t 1 1 1 il i 1 1 ! i il 1' r! ,. 1 " 11 1 1 il GDK: 156.5:(497.12*06 Pugled-Žiben) Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben The Influence of Red Deer and Roe Deer on the Course of Forest Succession in the Pugled-Žiben Forest Reserve Andrej BONČ INA* Izvleček Bon čina, A.: Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled~ Ziben. Gozdarski vestnik, št. 1/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 8. V prispevku je prikazan vpliv srnjadi in jelenjadi na pote!igozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled~Ziben, sicer predvsem na pomladek dre~ vesnih in grmovnih vrst ter na navzočnost in obilje rastlinskih vrst v zeliščnem sloju. Avtor predstavlja tudi eno izmed možnih metod spremljanja vpliva parkljaste divjadi na gozdni ekosistem. Ključne besede: gozdna vegetacija, gozdna sukcesija, divjad, upravljanje z gozdom, gozdni rezervat 1 UVOD INTRODUCTION Kočevska ima svojevrstno zgodovino. Zaradi naravnih, za kmetijstvo neugodnih razmer, je bila naseljena relativno pozno, v glavnem v 14. stoletju. Posebnost po- selitve je v tem, da so se poleg domačega življa v dobršni meri tja naselili Nemci. Konec prejšnjega stoletja so ljudje že opuščali sicer ekstenzivno kmetijsko rabo in se odseljevali, predvsem v Ameriko. Ob italijanski okupaciji so nacionalno prebujeni Nemci zapustili Kočevsko in se odselili v nemški rajh. Med vojno so bile mnoge vasi požgane. Po vojni je bila Kočevska iz- praznjena, požgana in uničena, ljudje so se sicer priseljeval], vendar pretežno v · Mag. A. B., dipl. inž. gozd., Biotehniška fa- kul~eta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO Synopsis Benčina, A.: The Influence of Red Deer and Roe Deer on the Course of Forest Succession in the Pugled-Žiben Forest Reserve. Gozdarski vest- nik, No. 1/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article presents the influence of red deer and roe deer on the course of forest succession in the Pugled-Žiben forest reserve, primarily on young tree and shrub speci es, and the presence and abundance of plant species in the herb layer. One of the possible methods how to change the effect of cloven-hoofed game on the forest eco- system is presented as well. Key words: forest vegetation, forest succes- sion, wild life, forest management, forest reserve. dolino. Opuščene kmetijske povrs1ne je naglo osvajal gozd; fenomen imenujemo sekundarna gozdna sukcesija. Njegova, prostorska razširjenost je razvidna iz po- datka, da se je gozdnatost Kočevske v borih sto letih povečala od približno 50 % kar na 90% (OGGN 1990). Pretežni del opuščenih kmetijskih površin leži v submontanskem pasu, navadno na južnejših pa tudi zahodnih pobočjih, na mestih z manjšo skalovitostjo. Potek suk- cesije opisujemo posredno s sukcesijskimi stadiji, ki jih povezujemo v sukcesijske nize. Sukcesijske poti in hitrost razvoja gozdne vegetacije na opuščenih kmetijskih površinah so odvisne od mnogih dejav- nikov; pomembnejši so rastiščne razmere, pretekla raba, bližina ohranjenega gozda (semenjakov), etc. Potek sukcesije je odvisen tudi od slučajnih dejavnikov, raz- vojne poti so lahko različne, določene smeri le bolj ali manj verjetne. Gozd V 54, 1996 57 Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben Pojem "gozdna" sukcesija je popolnoma upravičen, saj se ne spreminja le ve- getacija, ampak tudi živalstvo, notranje okolje, tla, itd. Nekatere živalske vrste niso le pasivne spremljevalke sukcesije, ampak so aktivni ali celo ključni, čeprav dostikrat podcenjevan! člen gozdne sukcesije (raz-. našalci semen). V stadiju s toploljubnimi grmovnicami prevladujejo zoohorne vrste (glog, češmin, črni trn, etc.). Nekatere živalske vrste, na Kočevskem sta to pred- vsem srnjad in jelenjad, pa lahko bodisi upočasnjujejo sukcesijo bodisi spreminjajo njen potek ali jo celo onemogočajo. Sukcesije lahko opazujemo v majhnem prostorskem okviru, kot na primer suk- cesijo posameznega opuščenega pašnika, v širšem prostorskem okviru pa lahko govorimo o sukcesiji celotne