I Mlado fulf&'> Ši 24. V Ljubljani, dne IZ. junija 1938 Anton Ingolič z Kratkoreoec v velikem svetu Se to. Vsaj enkrat na dan mi rečejo doma ali v šoli: »Tinček, ti se razumeš na računa- lo pa je bilo Kratkorepcu preveč. Bliskovito je dvignil nogo in z vso močjo udaril ob tla. Tedaj je nastal v razredu šum in hrup. »Zdaj pa pogum!« je vzkliknil Koder in se junaško postavil pred Krat-korepca, da ga ubrani vsega hudega. Ni trajalo dolgo in že so ju iztakniii. Koder se je besno zaganjal v otroke, lajal nanje, enega celo ugriznil, toda naposled ga je učitelj zgrabil za vrat in potegnil iz skrivališča. Kratkore;>c se je v smrtnem strahu stisnil v kot; ko pa je seglo proti njemu nekaj rok, je skočil iz skrivališča. Toda otroci so Urno planili za njim in ga ujeli. Prav tedaj je učitelj odvedel Kodra, ki se je komaj še utegnil poslednjič ozreti nanj in mu vzkliknil v slovo: »Ne obupaj, prijatelj! Če bo le mogoče. te bom rešil!« Še tisto uro je prinesel učitelj od nekod velik zaboj, ga postavil v kot k oknu in vtaknil vanj preplašenega Kratkorepca. Ta je .sprva silil iz zabo- ja; ko so mu pa otroci dali kruha, se je nekoliko umiril. Posebno pa, ko je zaslišal učitelja, ki je dejal otrokom: »Vidiš, Tinček, pa le ni zajec naj-plašljivejša žival, sicer si ne bi upal k vam, največjim razgrajačem v naši domovini! Otroci, ta kunec bo ostal tako dolgo Dri nas, dokler se ne bo oglasil njegov lastnik! Ta čas boste lepo skrbeli zanj!« Ker se mu je v šoli dobro godilo, se je Kratkorepec kmalu vdal v svojo usodo in pričel z zanimanjem prisluškovati temu. kar se je dogajalo okoli njega. Zvedel je najzanimivejše stvari. Mnogočesa seveda ni razumel; najteže se mu je zdelo računanje, najmanj pa je bil vesel petja. Včasih je bilo tudi prav zabavno če je ta ali oni povedal kaj neumnega, da so se morali smejati. Ob takih prilikah je učitelj pokazal na Kratkorepca in dejal: »To bi še naš zajček znal!« In Kratkorepec je modro pokimal z glavo Pogosto pa je šiba pela. Nekateri dečki niso prav nič parili, čeprav jih je celo Kratkorepec z močni- mi udarci ob tla opominjal k pazljivosti. Na svoje veliko začudenje pa je kmalu opazil še nekaj silno zanimivega: učenci si sicer po obleki niso bili enaki, vendar so se med seboj prav dobro razumeli. Nič ni bilo med njimi tistih razlik, ki jih je videl zunaj v mestu. Izmed dečkov mu je najbolj ugajal čmolasi Boris, ki ga je prvič srečal ob njegovem ponesrečenem očetu. Opazil je tudi, da ga ima učitelj zelo rad. Bil pa je zelo revno oblečen in tudi južine ni nikoli imel. Kratkorepec je videl, kako mu je dal kos kruha zdaj ta,zdaj drugi tovariš. Ko je nekega dne Boris stal ob Krat-korepčevem zaboju, ga je vprašal učitelj, ki je prišel mimo: »Ali bi ga rad imel?