mihalič (J) 29:37,6; 110 m ovire: Lorger (J) 14.5; 400 m ovire; Cam-padelis (G) 52.8; 3000 m zapreke: Šegedin (J) 9:01.4; maraton: Škri-nzar (J) 2:38:48.4; 4 X 100 m; Jugoslavija 41.9; 4 X 400 m: Grčija 3:17.0; višina: Koinis (G) 190; daljina: Lambrakis (G) 7.10; troskok; Milovanovič (J) 14.60; palica: Rouba-nis (G) 4.20; krogla: Šarčevič (J) 16.15; disk Sillas (G) 50.11; kopje: Pavlovič (J) 65.08; kladiv«; Gubi-jan (J) 59.69. Na sporedu Balkanskih iger so vse discipline olimpijskega programa z izjemo desetoroboja in tekmovanja v hoji. Zanimivo pa je, da pogrešamo atletinje, ki so lani v Carigradu tudi nastopale, vendar le izven konkurence. Nekoliko nerazumljivo je pri tem stališče Atletske zveze Jugoslavije, ki letos ni vzela v spored vsaj nekaterih ženskih disciplin, čeprav je doslej ravno Jugoslavija najbolj »forsirala« uvedbo ženskih disciplin na Bal- Staco- U% fnlada, vse igra danes badminton! rOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA „ E L A N " V BEGUNJAH kanskih igrah. Pravijo, da je letos temu vzrok pomanjkanje finančnih sredstev, ker Balkanske igre prvotno niso bile določene za Beograd, ampak so doživele »preselitev« iz Aten, predvsem iz političnih razlogov. Atletska zveza Jugoslavije se j6 zelo zavzela za uspešno izvedbo iger in priprave potekajo na vseh področjih v pospešenem temnu. Naj omenimo še, da je pokrovitelj letos teh iger predsednik republik6 Josip Broz-Tito, ki je poklonil za zmagovalno moštvo lep pokal. Kakšna pa bo borba za ta pokal? To se sprašujejo ne samo ljubitelji atletike, ampak pristaši športa ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v ostalih državah, ki bodo na igrah sodelovale. Vse sodelujoče ekipe bodo pripeljale v Beograd svoje najboljše atlete in med njimi ne bo manjkalo tekmovalcev, ki tudi v evropskem merilu že marsikaj pomenijo. Naj naštejemo v vsaki ekipi po . nekaj ' najbolj znanih. — Bolgarija: Kolev (letošnji rezultat 100 m — 10.6), Slavkov (daljina 7.20), Gorgušinov (troskok 15.62), Todorov (krogla 16.48), disk (52.45); Hlebarov (p lica 4.20); Krumov (kladivo 58.89). Grčija: Si 1 lis (400 m 48.6); Canstamdis (1300 m — 3:49.2); Papavasiliu (steeple 9:00,6); Sfikas (troskok 15.18); Kunadis (disk 49.94). Turčija: Onur (100 m 10.6, daljina 7.13), Ozguden (400 m 48.7), Kočak (800 m 1:50.7), Akan (višina 191). Romunija: Miha ly (800m 1:50.7), Opris (110 m ovire 14.5), Savel (400 in ovire 52.0), Aoianej (stec-ple 8:58.6), Seter (višina 203), Raiča (disk 49.43). To je nekaj najbolj-.ših iz posameznih ekip. Seveda bo tudi Jugoslavija postavila na start najboljše predstavnike, ki se bodo trudili, da dosežejo čim boljši uspeh. Na osnovi najboljših letošnjih rezultatov smo poskušali napraviti nekakšno prognozo končnega vrstnega reda za ekipe. Letošnji rezultati kažejo, da je favorit letošnjih iger Romunija, ki bi mo-rala zmagati s kakimi 20 točkami prednosti pred Jugoslavijo in 46 točkami pred Bolgari jo. Seveda moramo vzeti te prognoze z veliko rezervo, posebno zato, ker prinaša letos točke samo prvih 6 tekmo- I valcev v vsaki disciplini in bo v končnem vrstnem redu odločalo predvsem to, koliko atletov bo ta ali ona ekipa v posamezni disciplini uspela uvrstiti med prvih 6. Borbe bodo vsekakor zelo ostre in eventualna zmaga Jugoslavije na letošnjih igrah bi pomenila zelo lepo afirmacijo naše atletike. Prognoz je dovolj, počakajmo še nekaj dni in igre same bodo pokazale kakšno je sfanje. O dogod«. I. kih na stadionu »Partizana.« v Beogradu pa vam bo v prihodnji številki poročal naš posebni dopisnik Lorger, Kollušbova in Usenikova so Mugcši za petami Približno polovica letošnje atletske sezone je za nami in prav je, da si ogledamo, kako so se doslej jugoslovanski atleti in atletinje »spoprijeli« z olimpijskimi normami. Najprej moramo poudariti, da je število jugoslovaiskih športnikov, ki bodo potovali na olimpijske igre, zelo omejeno in da zato seveda tudi orientacijske norme, ki jih je Atletska zveza Jugoslavije določila konec lanskega leta, še ne pomenijo za tekmovalce, ki jih dosežejo, zagotovljenega potnega lista za Avstralijo, To bi veljalo predvsem v primeru, da bi bile te norme dosežene po velikem številu tekmovalcev. Danes, sredi julija, pa je situacija takšna, da se kakšne »poplave« norm res ni bati. Le en atlet je doslej dosegel tako imenovano prvo normo, pri kateri je zadostna enkratna postavitev določenega rezultata. Še trije tekmovalci pa so po enkrat ali večkrat dosegli drugo normo, ki zahteva določen rezultat po večkrat. Napravili bomo majhen