Cerkvene zadeve. BrctislaTski knezoškof, od Pruake 7lade odKtavljeni, oropani iu 7 87oj skofijski delež na Av8trijskem pribegli preč. g. dr. Forster — 701etni raož — so priali k nam na Štajersko in prebi^ajo sedaj 7 Rimakib toplicah za Celjem, da si 7 slovitih teb toplicab zdravjo nekoliko popra^ijo. Svitli cesar so stolnej cerk^i 7 Kotoru 7 7 Dalinaciji poslali lep dar, namre5 monatranco, ki je 7redna 1700 fl. Votivnej cerk^i na Dunaju je Gjurski (Rabski) akof na Ogerskem podaril prekrasno preprogo za jedno okno. Preproga je iz stckla narejena in umetno zmalana. Preproga je podobna sagu (tepibu) 7 gotiškem slogu na 2 podolglasta predela razdeljenemn. Naj^ise se s^etito podobi S7. Rozalije in 87. Barbare. Na sredi stojite potem 7cliki podobi 87. Kunignnde in 87. Mai-jcte, hčer ogerskega kralja Belc IV. Pr7a je bila žena poljskega vojvoda Boleala^a in je kraljc7ski kiasno oblečena. Pri nogab iina kamen iz soli, zlat prstan in zlomljen polumesec. Kamen iz soli in prstan spomiuja, kako je 87etnica nekdaj o5eta prosila za aolske rude 7 zemlji, na katerej je ra7no stala. 05e jo,j pro.nje ni uslišal, ker ni 7ero7al, da bi ondi 7 zemlji bila sol. Svetnica pa 7rže na to svoj zlati prstan 7 bližnjo jarao in odide. Mnogo let pozneje so tatn zasledili solske rude in 7 njib naali zlati prstan 87. Kunignnde. Zlomljeni polumesec pa apominja na njeno priprošnjo, 7sled k«tere je poljski kralj Janez Sobijeski Tnrke pri Duuaju premagal. S sijajnim spremst^om je potem kralj obiskal grob 87. Kunigunde 7 San- decu in se tako zahvalil. Sv. Marjeta, jena sestra, je bila nana reda 87. Dominika 7 samostanu na otoku S7. Marjete niz Budapešta. Jena podoba kaže jo vso zavito 7 črn pajčolon (šlar), ki je 8 srebrnimi z^ezdicami iu limbarji posejan. Vse delo je re8 umotvorno, izdelano od Jobsta in Geslinga 7 Innsbrucku na Tirolskcm in je stalo blizu 20.000 fl. Sodba božja. V Šleziji je pred kratkim se ži^el kolar, ki je strabovito preklinjal, keilar je dež vlrl, ker je moral z lesotn pod stiebo bežati. Se celo jego7 psiček se je strabu pod posteljo 7 kot skril; tako je mož razsajal. Ne da^no je umrl in bil je pokopan. Toda nekaj dni potem se vlije zopet strašna ploba. Strela udaii 7 kolarjev grob, razueae trugo z truplom bogakletnikovim  7red in ga na sniradcče kose razdjauega 7rže iz jame 7un na tla. Ljudje, ko so to videli, ao se močno prestrašili; 7sak je rekel, da je to bila grozivna kazen in svaritev, naj ljudje ne preklinjajo Boga ob hudera viemeuu. Ce pa je ova s^arilna kazon toliko grozna, kako se irua tak preklinja^ec sam pričako^ati, kedar pride pred ži^ega Boga nebes in zemlje, zoper kteiega se je predrznil S7oja umazana usta odpicti?! Naj^ečje katoliške cerk^e 7 E^ropi merijo po no^i meterski meri 7 štirijaakih metrih: cerkva 87. Petra 7 Rimu 15.132, 87. Pa^la 7 Rimu 7588, stolna cerk^a 7 Kolnu 6292, blažeue Marije 7 Parizu 5316, stolna cerke7 7 Speierju 4561, 7 Strassburgn 4170, 7 Metzu 3815, 7 Mainzu 3750 in cerkev sv. Štefana na Dunaju 3240. Kdor je kedaj bil na Uunaju 7 ceikvi 87. Štefana in ob6udo7al jeni 140 metro7 7isoki Z7onik, si lebko domieli, kolika mora biti cerkva 87. Petra 7 Rimu. Ta je namreč petkrat 7ečji od cerk^e 87. Štefaua iu jeua kupla raoli tako 7iaoko 7 nebo, da bi Z7onik sv. Štefana 7 njej in pod njo pra7 lehko stal. Lntro^ski Prusi so nadškofa 7 K6In-u pr5. g. Melcbers-a pregnali. Visoki pastir je sedaj nekde skrit, da ga pruski policaji zgrabiti ne morejo in 7lada iz skri^nega kraja S7ojo 7eliko uadškofijo. Kaj enakega beremo o rimskib papežib, ki so se pred beriči^ rimskib, paganskib cesarje7, morali skrivati. — Škofa Janižečki-ja so Prusi iz zapora spustili, 7 katerem je bil '/2 leta, ker je lani 7elikono5ni fietrtek blagoslovil sveto olje iu krizmo. Pri mestn Lovrdcs na Franeoakem je 7otlina, kder se je ljudem 7ečkrat že prikazala Devica Marija. Iz 7otline iz^ira bistra 7oda, ki je že mnogira Ijudem 5udo7ito pomagala, kteri so jo pili in zravcn Marijini z^esti služebniki bili. Takih 5udo7itib ozdra^ljauj štejemo že iia tisoCe. H^aležni ljudjo so nad 7otlino posta^ili prekraano cerk^o, katero je te dui papežev namcatnik poa^etil in podobo Marijino 7 njej slo^esuo 7enčal 7 pri6o 10 akofov, biezšte^ilnib me.nikov in verniko7. Pri tej priložnoati se je zgodil očiten 5udež. Magdalena Lansereau, 191etna doklica, h5er nekega platničkarja, si je bedrno kost preraeknola in je blizu 14 let na brgljah po svetu plazila. Med mešo papeževega namestnika v cerkvi Matere božje Lovrdeške 4. julija t. 1. je hipoma postala zdrava, se zravnala in sedaj bodi brez brgelj! Novi skrivui red, katerega ao lutrovci v Kaliforniji v Ameriki zoper sv. katoliško Cerkvo osnovali, je oddelek velike skrivne družbe frajmavrerjev. Pravijo mu red solnca ali soln5ni red (orden). Vsak družabnik se zaveže, povaod na to delati, da ne dobi nobeden Katoličan nikder nobene službe in da ae povsod KatoliSani iz služeb v deželi izpodrinejo. Taka je ljubezen lutrovaka, takoano aovraštvo frajmavrerjev do 8V. katoliake Cerkve! V skrivnem razodetju sv. Janeza 13, 16 pa beremo: (zver z 2 rogoma) bo storila, da bodo vsi, mali in veliki, bogati in ubogi, prosti in služui, ztamenje imeli na svoji desni roki . . . . in da ne bo nikdo mogel kupiti ali prodati razun onega, ki ima znamenje ali ime zveri ....