« Boris je pokimal. Učitelj je nekaj časa premišljeval, nato pa vzel Kratkorepca v roke, ga pobožal in izročil Borisu, rekoč: »Ker se doslej ni nihče oglasil, se gotovo tudi odslej ne bo. Kar vzemi ga in si ga odnesi domov Vi, KRATKOREPEC POGLEDA SMRTI V OČI Tako je prišel Kratkorepec v nizko barako izven mesta. Tu je spoznal Borisovo mater, njegove brate in sestre. Vsi so se ga razveselili. Prebival je kar z njimi v kuhinji. Tako je mogel videti, kako je mati zjutraj tešča odhajala na delo, kako je opoldne skuhala otrokom samo krompirjevo juho. kako so ob večerih vsi sku paj lačni legali spat. Malo veselja je bilo v temni baraki, žalosti, trpljenja pa preveč. Kar čudil se je, odkod mu je Boris prinašal svežih zelišč, korenja in repe. Šele ko ga je prišlo obiskat nekaj tovarišev iz šole, je spoznal, da ti prinašajo vse to še nadalje od doma. Tako mu je minilo nekaj dni, ko je lepega dne stopil v vodo velik mož in začel strašno vpiti. Boris je ves plašen pograbil Kratkorepca in ga odnesel v drvarnico. Od tistega dogodka dalje je Kratkorepec moral tičati v mračni in mrzli drvarnici. Zeblo ga je in tudi strah ga je bilo, ker so se ponoči podile okoli njega podgane in podlasice, tudi kakšen pes se je mnogokrat pri-porJT! Ttcteo. s® irstrvi1 rr 1*>ial nanj. Se ga je zavohal. Dnevi so mu še min® nekako, ker se je lahko oziral na 05&0 pot, ki je tekla mimo drvarnice, in k® je bil pri njem zdaj Boris, zdaj kdo drugi. Toda noči so bile strašne. V teh dolgih nočeh je premišljal o vsem, kar je videl zadnje čase. Rad je imel Bori-sa, toda še nikoli si ni tako želel k Majdici. Kar bolan je postal od prevelikega hrepenjenja. Ko se je nekega dne ves obupan oziral na pot, se je ustavil prav blizu drvarnice pes, ki je bil podoben Kodru. Kratkorepec je vzdrhtel. Zaklical je na ves glas: »Koder, Koder, ali si ti?« Tedaj je prihitel pes bliže in Kratkorepec je spoznal, da se ni motil. Oba sta bila silno vesela nenadnega svidenja. Kratkorepec mu je v kratkih besedah povedal, kaj je doživel med tem časom, odkar sta se morala ločiti. Koder pa je bil po svoji navadi gostobeseden; stisnil se je k drvarnici in pripovedoval: »Učitelj, o katerem pripoveduješ tako lepo, me je spoznal in me odpeljal k moji gospodinji, ki me je sprva hudo pretepla, nato pa hotela pridobiti z lepimi besedami. Toda jaz sem si predobro zapomnil njene udarce. Nagajal sem ji, kjerkoli sem mogel, dokler mu ni končno prodala. Tako sem prišel k pilotu, ki pa je takšen človek, kakršnega še nisem videl. Ne samo, da mi daje vsak dan nekaj ur svobode, ampak jemlje me na vsako svojo pot s seboj. Sprva sem se zelo bal eroplana, tistega velikega ptiča, ki sem ti ga zadnjič pokazal, zdaj se pa prav dobro počutim v zračnih višavah. Videl sem že morje in večen sneg.« Ko mu je Kratkorepec razložil, kako borno živi delavčeva družina, se je Koder zamislil, nato pa dejal: »Saj sem ti že rekel, da vlada med ljudmi še večja neenakost kakor med nami. Čeprav je zemlja bogata, da bi se lahko vsem dobro godilo, žive nekateri v izobilju, drugi pa v pomanjkanju. In to vse zato, ker ni med njimi prave ljubezni, ker so ljudje preveč sebični in hočejo imeti več, kakor pojedo in spijejo.« Dolgo sta se še pogovarjala, ko je Koder naposled tejavil, da mora domov, obljubil pa je, da 9e čim prej vrne. Medtem pa bo iskal prilike, da mu omogoči povratek k ljubi Majdici. Ani« Mladi Marko In harambaša Tretji dan je mladi Marko prijezdil v zelen log. Utrujen od dolge ježe, je legel k počitku v senco jerebike. Prav takrat pa se je vračala domov lepa Janica, Janica gozdarjeva edinka. Daleč okoli je segal glas o njeni lepoti, in premnogim junakom je gorelo zanjo srce. Toda Janica: nobenemu prepri-jaznega pogleda, nobenemu roke, kaj še da bi komu podarila srce... Tiho sa je pripevala k hoji. Drobno kot srnica je korakala po stezi, niti vejica ni počila pod njenimi stopinjami... Mladi Marko pa je spal z napetim sluhom. V trenutku se je zbudil. Zagledal je prelepo Jamico in ji stopil naproti. »Kdo si, prelepa deklica?