pregled, in sicer tako, da bomo navedli zraven discipline najprej prvo normo, potem drugo normo, nazadnje pa še najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji v omenjeni disciplini. V primeru, da je tekmovalec drugo normo že večkrat dosegel, bomo zapisali vse rezultate boljše od druge norme. Moški; 100 m 200 m 400 m 800 m 1.500 m 5.000 m 10.000 m 110 m ovire 400 m ovire steeple višina daljina troskok palica krogla disk kopje kladivo Ženske: 100 m 200 m 80 m ovire višina daljina krogla disk kopje 10.4 21.2 47.0 1:48.0 3:44.0 14:05.0 29:30.0 14.2 52.0 8:48.0 202 7.55 15.40 4.40 16.80 53.00 75.00 60.00 11.8 24.6 11.1 163 5.90 14.40 48.00 48.50 1 X 10.5, 2 X 10.6 4 X 21.4 4 X 47.5 4 X 1:49.0 3 X 3:46.0 3 X 14:10.0 2 X 29:40.0 2 X 14.4, 2 X 14.5 4 X 52.5 3 X 8:52.0 2 X 200, 2 X 198 4 X 7.40 4 X 15.20 2 X 4.35 4 X 16.50 4 X 52.00 4 X 72.00 4 X 59.00 4 X 12.0 3 X 25.0 4 X 11.3 4 X 158 4 X 5.75 4 X 14.00 4 X 46.50 4 X 45.50 Kot vidimo, je dokončno dosegel normo edino Mugoša in to celo v dveh disciplinah. Tudi Lorger ni več prav daleč, saj mu manjka le še en rezultat 14.5. Drugo normo imajo enkrat oziroma dvakrat doseženo tudi. _iši metalci Bezjak, Usenikova in Kotluškova. V vseh ostalih disciplinah pa niti druge norme tekmovalci še niso uspeli doseči, ponekod so tudi od te nižje norme tako daleč, da nimajo niti najmanjših možnosti, da bi se ji Lorger 10.6, 10.6 Lorger in Benjak 21.9 Alimpijevič 48.7 Vipotnik 1:51.6 Mugoša 3:44.0 Mugoša 13:58.8 Mihalič 29:58.2 Lorger 14.3, 14.5, 14.4 Puc 54.8 Šegedin 9:09.8 Marjanovič 195 Savič 7.18 Milanovič 14.65 Milakov 4.20 Škiljevič 15.57 Radoševic 50.81 Vujačič 70.05 Bezjak 59.55 Šikovec 12.3 Šikovec 25.6 Babovič 11.4 Leposavič 155 Grubič in Bajželj 5.23 Usenik 14.32 Kotlušek 14.04, 14.02 Borovec 46.25 Kaluševič 45.86 približali. Do olimpijskih iger pa je še daleč in dosedanjim kandidatom za pot v Avstralijo se bodo zanesljivo pridružili še nekateri, ki bodo prišli v formo nekoliko kasneje, kar je morda glede na pozen termin iger še ugodnejše. Čez kak mesec dni bomo ponovno pregledali, kaj so napravili naši olimpijski kandidati in upajmo, da bomo imeli tedaj že bolj razveseljive vesti. »Takole, moj dragi, to koristno vajo pa boš odslej delal vsakega prvega v mesecu ...« Lešek v Nišu preskočil 4.09 V Nišu sta se preteklo nedeljo srečali mladinski atletski reprezentanci Jugoslavije in Grčije. Po izenačenih borbah, zlasti v prvi polovici tekmovanja, so Jugoslovani zmagali s 101:89 točkami. Naši mladinci so dosegli tudi dva nova državna rekorda. Oba sta zasluga slovenskih tekmovalcev. Roman Leš.ek (Kladivar) je skočil ob pa-lici 409 cm, kar ni samo nov mladinski rekord Jugoslavije, ampak tudi nov slovenski rekord za člane. Drugi rekorder je Hafner, ki je pretekel 3000 m v času 8:42.2. Pomembnejši rezultati: 100 m: Dragaševič (J) 10.9, 4. Solare vic J 11.2; 200 m: Georgopulos (G) 22.3, Dragaševič (J) 22.5, Solarevič (J) 33.0; 400 m: Knafel (J) 50.9; 800 m: Mršič (J) 1:58.5; 1500 m: Hafner (J) 4:03.6, Mostruos (G) 4:03.8, Štros (J) 4:04.8; 3000 m: Hafner (J) 8:42.2; 110 m ovire: Rukavina (J) 15.5; 400 m ovire: Matič (J) 57.7. Hatsionis (G) 57.8, Breznik (J) 57.9; višina: Kamionis (G) 185; daljina: Papus (G) 6.58; troskok: Abatielos (G) 14.57, 3. Kolnik (J) 13.54; palica: Lešek (J) 4.09, Kuzmanovič (J) 4.0L krogla: Kriketos (G) 13.99, Kas jak (J) 12.16; disk: Manolias (G) 41.45. 6zirsky (J) 37.81; kopje: GraboraC (J) 59.68, Dimeč (J) 54.25; kladivo! Koprivica (J) 48.96 ; 4 krat 100 ni' Jugoslavija 43.6, 4 krat 400 m: Grčija 3:27.0, Jugoslavija 3:27.0. Natečaj za skupne vaie za leto 1957 »Partizan« Slovenije, zveza za telesno Vzgojo, razpisuje natečaj za sestavo •eh-le skupin vaj za nastope za leto 1951: 1. skupne vaje za moško deco, 2. skupne vaje za žensko deco. 3. skupne vaje za pionirje, 4. skupne vaje za pionirke, 5. skupne vaje za mladince in člane (skupaj), 6. skupne vaje za mladinke in članice „ (skupaj), 2. hkratne vaje za poseben nastop za mladince in člane (skupaj), 8. vaje s kiji ali s palicami za poseben nastop mladink in članic (skupaj). Vaje so lahko proste vaje (se pravi brez slehernega orodja) ali pa vaje s kakim ročnim orodjem, ki se lahko povsod dobi in ni drago. Vanje so lahko Vrinjene borilne prvine in prvine iz *6er. Dolgost vaj s ponovitvami vred: za deco 3 do 2 in pol minute, za pionirje in pionirke 3 do 3 in pol •ftinute, za mladino in članstvo 4 do 5 minut. Takt je lahko 4 ali tričetrtinski, ven- Mariborski šport med tednom Branikovi teniški igralci se