« je vprašal začuden. »Lepše še nikoli nisem videl, a če sem jo, tako ljubka in mila nobena ni hala. Kdo si, deklica?« »Gozdarjeva Janica sem. Kdo pa si ti?« je vprašala vsa zardela. »Mladi Marko mi pravijo, brez miru blodiim po svetu. Glavo moram prodati, a poceni jim ne bo,« se je nasmehnil. »Pojdi z menoj, ali pa ne pojdi, bolje zate in zame,« je dodal z vedrim nasmehljajem. Lepa Janica se je zamislila pa odkimala. »Ne,« je dela, »s teboj res ne pojdem. Dosti jih je že prišlo, a noben ni bil zame.« »Pa mi vsaj zapoj. Slišal sem tvojo prelepo pesem. Prelep glas imaš, glas kakor iz vilinskega grla. Zapoj mi, da mi bo vsaj srce lažje,« je prosil in od blizu gledal v njene oči. »Kaj si storil hudega, da si, čeprav : junak, žalosten, kar junaku ne prisfco-j ja?« ga je vprašala sočutno. »Veliko krivdo imaim na duši. Zbala bi se me, če bi ti jo razodel.. Zapoj, zapoj prelepa deklica! Potem pa pojdi naprej, naprej, da mi ne postane pretežko za teboj. Zapoj, da te gora čuje, trije logi zelena!« je dodal in fa prijel za belo roko. Janica je pomislila. »Če ti zapojem, naju bo slišal harambaša, ki se klati tod okoli Dvanajstim razbojnikom poveljuje. Umoril te bi, mene pa ugrabil,« je rekla. Mladi Marko se je nasmehnil in zarožljal s sabljo. »Ne boj se! Dokler je ta pri meni, ne boj se, Janica. Naj le pridejo, če jim je mar njihovih glav. Zapoj mi, zapoj.« Naslonil se je na zeleno bukev in ji gledal v oči, v oči te premodre, v majhna usteca, kako m» je Janica pela, pela prav v srce. Kopa je tako pela, jo je zaslišal sam harambaša in pridri je kot huda jaga s svojimi dvanajstimi razbojniki, kosmatimi od temena do korena Mladi Marko je odskočil, potegnil sabljioo, to svetlo sabljico, z zlatom m srebrom okovano. Z žoitim medom je bila medena in s kačjim strupom stru-pana, ostra kot britev, nalašč za razbojniške glave. Prvi pot je mahnil — sedem glav odsekal. Drugi pot zamahnil — petem glav odsekal. Samo ni mogel odsekati glave harambaši. Zdaj sta vrgla sablje proč in sta se prijela z rokami da so pokale kosti. Harambaša, močan in neroden se je otepal mladega Marka, močnega a gibkega. Rvala sta se da sta pohodila vse grmovje naokrog. Do dvanajste ure sta se metala in zmaga se je nagibala vsakemu pol. Nenadoma pa zagrabi mladi Marko haramba-šo, da mu je sape kar zmanjkalo. Zavija oči in stoka, se otresa. pa nič ne opravi. V silni stiski je zaklical Jani-ci, od straha trdi Je zaklical, ah kaj zaklical. strašno je zakričal, pogledal, grozeče žugal in prosil. Je prosil: »Pomori mi, prelepa Janica, Janka umoriti. Podaj mi nož izza pasa. Bi pri njem pila kislo vince, pri meni boš pila sladke malažije; ti pri njem bi jedla rženega kruha pri meni boš belega pečenea. Požuri se, pomozi mi Janš, Janica, če ne še tebe umorim!« In res Janica pa, — da bi nikoli tega! — poda harambaši nož. Zdaj bi mlademu Marku zadnja ura bila. Toda on, ročen in gibek, jezen nad izdajstvom, pa zato kar od sile močan, izbi-je harambaši no? v zeleno travo. Ga pograbi za podpasom in, hrrest!, zažene ob tla, da kar zagrmi. Harambaša zastoka zastoka in vrže kri, vrže kri in mrtev obleži. Jezno gleda mladi Marko lepo. prestrašeno. goljufivo Janico. »Ne ubij me, ne ubij me, mladi Marko!« veka Janica in pade na kolena, glavo skrije. Žalostno gleda mladi Marko in be-seduje: »Zakaj si me. o Janica. izdala?« zastoka, da ga boli kot še nikoli. »Strašno me je pogledal harambaša, grozeče zažugal. Umoril me bo. je zakričal Zagotovo me je uročil!« Je počasi pobral mladi Marko sab-ljico, stopil v streme, se povzpel na belca. Pred Janico je prihajal rekši- »Uročil ni on tebe, uročila si ti mojo glavo. Zdaj pa so že prešli tvoji uroki, čarovnica lepa. Glava mi je spet trezna. Nič ti ne zamerim. Zdrav-stvuj mi, lepa deklica Janica, nezvesta goedarjeva hčerkica. Pozdravi mi očeta gozdarja. Toda za siovo in pokoro pa mi zapoj, zapoj mi za odhodnjo, zdaj ni več harambaše, ni več razbojnikov dvanajstih. Nuj, daj!« Je lepa Jamica skušala zapeli, pa so ji solce tekle v grlo. »Ne hodi od mene, mladi Marko! Pa če moraš, tedaj Bog s teboj. Nobenemu več ne bom pela pesmi. Ti si bil zadnji, če pa še kedaj prideš, pridi, takrat ti zapojem danes ne zmorem,« je drgetala dvignjenih rok, ki so vabile nazaj, nazaj. Je klicala za njim. Zaman. Mladi Marko je bil odjezdil in zelene veje so se sklenile za njim... GriSa Koritnik: črno Jagnje Neki ovčar je imel večjo čredo ovac. Kakor po naključju pa so bile vse njegove ovce in vsi janjčki beli. Samo eno jagnje je bilo črno od glave do nog. Jagnje je bilo silno žalostno zaradi tega Ln vedno je tožilo svoji mate= ri, kako je nesrečno. Ko so se njegovi brata veselo zabavali na sončnem travniku, si nastavljali koščata čela in se trkali, se je njihov črni bratec obupno stiskal k materi in govoril: »Kako sem nesrečen. Vsi moji bratci imajo lepe bele kožuščke, ki se jim kar bleste na soncu, jaz pa moram hoditi v tej žalostni črni suknji kakor pogrebec med svati.« Na bližnjem drevesu je slučajno sedel črni kos. Ko je slišal črno jagnje zaradi črne volne žalostno tarnati, se je po svoji navadi šaljivo oglasil: «Oj. ti cmera cmera-sta! Zaradi trne suknje se jokaš. Poglej mene, črn sem ko dimnikar, pa le venomer krožim vesele in kratkoča-sne.« In kos je odprl kljun in glasno zažgolel. Jagnje pa je tarnalo naprej in se stiskalo k materi Ne daleč ob plotu je bil otoček belo cvetočih marjetic. Jagnje je odskakljalo tja in začelo prositi: »Oh, dajte mi malo lenih belih lističev, da se z njimi po-krijem Rado bi bilo belo, kakor so moji bratci.« »Beži, beži, bedaček,« so ga zavrnile cvetlice. »Saj tudi cvetlice nismo vse enake barve, pa se ne kisamo zaradi tega. Temu ugaja ta barva, onemu druga. In kako smešno bi bilo videti jagnje, ki bi bilo pokrito s cvetnimi lističi.« V bližini se je pasla lepa bel5' kokoš. Jagnje je poskusilo srečo pri njej: »O dobra moja prijateljica,« jo je nagovorilo, »ali bi mi hotela dati malo svojega belega perja, da se po-krijem z njim. Tako mi že preseda moj črni kožušček, zlasti, ker ga nosim samo jaz med vsemi svojimi tovariši.