dobro držijo V nedeljo bi se moralo v Zagrebu odigrati tretje kolo državnega moštvenega Prvenstva za člane med TK Borcem in TK Branikom. Uprava Borca pa je tekmo predala in se tako Braniku knjiži V točk v dobro- Edina preostala borba (Četrto kolo) bo 23. julija v Mariboru med TK Mladost, Prijedor in Branikom. V tej borbi so Mariborčani visoki favoriti in so se takorekoč že uveljavili za finale, v katerem bodo tekmovali po 2 najbolje plasirana kluba zahodne cone (ZTK, Zagreb in Branik) in vzhodne cone (Partizan in Crvena zvezda iz Beograda) Lep uspeh Markeža V četrtek je atletski klub Maribor priredil meddruštveni meeting, na katerem so nastopili poleg atletov Maribora in Branika tudi nekateri državni reprezentanti, ki se v Mariboru pripravljajo za Balkanske igre ter člani ZAK Ljubljana in Kladivarja iz Celja. Izreden uspeh je dosegel slovenski rekorder v metu kladiva Markež, član Maribora, ki je izboljšal rekord na 52.31 m. Prav dobro je metal tudi mladinec Ledinek (45.15). Omeniti je treba tudi skakalca v višino Jezernika (Maribor) z znamko 179 cm. Zanimiv dvoboj Murat-Cular na 800 m je prinesel čase 1:54.0 in 1:59.7. V teku na 100 m za moške je zmagal Sluga (Ljubljana) s časom 11.6 pred nogometašem Branika Glukom 11.8, pri ženah pa Unterreiterjeva (Maribor) z 12.9. Cetinič Je potreboval za BOOO m 15:12.2, Male (Kladivar) pa 15:40.5. Ostali rezultati so bili poprečni, organizacija tekmovanja pa dobra. Nov plavalni bazen sredi Maribora Na plenumu MSD Branik so na pred-tog predsednika plavalnega kluba dr. Pipenbaherja razpravljali o nujnosti zgraditve plavalnega bazena v Mariboru, ki bi ga lahko uporabljali Branikovi Plavalci. Na kopališču Mariborski otok športni trening ni mogoč zaradi ogrom-hega števila kopalcev in premrzle vode. Tudi tekmovalni nastopi so otežkočeni, ker kopalci nimajo nobenega razumevanja za disciplino. Predstavnik gradbenega odbora tov. Varl je obljubil, da se bodo potrudili v gradbeni načrt bodočih športnih objektov na prvo mesto vnesti plavalni bazen. Treba pa bo najti Primerno mesto in urediti napajanje, ker je kapaciteta mestnega vodovoda spričo velikega razvoja mesta premajhna. dar se med vajami ne sme menjati. Vaje morajo: a) po vsebini, obliki ln metodi ustrezati starostnemu oddelku; posebno morajo ustrezati vaje za deco 6—10 letnemu otroku ter biti vedre, lahkotne ln igrive; b) obsegati tvarino iz redne vadbe tistega oddelka; c) fiziološko žaleči ln biti fiziološko pravilne; č) biti brez pogostih in dolgih drž; d) dati v množični izvedbi všečne slike; e) biti preproste, da ne terjajo za na-učitev nesorazmerno mnogo časa; f) obsegati pomike z mesta, toda ne več ko za dve znački: g) vaje ne smejo biti vezane na določeno število telovadcev; tudi delo posameznikov ne sme biti med seboj tako različno, da bi terjalo daljše učenje gibov za drugo mesto; h) biti zložene tako, da se zanje godbo lahko zloži in da skladatelj ne imel težave zaradi slabo odmerjenih period; 1) vaje za posebni nastop po 7. točki, so lahko vaje z orodjem ali na orodju. Po težavnosti naj bodo umerjene tako, da jih zmore srednje izurjeni telovadec. Vadci lahko delajo hkrati (simultano) ali zapovrstjo. Sicer pa veljajo smiselno zanje prejšnje točke a), b), c), e) in i). Sestavljalec mora poslati svoje delo spisana v veljavnem strokovnem jeziku do 20. septembra 1956 »Partizanu« Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ul. 12, v zapečatenem zavitku, ki je na njem napisano poljubno geslo. Pod istim geslom mora priložiti v posebnem zaprtem zavitku svoj naslov. Ce so sestavljene vaje na že narejeno godbo, potem je treba priložiti prepis klavirske partiture za tisto skladbo. Ce zahtevajo vaje novo glasbeno spremljavo, jo mora oskrbeti sestavljalec v dogovoru s »Partizanom« Slovenije. Sestavljalec bo moral na zahtevo vaje tudi pokazati z ustrezno skupino telovadcev. Vaje bo" ocenila posebna komisija, ki jo bo določil Izvršilni odbor »Partizana« Slovenije. Za vsako vajo (t. 1—8) razpisujemo po dve nagradi: I. v znesku 30.000 din, II. v znesku 15.000 din. Vrh tega lahko »Partizan« Slovenije kako nenagrajeno delo (vajo) odkupi. Ce se bo vaja natisnila, dobi sestavljalec razen nagrade še običajni honorar za natis. »Partizan« Slovenije zveza za telesno vzgojo RAZPIS TEČAJA ZA ROKOMETNE TRENERJE Rokometna zveza Slovenije bo organizirala v dneh od 1. do 21. avgusta 1.1. tečaj za rokometne trenerje v Rovinju. Kandidati, ki se žele udeležiti tega tečaja, marajo zadostiti naslednjim pogojem: 1. kandidat mora biti aktiven rokometni inštruktor z opravljenim Izpitom iz leta 1953, 1954, 1955, 2. predložiti mora potrdilo kluba oz. sekcije o njegovem dosedanjem delu v organizaciji, 3. profesorji oz. učitelji telesne vzgoje, ki so se posvetili delu v rokometnih organizacijah in rokometni trenerji z daljšo prakso imajo prav tako pravico sodelovanja na tem tečaju. Prijava naj vsebuje: ime in priimek kandidata z rojstnimi podatki, podroben opis dela v klubu, sekciji, moštvu »Partizana« ali JLA in potrdilo, s katerim društvo jamči, da bo prijavljeni kandidat po opravljenem izpitu aktivno delal v rokometnem klubu, sekciji itd. Celotne stroške oskrbe plača Rokometna zveza Slovenije, potne stroške pa krije društvo oz. klub, ki pošilja kandidata na tečaj. Rok prijave je podaljšan na 23. julij 1.1. Prijavo Je poslati na naslov: »Taborišče Višje šole za telesno vzgojo, Rovinj«. Vsa nadaljnja navodila bo kandidat sprejel takoj po sprejemu prijave. MEDN; dosegel Kogake v troskoku 16.08 ra Drugi najboljši rezultat v troskoku v letošnji sezoni je dosegel z novim Japonskim rekordom Kogake, ki je skočil 16.08 m. To je četrti najboljši rezultat vseh časov ln Kogake je peti skakalec, lci je presegel znamko 16 m. Pomembnejši rezultati srečanja atletskih reprezentanc Vzhodne Nemčije in Danske, ki je bilo v Kopenhagnu in ki se je končalo z zmago Vzhodne Nemčije v razmerju 126:84 — loo m: Steio-bach (N) 10.6, 200 m: stelnbach (N) 21.6; 800 m: Nielsen (D) 1:48.0, Hermann (N) 1:48.5; 1500 m: Nielsen (D) 3:44.32, Richten-heim (N) 3:44.4; 10.000 m: Thtigersen (D) 29:55.4, Mltschke (N) 29:59.8; steeple: Janke (N) 8:54.4. O novem svetovnem rekordu v metu kladiva, ki ga je dosegel Krlvonosov v Minsku, smo že poročali. Danes objavljamo lestvico 10 najboljših metalcev vseh časov, ki' je skoraj istovetna z letošnjo lestvico: 66.38 Krlvonosov (SZ) 1956; 65.95 Blair (ZDA) 1956; 64.41 Samo-evetov (SZ 1956; 64.05 Nenašev (SZ) 1954; 63.68 Connolly (ZDA) 1955; 62.78 Nikulin (SZ) 1956; 62.36 Strandli (Nor) 1953; 62.32 Hall (ZDA) 1956; 61.77 Krasnov (SZ) 1956; 61.59 Redkin (SZ) 1956; 61.55 Jegorov (SZ) 1956. V Varšavi sta se pomerili atletski reprezentanci Madžarske in Poljske. Poljski atleti so ponovno dokazali, da korakajo z velikanskimi koraki naprej, saj so tokrat premagali Madžare s 107 : 104 točke. Najlepša disciplina dvoboja je bil tek na 5000 m z ostro borbo med Iharo-som in Chromikom. Rezultati 100 m: Goldovanyi (M) 10.8; 20C m: Goldovanyi (M) 21.9 400 m: Svatovski (P) 48.4; 800 m: Rozsavelgyi (M) 1:51.9; 1506 m: Rozsavoi-gyi (M) 3:43.4: Tabori (M) 3:49.4; 5000 m: Iharos (M) 13:50.0, Chromik (P) 13:51.0; 10.000 m: Kovacs (M) 30:20.2; 110 m ovire: Retezar (M) 14.8; 400 m ovire: Kotlinski (P) 52.6; steeple: Jeszenslci (M) 9:04.4; višina: Hagya (M) 194; daljina: Kropid-lowski (P) 7:25; troskok: Malcherczyk (P) 15.34; palica: Janiszewski in Wazny (P) 4.40; krogla: Aukstulewicz (P) 15.92; disk: Klics: (M) 51.18: kopje; Sidio (P) Dva svetovna reterla za Mannove Nadaljevanje prvenstva ZDA v plavanju za ženske so bili doseženi še številni odlični rezultati. Najbolj se je izkazala plavalka metuljčkovega sloga Shirley Mann, ki je dosegla dva nova svetovna rekorda in sicer z 2:44.4 na 200 metrov in z 1:11.8 na 100 metrov. Na 100 metrov je za 1 desetinko sekunde izboljšala dosedanji rekord nizozemske plavalke Vo-orbij, na 200 m je bila za 4.4 sekunde hitrejša od dosedanje rekorderke Lan-genau (Nemčija) Rezultati — 400 m: Shriver 5:13.8; 800 m: Ruska 10:54.5; 1500 ni: Green 21:30.2; 100 ni prsno: Sears 1:22.7; 190 m metuljček: Mann 1:11.8, Sears 1:13.3; 200 m metuljček: Mann 2:44.4; 100 m hrbtno: Cone 1:14.5: 4 X 100 mešano: VValter Reed 5:05.8. V Tielu so se pomerili plavalci in plavalke Francije in Nizozemske. Pri moških so slavili visoko zmago Francozi z 52:35, pri ženskah je bila slika obratna, sat so Nizozemke zmagale z 50:28, v wa- terpolu pa so zmagali Nizozemci s 7:0. Pomembnejši rezultati moški: — 100 m: VVillemse (N) 1:00.0; 400 m: Boiteux (F) 4:50.3; 200 m prsno: Broussard (F) 2:45.8; 200 m metuljček: Firolley (F) 2:33.0; 100 m hrbtno: Bozon (F) 1:06.1; 4 X 100 m mešano: Francija 4:32.4; 4 X 200 m: Francija 8:59.5; ženske — 100 m: Gastelaars (N) 1:07.0; 4C0 m: Kok (N) 5:19.4; 100 m metuljček: Voorbij (N) 1:15.0; 200 m prsno: Haan 2:56.2, Kroon (N) 2:57.2; 100 m hrbtno: Wielema (N) 1:13.8, Vam Alphen (N) 1:14.2, Madžarski plavalci in plavalke so dosegli na tekmovanju v Budimpešti vrsto zelo dobrih rezultatov. Poglejmo si najvažnejše: ioo m: Kadas E9.1, 400 m: Ats 4:47.0; 200 m