« Kokoš pa je nejevoljno stresla z beli= mi perutmi in se odrezala: »Neumnost, mar nismo tudi kokoši različne barve. O tem pač ni vredno govoriti. No, kure smo pač pametnejše od ovac.« Potegnila je glisto iz prsti in od-plahutala z njo. Tedaj se je pripodil na travnik sosedov Belin, ki se je rad igral z jagenjčki in ovcami. Ko ga je črno jagnje zagledalo, je urno steklo k njemu in ga poprosilo: »Oj, lepi moj prijatelj, ali bi mi hotel dati trohico svoje bele dlake. Vsi moji bratci so beli kakor ti, samo jaz sem črna in nesrečna med njimi?« Belin je samo razposajeno bevsknil in se zadri: »No, ta bi bila pa lepa! Ovca s pasjo dlako! Menda bi rada, da bi te še lajati naučil: Veš, kaj ovčica, saj si čisto lepa v svoji črni suknjiči, samo malo več pameti bi morala imeti, pa bi bilo vse v redu.« Brez uspeha se je jagnje nazadnje odpravilo nazaj k svojim belim bratcem, Ti so se veselo zbrali okoli njega in jeli občudovati in glasno hvaliti njegovo črno suknjo. Nazadnje je prišel še oven, in ko je videl, da je črno jagnje najkrasnejše med vsemi, je rekel: » To jagnje ni samo lepo, marveč tudi krepko po s tasti. Po moji smrti naj prevzame vodstvo črede in vsi mu morate biti pokorni, kakor ste danes meni.« Vsa čreda je bila s tem zadovoljna in črno jagnje je bilo srečno kakor še nikoli v svojem življenju. Nič več se ni pritoževalo zaradi svoje črne suknje, še ponosno je bilo nanjo, kajti zavedalo se je, kaj pomeni stopati ris čelu črede. Kdo bi rad imel ?e$ letnik 1937 »Mladega Jutra" v obliki knjige za majhen denar? Pišite na npravo »Jutra«. Knafljeva ol. 5 Manko Golar: Pomladna noč »Dobro jutro, Sveti Bolfemk, Urban in Miklavž in Barbara svetnica, hej; zbudite se zaspanci, saj že v Muri koiplje sonce svetla licaV Mlado jutro vse umito v rosi se smehljalo cerkvicam je spečim in zvonike božalo je z vetrom, zdaj se storilo k rožam je diiite&m. »Oh, saj res,« zabrundal si je Urban in poškilil k Barbari devici, im še Bolfenka podregne z vrha, plaho se ozrl po goricL Sramežljivo je povesil glava oj, zaspal je mlado jutro, trte pa poredno se smehljale —. s samim jasnim bile so zastrte In še bo35 zardel svetnik je stan. Ko objela zarja mu je lice — tam v sinjini se sprehaja sonce v njem se kopljejo, bleste gorica. Marija Hvala — dSjajkSnjia: Kraguljček in zajček Nedavno v železniškem stroju mlatfga zajčka sem opaaova! kako brezskrbno sem in t|R po tiru je skaikljaL V tem hipa ga zagleda veHk taagofi v divjem letu se požene na zemljo oj zajčeik, kmalu te ne bo že ostre kremplje zasadi! IS je v meso A zdajci prihranil železniški naš strcq na tiru ravno bil se neenak je boj, Preplašen kragulj žrtev svojo 'tfjEMfl ter jadrno visoko v zrak zietl In zajčeik. urno se spusta v beg ubere hitrih nog jo goni v htreu. Kako zelo, zelo je bil vesel, da srečo strašni smeti je o&ei Jutrovčki pišejo Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam v tvojem mladinskem listu. Napisala Ti bom nemogočo zgodbico. Zaželela sem si, da se popeljem v Afriko. Komaj sem izrekla to željo, že je stal pred menoj velikanski krokodil, ki je imel na