metuljček: Fejer 2:34.6; ženske — 100 m: Gyenge 1:05.5, Ordgh 1:06.2, Littomericzky 1:06.4,Szoke 1:06.8; 400 m: Gyenge 5:17.5; 100 m metuljček: Litto-merizky 1:13.2; 100 m hrbtno: Hunyadfi 1:10.7 78.09; kladivo: Rut (P) 61.16; 4 X100 m: Poljska 41.2, Madžarska 41.4; 4X400 m: Poljska 3:13.2, Madžarska 3:13.4. Ženske 100 m: Kuison (P) 12.0; višina: Nemeth (M) 158; disk: Seredi (M) 45.31; kopje: Vigh (M) 48.39; 4 X 100 m: Poljska 46.2. Preteklo nedeljo je bilo v Parizu večje mednarodno atletsko tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi trije Jugoslovanski atleti. Naj omenimo pomembnejše rezultate 200 m: Blummel (N) 21.6, 400 m: Dubard (F) 48.3; 800 m: Ivankin (SZ) 1:49.9; 1590 m: Mugoša (J) 3:50.6; Cikel (CSR) 3:51.4; 5000 m: Cernjavski (SZ) 14:17.6, Mihalič (J) 14:29.6; 110 m ovire: Kinsella (Ir) 14.4, Roudnistka (F) 14.4; 400 metrov ovire: Iljin (SZ) 52.4; višina: Thorkildsen (Nor) 200, Thiam (F) 195, Ro-veraro (It) 195, Marjanovič (J) 190; daljina: Vlsser (Niz) 7:46; palica: Sillon (F) 4.31; krogla: Skobla (ČSR) 17.50; kopje: Danielsen (Nor) 75.79; kladivo: Samoc-vetov (SZ) 59.82. Argentina : Brazilija 0:0 V Buenos Airesu so se pomerili izbra-ni nogometaši Argentine in Brazilije. Po lepi in zanimivi tekmi, ki se je odlikovala zlasti po svoji hitrosti, sta se obe odlični južnoameriški reprezentanci razšli z neodločenim rezultatom 0:0. Trenutno vodilni reprezentanci Južne Amerike sta igrali v naslednjih postavah: Argentina: Dominguez, Gimenez, Vairo, Dellacha, Guidi, Benegas, Šansone, Con-de, Angelillo, Grillo, Cruz. Brazilija: Gilmar, D. Santos, N. Santos, Zožimo, Edson, Formiga, Canario, Zizinho, Leo-nidas, Didi, Ferreira. Po prvi polovici mednarodnega nogometnega turnirja v Caracasu je vrstni red naslednji: Real Madrid 6, Vasco de Gama 4, Porto 1, Roma 1. Prva tekma drugega dela je prinesla zmago Portu nad Vasco de Gama z 1:0. V nogometnem prvenstvu Sovjetske zveze vodi Spartak z 21 točkami pred Burevestnikom (Kišinjev) 19 in Torpedom 17, Po 8. etapi nosi rnmeno majico Walkowialc je dirka presenečenj Komaj tretjina letošnje kolesarske dirke. »Po Franciji« je za nami, pa že lahko rečemo, da Je letošnja dirka ena najbolj zanimivih v vsej dolgi zgodovini te največje dirke na svetu. Izrazitega favorita pred dirko ni bilo. Večina pa je dajala največ možnosti za končni uspeh mlademu Luksemburžanu Gaulu, ki je v eni sami etapi odločil v svojo korist tudi letošnjo dirko »Po Italiji«. Po sedmi etapi pa je stanje prav zanimivo: Gaul kot favorit ima trenutno nič manj kot 44 minut zaostanka za vodečim Walkowia-kom. Res je, da je sicer pred njim mnogo kolesarjev, ki bodo v Pirenejih in Alpah zaostali za najboljšimi gorskimi vozači tudi po 1 uro, istočasno pa so pol ure pred Gaulom tudi mnogi nevarni »plezalci«, kot n. pr. Lauredl, Wagt-mans, Bauvin, Monti in drugi. Glede na omenjena dejstva je končni rezultat dirke danes še mnogo bolj zavit v meglo kot v začetku. Kar za vse etape po vrsti Pred etapno dirko »Po Jugoslaviji« Kako pa Jugoslovani in Slovenci? 9P6uST,Scter I?nSatowicz, {*»« b° *»*% ^ 8 Sadiak, Mascha, Klochel, Koroschetz, »peno °nepo-r v^Hnrhn Nizozemska: Van den Borgk, Mater! ^do ^snn°,P^e£i X £o*°- Roelovsen, Steenbakkers, Van Rooy, 0 bo,do 'h'An i‘ pipL!™ Ehlen. Danska: Christensen, Tirom- *la, da bodo doseffh pnmereD sen, Poulsen. Rosenkrantz, ČSR: ’ ‘ Nesi, Nachtigul. Kunes Kolor, Uhli. , danima nas seveda tudi. kako je Poimenskih prijav še nista poslali letos s Slovenci Tovarna »Rog« bo, Italija in Velika Britanija ki bosta kot smo ze rek h, sestavila svoje v t jetrno prav tako nastopili na moštvo. V njem bodo nastopili: Ži-letošnji dirki. Na ta način bi potem r°v»!k. Zanošikar, Stupar, Omerze! skupno z Jugoslavijo sodelovalo kar 'n Dimnik. Po je dokaj močna exi-limo tega pa še posamez- Pa. ki se verjetno, ce ne h' ne republiške ekipe in moštvo to- ne ravno slabo odrezala. etape: 1. Poblet (Špan) 4:14:56, 2. Capa! (Zahod), 3. De Groot (Niz), 4. Schellen-berg (Švica), 5. Quentin (Zahod), 6. Pri-vat (Fr) lati čas, 14. Darrigade (Fr) zaostanek 3:13, 25. Ockers (Belg) 7:21 in v istem času tudi vsi ostali. Skupna ocena po 8. etapi: 1. Walkowiak (NEC) 42:09:46, 2, Picot (Zahod) zaostanek 1:22, 3. Sco-deller (NEC) 2:53, 4. Voorttng (Niz) 5:07, 5. Wagtmans (Niz) 6:20, 6. Lauredl (Jugovzhod) 7:00, 7.Darrigade (Fr) 7:20, 8. Adri-aenssens (Belg) 7:58, 9. De Groot (Niz) 9:20, 10. Desmet (Belg) 10:38, 15. Padovan (It) 15:59, 17. Barbosa (Luks) 17:56, 19. Robinson (Luks) 18:47, 22. Poblet (Špan) 22:32, 25. De Bruyne (Belg) 27:09, 31. Ockers (Belg) 31:02, 38. Fornara (It) 34:34, 48. Bahamontes (Špan) 41:08, 55. Gaul (Luks) 44:37. V oceni ekip vodi Zahod pred Nizozemsko in Belgijo. V oceni po točkah je trenutno v vodstvu De Groot pred Picotom in Darrigadom. SZ:Izrael 5:0 Pred nekaj dnevi je bila v Moskvi prva kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo 1958. Reprezentanca sovjetske zveze ni imela večjih težav z Izraelci in je zmagala s 5:0 (3:0) Gole za Sovjetsko zvezo so dosegli: Simonjan 3, Tatušin in Isajev. Najboljši igralec • pri zmagovalcih Tatušin, pri poraženih pa se je kljub prejetim golom najbolj izkazal vratar Hodorov. Švicarski telovadci so imeli v Luter-bachu prve izbirne tekme za sestavo olimpijskega moštva. Po obveznih in pro- gersa do La Rocheile, dolge 180 km, ni* ",ta" ni* hirfoor,.« a« ni bila kole' 1- Gunthard 112.85, 2. SChV/arZCll- je značilno, da jih vozijo zelo hitro, Cesto z povprečkom 40 km na uro, razen tega pa so značilni uspešni pobegi, ki prinesejo ubežnikom Cesto tudi po četrt ure prednosti pred glavno skupino, Zaradi tega prinese vsaka etapa seveda tudi velike spremembe v skupni oceni. Po težkih pirenejskih etapah bo morda stanje že nekoliko bolj jasno in bomo že lahko govorili o tem alt onem možnem zmagovalcu. Zaenkrat pa lahko samo še. čakamo in prepustimo besedo kolesarjem. Rezultati — 3. etapa: Lille—Rouen (225 kilometrov): 1. Padovan (It) 6:34.31, 2. Desmet (Belg), 3. Le Bar (Zah. N.) 4. Mahe (Fr) isti čas, 5. Chaussabel (Jugovzhod) zaostanek 10 sekund, 4. etapa: prva poletapa (15 km na kronometer): 1 Gaul (Luks) 22:18, 2. Brankart (Belg) zaostanek 25, 3. Bahamontes (Sp) 32, 4. Ockers (Belg) 33, 5. Schmidz (Luks) 45; 2. poletapa: Kouen—Caen (125 km): 1. Hassenfoder (Zahod) 2:56:44, 2. Voorting (Niz), 3. Privat (Fr), 4. Picot (Zahod) 5. Barbotin (Fr), 5. etapa: Caen—St. Malo (189 km): 1. Morvan (Zahod) 4:51:49, 2. Fantini (It), 3. De Groot (Niz), 4. Hoo-relbeket (le), 5. Stolker (Niz) isti čas; 6. etapa: St. Malo—Lorient (192 km): 1. De Bruyne (Belg) 4:39:19, 2. Thomin (Zahod), 3. Caput (Zahod), 4. Monti (It), 6. Le Ber (Zahod) isti čas; 7. etapa: Lorient— Angers (244 km): 1. Fantini (It) 5:59:20, 2. Voorting (Niz), 3. Van de Bre-kel (Niz), 4. Bauvin (Fr), 5. Desmet (Belg) isti čas. Osma etapa »Tour de Francea« od An- 5AUJJUU Z. jugU3ia*iju auuciuvaiu ivai . * . v * . 10 držav. mimo tega pa še p-osamez- Pa. kl se verjetno, ce ne bo smole, ne republišike ekipe in moštvo to- ne ravno slabo odrezala, varne »Rog« iz Ljubljane, Na drugi strani pa gre za vpra- Dirka »Po Jugoslaviji« je torej šauje slovenske reprezentance, za pred durmi. Kot rečeno, še kratki katero so kandidati Bergant, Piciga, 1 •• i • i v«. i •_ T?l D----*x I) „ X • j - Flajs, Perne, Rak, Bihclovič, Božnik in Žebovec, ki že dalj časa trenirajo v Kanalu ob Soči. Pričakujemo, da se bodo slovenski kolesarji na tej naši največji Po zadnjih vesteh so svoje moštvo mednarodni prireditvi dostojno bo-prijavili tudi Italijani. Tako bodo rili za uspeh. Seveda so njihovi po- trije dnevi nas ločijo od nje, prihodnjo nedeljo pa bomo že vedeli, kdo se je med posamezniki in moštvi najbolje odrezal. v svetlo, če ne bo eno ali drugo moštvo v zadnjem hipu izostalo, v Zagrebu startali predstavniki kar 9 evropskih držav goji mnogo težji kot za tuje tekmovalce. Vsekakor pa bo prišla do izraza -kvaliteta posameznikov in njihova osebna požrtvovalnost. prinesla nič bistvenega, čeprav ni bila »mirna«, saj Je znašala povprečna hitrost več kot 42 km na uro. Večji skupini je zopet uspelo »uteči« glavnini, ki je tokrat zaostala za 7 minut. Nekateri kolesarji so si s sodelovanjem v tej »ekspediciji« popravili svoj položaj v skupni oceni, v vodstvu pa je ostal še naprej regionalec Roger Walkowlak. Rezultati 8. DANIELSEN 80.29 m v kopju Norveški rekorder v metu kopja Egil Danielsen, star komaj 23 let, je letos že petič Izboljšal norveški rekord v metu kopja ln kot četrti metalec presegel daljino 80 m. Danielsenov rezultat znaša 80.29 m. Na absolutni lestvici je Danielsen s tem rezultatom četrti za Sidlom 83.66, Nikkinenom 83.56 ln Heldom 81.75. Mednarodno atletsko tekmovanje v Helsinkih je dalo naslednje boljše rezultate: 490 m: Fearman (ZDA) 47.6; 800 m: Tidwell (ZDA) 1:50.6; 1500 m: Vuorisalo (Fin) 3:49.0; 490 m ovire: Rittentaerg (ZDA) 52.8; palica: Landstrom (Fin) 4.40; krogla: Vick (ZDA) 16.88; kopje: Nikki-nen (Fin) 74.59. Ruski atlet Valakin je dosegel v Moskvi z rezultatom 3:45.4 nov rekord F'1-vjetske zveze v teku na 1500. m. Na istem