hrbtu pritrjeno kabino nalašč zame pripravljeno. Saj veš, dragi stric, če ne bi bilo kabine se taka gospodična, kakor sem jaz, ne bi vsedla na krokodila. Torej po dolgem času sva se odpeljala. Predno sem prišla v Afriko. je minulo že tisoč let, tako da je že krokodil poginil in se je tudi kabina potopila. Nazadnje sem se potopila tudi jaz v globočino morja. V morju sem našla zlato ter ga prinesla v Ljubljano na trg. Ako Ti ga manjka, striček, Ti ga pošljem jaz. Sprejmi najlepše pozdrave z upanjem, da ne boš zavrgel moje prošnje. Milena Leban, uč. IV.b raz. d. š. na Vrhniki Nemogoča zgodba. Nekoč bom imel priliko iti v puščavo. Šel sem najprej na vlak, ki me je prinesel do morja. Tu sem se vkrcal na neki parnik, ki so ga poganjali veslači. Kmalu sem prišel v Afriko. Najel sem nosače, ki so me odnesli v puščavo. Proti večeru sem bil zelo utrujen, kakor tudi nosači. Enostavno sem jih postrelil. Kmalu so me zopet ubogali in me odnesli dalje. Splezal sem na goro. Toda prišel je hud vihar in je goro odnesel. Jaz sem ostal še vedno na vrhu, ki ga je zaneslo ne vem kam. Prijel sem telefon, ki sem ga imel v žepu in sem se brzojavno odpeljal domov, da bom hitro napisal to pustolovščino in jo dal stricu Maticu. Še prej sem pa poplačal nosače, ki sem jih postrelil. Val Bojan, dijak H.c razr. I. drž. r. gimnazije v Ljubljani. Dragi striček Matiček! Nadaljevala Ti bom neresnično zgodbico svoje prijateljice. Nekega dne sva se z njo zmenili, da pojdeva ponovno v vročo Afriko. Moja prijateljica 9e ni bila pri krstu, pa je bila vendar močnejša od mene, čeprav sem bila jaz takrat stara že 100 let. Najeti srn si aa#otregde peeramo sased- stvo. To je bil polž. Prišli sva strašno hitro v Afriko. Pomisli, striček, v kratkih 1000 letih. Ko sva prišli v Afriko, sva naleteli na Eskime. Ti so ljudožr-ci in bi naju shedli, če ne bi bil prišel krokodil in naju rešil. Le ubogega polža so ljudožrci požrli. Ker krokodilu nisva hoteli plačati, naju je zakopal v zemljo. Midve sva pa kar prodirali skozi njo in slednjič sva prišli na drugi konec sveta. Tu sva si najeli želvo, ki naju je odnesla po zraku domov. Doma so mojo prijateljico krstili. Poleg tega so slavili mojo 1000 letnico. Ko sva pripovedovali, kaj sva doživeli, nama niso verjeli. Upam, da boš Ti, striček, verjel. Lepo te prosim, da ne vržeš mojega spisa v koš, ker je to moj prvi poizkus. Pozdravlja Te Anica Retelj, uč. IV. razr., Verd št. 24 p. Vrhnika. Zgodba o strahu. Najbolj strah me je bilo, ko mi je bilo osem let. Bilo je proti koncu zime in snega ni bilo nikjer več. Nekaiko ob štirih popoldne sem šla na postajo čakat teto, ki nam je pisala, da pride tisti večer. Z menoj je bil starejši brat. Tet sva dolgo zaman čakala, zato sta šla pozno domov. Jaz sem se zelo bala, če sem videla kakega človeka na cesti, ker sem misM-la, da je kakšen divji mož. Brat pa se mi je smejal, ker sem se vsega tako ustrašila in bala. Kmalu sva prišla iz ceste na pot, ki vodi med grmovjem. Tedaj je pa odnekje priletel velik pes, ki je strašno lajal in se zaganjal v naju. Jaz sem bilia kar mrtva od strahu, brat pa me je dal na ramo in tekel t menoj domov. Mihaela Korent, uč. V. razr. v Trbovljah. Nemogoča zgodba. Vsedel sem se na svoje koleno in Ti napisal s pismom na pero nemogočo zgodbo. Ko sem pismo končal, me je pismo neslo v poštni nabiralnik. Prišedši v Ljubljano, je bilo pismo lačno, da je požrlo Tebe in seveda tudi tvoj koš. Potem je priteklo pismo k meni, pa sem rešil iz pisma samo strica Matica, ker sem bil premočam, da bi rešil še koš. Posadil sem Te v žep in Te odnesel k nam v Belo Krajino. Mnogo pozdravov Tebi in vsem dragim Jutrovčkom od Tvojega starega znanca. Tihomir Kavčič, uč. 2. razr. v Vinici pri Črnomlju. Nemogoče zgodbe! Leta nikoli sva se domenila s prijateljem Tončkom, da napraviva v počitnicah izlet na Mars. Najela sva strgan balon, ki ga je poganjala zemeljska privlačnost. Sedla sva v njega in že sva odletela strahovito počasi proti Marsu. Po dolgem času, tridesetsedem stopinj pod ničlo, je zabeležil časomer, sva priletela na Mars. Tam je zelo vroče. Tesno sva se zavila v plašč. Balon sva seveda potiskala pred sabo. Na Marsu je vsaka stvar težja kakor na zemlji, zato se nisva preveč utrudila. Kmalu sta srečala samotnega popotnika. Ta pač še ni videl zemljana. Zato ni čudno, da sva se mu zdela vsakdanja človeka in se nama je začel resno smejati. Midva sva se ga tako ustrašila, da sva pobegnila v balon in se odpeljala proti zemlji. Toda glej ga spaka. Komaj sva bila sto kubičnih metrov od tam, se nama je pokvaril motor. Hitro sem se stegnil čez okno balona in prijel za brezžične valove radijske postaje, ki jih je oddajal prav tedaj profesor Pieard z dna morja. Še sedaj se jih držim in čakam rešitve. Zupanč»č Ferdinand, učenec 2.a razr. Prulske mešč. šole v Ljubljani. Zakaj morajo vsi ljudje delati? Vsi ljudje morajo delati zato, ker je delo zapovedal Bog in zato, da se lahko preživljajo. Star pregovor pravi: »Brez dela ni jela!« Vsak dober gospodar mora svoje delo vestno opravljati. Tak človek, ki dela od zore do mraka, ima potem tudi dovolj kruha. Vzor, kako moramo delati sta nam n. pr. mravlja in čebelica. Če bi vsi ljudje tako vestno opravljali svoje delo, bi bilo zelo malo ali pa nič brezposelnih. Hribernik Marica, učenka 4. razreda ljudske šole v Braslovčah. Resnična izmišljotina ki jo je doživel in izmislil Prime Franjo dijak v Celja. V Prav včeraj je sto let minilo, odkar se tole čudo je zgodilo: Jaz takrat sem dopolnil tristo let, a oče moj šele tedaj je prišel na ta svet! Za krstnega botra je šel Napoleon, a očko mi krstii je Salamon... In včeraj očku sem za rojstni dan jaz kupil velik, lep aeroplam. Brž sva v letalu obadva sedela in že visoko v zraku sva letela. Ko pa letela sva v višini tisoč metrov, naju zajelo je stotine vetrov. Aeroplan se zavrtel je ko pero, a midva padla sva iz njega pod nebo. In zdaj sva padala po zraku in kričala in v smrtnem strahu silno trepetala. Še dvesto metrov — in padla bova na [zemljo, razbila se, da še sledu ne bo! Kes priletela sva na trda tla, se do vratu pogreznila oba. Pogledava nekoliko okoli sebe — a pri pogledu tem naju v srce zazebe... Midva sva mislila, da sva na zemljo [pala, v resnici pa na luni zdaj sva stala! A oče moj, čeprav za dvesto let mlajši Tod mene, brž pravo misel hitro vam zadene! Z lune po lopato