tekmovanju je itklna izenačila z 23.8 rekord na 200 m za ženske truber 112.10, 3. Stalder 111.30, 4. H. Tho-ml 109.5, 5. Fehlbaum 108.05. Na prvenstvu Francije v orodni telovadbi je pri moških zmagal Mathiot s 176.90 točke pred Guillouom 166.60. Prvakinja pri ženskah pa je postala Sicot a 111 točkami. V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Birminghamu je mladi britanski igralec Davis premagal letošnjega rvimblcdouskcga prvaka Hoada s 6:3, 4:6, 6:4. Rezultati finalnih srečanj letošnjega wimbledonskega turnirja: moški: Hond (A) : Rosevvall (A) 6:2, 4:6, 7:5, 6:4; Moške dvojice: Hoad-Rosewal (A) : Pietrangeii-Sirolla (It) 7:5, 6:2, 6:1; ženske: Fry (ZDA) — Buxton (V. B.) 6:3, 6:1; ženske dvojice: Gibson-Buxton (ZDA, V. B.) : Muller- Seeney, (A) 6:1, 8:6; Mešane dvojice: Seixas-Fry (ZDA) : Mulloy-Gibson (ZDA) 2:6, 6:2, 7:5. V srečanju za Davisov pokal v ameriški coni je Mehika premagala Brazilijo a 4:1. Reprezentanca CSR v rokometu Je v Usti premagala Izbrano moštvo Danske z 12:11. Iste reprezentance so se pomerile tudi v malem rokometu v Pragi, kjer je zmaga prav tako pripadala Cehom z 19:15. IHUROS 28:42.8 v teku na 10.000 m Madžarski atlet Iharos je danes dosegel nov svetovni rekord v teku na 10.000 m. Progo je pretekel v Času 28:42.8. — Prejšnji rekord je imel Zatopek, in sicer 28:54.2. CSH ! NIZOZEMSKA 57:49 Praga, 15. julija. Po prvem dnevu atletskega dvoboja med CSR in Nizozem-sfko vodijo Cehi s 57:49. Cehi so zmagali v sedmih Nizozemci pa v treh disciplinah. Vlašič premagan v Lucernn Lucern, 15. jul. — Danes je bila v Lu-cernu velika mednarodna veslaška regata, na kateri je nastopilo rekordno število tekmovalcev več kot 700. To je bila najkvalitetnejša veslaška priieditev pred evropskim prvenstvom, ki bo avgusta na Bledu. V tekmovanju skiffov je nastopil jugoslovanski prvak Perica Vlašič, ki je dosegel v tej disciplini drugo mesto. V ostri borbi se je s Poljakom Kočerko izmenjaval v vodstvu, vendar je Poljaku v zadnjih metrih uspelo zmagati. Veslaške tekme v Kopru Koper, 15. julija. Včera j in danes je bilo v Izoli pokalno tekmovanje v veslanju za pokal Okrajne zveze športov iz Kopra. Sodelovalo je 120 tekmovalcev in je zlasti rez veselji-va udeležba mladincev in pionirjev. Tekme šobile zanimive in ostre. Na tekmovanju je zasedel prvo mesto Nautilus iz Kopra s 1565 točkami, sledi Izola 1555 in VK Boris Kidrič 920 točk. Člani, so tekmovali na 1000 m dolgi progi z jolami, skiffi in četverci proste gradnje, mladinci in mladinke na 800 m in pionirji ter pionirike na 500 m. Rezultati: jole — člani: 1. Boris Kidrič, Piran; Članice: 1. Koper; mladinci: 1. Nautilus; mladinke; Avdič je izrazil na račun organizacije nekoliko kritike. Razen hrane in prenočišči so jih gostitelji precej mlačno sprejeli, prav tako pa niso bili gostje zadovoljni z nekoliko pristranskim sojenjem. Vrh vsega so prispeli v Ljubljano utrujeni, kar se jim je pri nastopu precej poznalo. Ker poznamo naše težkoatlete kot sicer dobre organizatorje, bi jim v bodoče priporočali, da takšne dvoboje bolje pripravijo. -e Velež : Triglav (Kranj) V sredo dne 18. t. m. bo v Kranju zanimiv plavalni dvoboj med Velg-žem iz Mostarja in domačim Triglavom. Gosti so precej močni, domači plavalci pa v odlični formi, zato bodo gledalci imeli lep užitek. 1 ekmovanje bo ob 20. uri na mestnem kopali'š'ču-Kranj. Nogomet v Medvodah Medvode, 15. julija. V okviru občinskega praznika je bila odigrana nogometna tekma med moštvom Duplice iz Kamnika in moštvom Medvod. Končala se je z uspehom domačih 5:3. V predtekmi pa so se pomerili med seboj starejši nogometaši. Spoprijeli so se debeli in suhi in se razšli z neodločenim rezultatom 3:3. Atletski dvoboj ženskih reprezentanc Švedske in Jugoslavije Po hudi borbi - poraz Zagreb, 15. julija. Egiptovskim in jugoslovanskim zastavam, ki vihrajo v Zagrebu, so se pridružile na stadionu v Maksimiru še modro-rumene švedske zastave v čast ženski švedski atletski reprezentanci. Tudi tokrat so bile kot lani Švedi-nje boljše, čeprav so po letošnjih rezultatih naše atletinje veljale za favoritinje. Naša reprezentanca je nastopila nekoliko okrnjena, sicer bi jim zmaga verjetno ne ušla. Borbe so bile ves čas zelo hude. Najprej so Jugoslovanke že vodile s 6 točkami razlike, potem pa se je vse skupaj obrnilo v prid Švedinj, ki so si nabrale 8 točk prednosti. Pred štafeto smo imeli še vedno vodstvo, na koncu pa smo s to zadnjo disciplino dvoboj nesrečno izgubili. Po svečanem delu sta obe reprezentanci vkorakali v stadion na čelu z državnima zastavama, nato pa so se pričele borbe. Kot po- __________ navadi so najprej posegle v borbo Larkingove, ki za točke tekmovalke na 80 m z ovirami. Zmaga Babovičeve ni bila niti na trenotelk v nevarnosti in tudi čas. ki ga je dosegla, je soliden, zlasti če upoštevamo neprijeten ve- ter s strani. Druga Jugoslovanka Jovaničeva je tekla samo za 1 točko. 1. Babovič (J) 11.7, 2, Hvertberg (Š) 12.0, 3. Cronholm (Š) 12.3, 4. Jovanovič (J) 15.0 — Jugoslavija 6, švedska 5 točk. Prvo zmago za Švedsko Je priborila na 109 m tekačica Olofsson. Babovičeva se Ji Je sicer uspešno upirala, toda v cilju Je le zaostala za pol metra. 1. Olofsson (S) 12.5, 2. Babovič 12.5, 3. šikovec (obe * J) 12.8, 4. Hyertberg (S) 13.0. — Jugoslavija 19, Švedska 14 točk. Naši tekmovalki, zlasti Grubičeva v skoku v daljino, nista bili toliko slabši od obeh švedinj, kakor kažejo rezultati. Grubičeva je imela namreč velike težave z zaletom, sicer bi bili njeni rezultati precej boljši. 1. Magn,usson 5.44, 2. Larsson (ob Š) 5.30, 3. Grubič 5.17, 4. Panič (obe J) 4.94. Jugoslavija 22, Švedska 22 točk. Razred zase pa so danes predstavljale švedske skakalke v višino, čeprav so morale nastopiti brez svoje rekorderke Slovenska plavalna liga Kocmur 1:83.0 na 108 m prosto Maribor, 15. julija. V drugem srečanju republiške plavalne lige je danes v Mariboru na Mariborskem otoku, nastopilo moštvo Triglava iz Kranja proti domačemu Braniku. Zmagali so gostje s skupnim številom točk 320 : 210. Precej hladna voda je močno ovirala tekmovalce, ki pa so se zelo trudili in pokazali lepe, zagrizene borbe. Pri skokih sta v moštvu Branika nastopila zopet bivša znana tekmovalca: Ošlak in vsestranska Neža Černetova. Na rezultate vvaterpolo tekme med A-moštvoma so gostje vložili protest, češ da je sodnik Kobal iz Ljubljane, kršil -_____ __________ 1. . _________________ Naulilus; pionirji: 1. Nautilus, pio- materialna pravila, nirke: 1. B. Kidrič; četverec proste Organizacija tekmovanja gradnje — člani: 1. B. Kidrič; članice: _ 1. Nautilus; mladinci: 1. Izola; mladinke: 1.—2. Nautilus—Izola; skifi — člani: 1. Križman (Piran); članice: 1. Stanič (Izola); mladinci: 1. Salvador (Koper); mladinke: 1, Novak (Izola). Klasinc Zmaga ljubljanskih dvigalcev Ljubljana, 15. julija. Včeraj zvečer je bil v Ljubljani dvoboj dvigalcev uteži ZAK Ljubljana in TAK »Snaga« iz Sarajeva. Obe moštvi sta nastopili z mladimi tekmovalci, zmaga pa je pripadla domačinom z rezultatom 926:869 kg. Pri Ljubljani sta se najbolj odlikovala Jenko in Gregorc, medtem ko so Sarajevčani popravili vse svoje republiške rekorde. Med,njimi je dosegel v potegu v perolahki kategoriji nov državni re- • kord tudi Popovič s 75 kg, vendar ta rekord najbrž ne bo priznan, ker je bil to le medmestni dvoboj. Vodja sarajevskega moštva tovariš je bila dobra, gledalci pa so bili tokrat bolj disciplinirani kot prejšnjo nedeljo. Rezultati —* waterpolo: Branik A : Triglav A 3:2 (1:1), Branik B : Triglav B 1:11 (0:3); skoki — moški: Hafner (T) 59.95, Ošlak (B) 45.01, Šink (T) 42.76, Kranjc (T) 34.73, Fabjan (B) 29.80, Zmazek (B) 18.05; Članice: Rubinič (T) 31.17, Černe (B) 27.08, Bevec (T) 21.50, Drofenik (B) 15.74, Bogataj (T) 14.07, Goleč (B) 12.40. Moški — 400 m cravvl: 1. Brinovec 5:16.3, 2. Košnik 5:28.8 (oba T); 200 m metuljček: 1. Zrimšek 3:00.0, Hvatal 3:18.0 (oba T); 100 m cravvl: Kocmur (B) 1:03.0 (nov mariborski rekord), Košnik (T) 1:06.8; 200 m prsno: Zrimšek (T) 3:00.2, Radoševič (B) 3:10.0; 100 m hrbtno: Brandner M. (B) 1:17.0, Čolnar (T) 1:20.0; 4X200 m cravvl: Triglav 10:30.9, Branik 11:40.7. Ženske — 400 m cravvl: Purgaj 4:07.1, Marn 7:05.6 (obe T); 200 m prsno: Hribar (T) 3:26.2, Ledinek (B) 3:35.5; 100 m hrbtno: Vauhnik 1:30.9, Čolnar (T) 1:36.5; 100 m metuljček: Vu-kič (T) 1:35.9, Ledinek (B) 1:41.5; 100 m cravvl: Čolnar (T) 1:26.4 Marn (T) 1:27.0; 4X100 m cravvl: Triglav 6:18.0, Branik 6:46.0. Bergant Ali ste že poravnali @T^I5Z5ii: 6*1 E t : Madžarska : Poljska 4:1 (1:1) Sarajevo : Racing 4:2 (4:1) Pionirsko prvenstvo Slovenije Branik : ŽSD Celje 3:2 (2:2) Vasas in Rapšd finalista Vasas : Partizan 6:1 (3:1) Budimpešta, 14. julija — Včeraj je bila odigrana na NEP stadionu v Budimpešti druga polfinalna tekma za SE pokal med Partizanom in Vasasom. Po težki igri in veliki vročini je popolnoma zasluženo zmagal domači Vasas in tako postal prvi finalist SE pokala. Ze takoj v začetku so igralci Vasasa močno napadli Partizanova vrata in že v Kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno nogometno ligo \Jazd