skoči na zemljo! odkoplje sebe in še mene z njo. Sedaj sva lahko prosto se sprehajala in ob čudesih lune se naslajala. Gotovo vas zanima, kakšna sva čudesa na luni videla; a glej ga besa: Prav zdajle se mi je črnilo po roki, prtu, mizi, tleh razlilo... Počakajte nekoliko, da madeže osM- T^em, potem pa našo zgodbo vam naprej na- frišesm. — Sem že gotov! Črnila je le malo mi [ostalo — do konca menda bo zadostovalo. Torej — z očetom gledala prečudno sva (kamenje, kar zrak poretrese strašno rjovenje. Midva z očetom stečeva nazaj — a izza neke skale skoči strašen zmaj. Bil večji je, kakor je luna cela; iz gobca dva sta uhlja mu visela, na repu devetero imel je glav, a sred obraza rep mu je mahljal.., Zdaj strašni zmaj skoz nos je kihnil in naju z lune je odpihnil. Letela sva, na zemljo priletela.— pobrala se in šla domov vesela! — Franjo Prime, četrtošolec v Celju. Manicu: Vsevedež v pasti Cula sem zgodbico o možaku, ki je trdil, da vse ve in zna. Podam jo vam za razvedrilo. Ta možakar je znal sladko govoriti, poznal je vse zvijače ter jih tudi spretno uporabljal. Zato mu je marsikdo nasedel. Končno si jo ta človek že kar sam začel domišljati, da je v njem res neka. večja moč kakor v drugih ljudeh. Nekoč, potuje ta človek ponoči skozi, gozd. Malo preje se je mudil v gostilni in je bil vsled tega nekoliko dobre volje. V temi zaide in štrbunkne v neko jamo. Jama .sicer ni bila posebno globoka, a toliko pa že, da se sarn. bre2 pomoči nikakor ne more izkobacati .iz nje, če tudi se trudi in praska po kamenju. da mu roke krvavijo. Glava se mu hitro razjasni in resno ga začne skrbeti, da bo moral v tej hladni in mokrotni. jami prebiti vso noč.. Toda — oj — naenkrat začuje človeške stopnje. Res je. sluh ga ne vara. Tam mimo pride namreč neki zakasneli sejmar, ki jo maha domov. Zdajci se začne oni v jami dreti na vso moč: »Na pomoč, na pomoč!« Sejmar obstane, - posluša in zavpije: »I, kje pa si vendar?« »Tu notri, v jami Pomagaj, če si krščen človek!« »Pa kdo si ti?< »Jaz sem — čarovnik, jaz sem vsevedež.« • .»Kaj pa je to — vsevedež,« vpraša sejmar. »Ah, ah,« kliče oni iz jame, »vsevedež je človek, ki vse ve, in vse zna.« »Ha ha ha,« se zasmeje sejmar na ves glas, »če pa vse veš in znaš, potem bož že tudi sam znal priti iz jame. Pa lahko noč!« In sejmar gre lepo svojim potem, ubogi vsevedež pa mora ostati v jami prav do jutra. Listnica uredništva Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: šumer Branko, uč. V. razr. osn. .šole v Šoštanju. Slan s Franci, uč. I. razr. mešč. šole. Zgornja Šiška v Ljubljani, i Vidmar Janko, dijak La ra2r. mešč. ■ šole v Ljubljani. Ani Poveni. uč. II. razr gimn v Ljubljani. Zavrl Janez, dijak I d razr. I. drž. real. gimn v Ljubljani, Ivan Srnovršnik. ur. III. razr. v Libojah št. 81 p. Petrovče. Skrivnostne vžšgalise Napravi iz treh vžigalic štiri, a i" štirih pet, n.e da bi katero prelomil! o v 1 1 2 S 4 5 ti 7 Is 9 10 Vodoravno: 2. velika lesena posoda; 4. kuhinjska posoda; 6. mestni delavec; 8. velika gospodarska prireditev; 9. shranišče medu; 10. usnje. Navpično: 1. vsak dan: 2. nebesni pojav; 3. ptič; 4. enota papirja; 5. vadni sestav; 6. domača žival; 7. plačilno "sredstvo.