krajine. Pri tem se· spreminjajo tudi habitati za posa- mezne živalske vrste. Ko so se posamezni deli agrarnega prostora zaraščali, se je povečevala dolžina gozdnih robov (podo- ben učinek kot pri drobljenju gozda), pestre in bogate prehrambne razmere (travniki, pašniki, grmišča, gozdovi v nastajanju) so omogočale naglo povečanje populacij je- lenjadi in srnjadi. Dodatno je k povečevanju prispevalo lovsko gospodarjenje. Danes, ko je površina kmetijskih površin neznatna, pa še ta večidel ograjena, ko je majhna tudi površina pravih 'grmišč', ko je ničen obseg direktnih premen, ki so vsaj za nekaj let izboljšale razmere za divjad, so razmere za omenjeni populaciji znatno slabše, medtem ko usmerjanje številčnosti ni sle- dilo tem spremembam v krajini, prej na- sprotno. 2 NAMEN RAZISKAVE, OBJEKT IN METODE DELA 2 THE PURPOSE OF THE RESEARCH, THE WORK OBJECT AND METHODS Namen raziskave je prikazati vpliv je- lenjadi in srnjadi na potek sukcesije v go- zdovih, ki nastajajo na pred desetletji opu- ščenih ekstenzivnih kmetijskih površinah. Gozdni rezervat Pugled-Žiben leži v submontanskem pasu (GGO Kočevje, GE Grintovec, oddelki 73, 74, 75, 76, 77, 79) na območju nekdanjih kočevarskih vasi 58 GozdV 54. 1996 Pugleda in Zibna. Namenjen je preučeva­ nju gozdne sukcesije na opuščenih kme- tijskih površinah. Skupna površina rezer- vata s še vedno košenimi košenicami v osrčju rezervata, ki jih vzdržujejo lovci, je 200 hektarjev. Potencialna vegetacija je submontanski bukov gozd na karbonatni matični podlagi, nadmorska višina je od 550 do 700 m nad morjem, prevladujejo rjava pokarbonatna tla. Glede na površin- ski delež v rezervatu že prevladuje bukev (43%), delež gabrovega stadija z bukvijo je 1 9%, stadija leske 26%, travišč le 7%, drugih zvrsti pa 5% (ANDOLJŠEK, BAR- TOL & KRIŽMAN 1992). Progresivni razvoj gozdne vegetacije na opuščenih kmetijskih površinah lahko pri- kažemo z eno od možnih razvojnih poti: Pašnik --? travišče (Brachypodium pin- natum, Bromus erectus) -7 grmovnice -7 beli gaber --? submontanski bukov gozd. V sklopu raziskave gozdnega rezervata smo poleti leta 1992 osem ploskev ogradili (velikost posamezne je 4 x 4 m), da bi spremljali vpliv velikih rastlinojedov na potek sukcesije. Ker je stadij leske ključni v poteku sukcesije, saj leska ustvarja 'gozdne razmere', ki so ugodne za po- mlajevanje gozdnih drevesnih vrst, smo pet ograjic postavili v leskov stadij, za pri- merjavo pa dve v gabrov oziroma gabrovo- bukov stadij, naknadno pa še osmo plos- kev v vrzel v sosednjem oddelku (priprava za sadnjo). Ob stranici ograjene ploskev smo za- količili primerjalno - neograjeno ploskev. Leto po ograditvi smo prvič ugotovili stanje, v letu 1995 pa smo popis mladja na ploskvah ponovili. Pri tem smo za vsak posamezni osebek (vse lesnate rastline) ugotovili species, izmerili višino in pri tem razlikovali naslednje višinske razrede: KL (klice), H1 (do 1 O cm), H2 (11 do 20 cm), H3 (21 do 30 cm), H4 (31 do 40 cm), H5 (41 do 50 cm), H9 (od 51 do 90 cm) in H18 (od 91 do 180 cm). Za objedenega smo šteli tisti osebek, ki je bil v obdobju od postavitve ograjic poškodovan. Na vsaki ploskvi sem ocenil ekološke razmere (skalovitost, nagib, eks- pozicija, listni opad, zastrtost po slojih, itd.) in opravil fitocenološki popis. Rastlinske vrste sem inventariziral po srojih: Z (zeliščni Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben sloj), G2 (0.5 do 1.3 m), G1 ·(1.3 do 5 m), 02 (5 do 15m), 01 (nad 15m) in ocenjeval njihovo obilje po srednjeevropski fitoce- nološki šoli. Ograjeno površino in zraven ležečo neograjeno ploskev lahko obravnavamo kot par, saj so dejavniki okolja (skalovitost, ekspozicija, itd.) pa tudi zastrtost z 01 in 02 enaki za obe ploskvi znotraj para, enako je bilo tudi začetno stanje. Zato lahko predpostavljamo, da so vse razlike v zeliščni vegetaciji kot tudi v višinski struk- turi drevesnih in grmovnih vrst posledica vpliva velikih rastlinojedov. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Zastiranje tal 3.1 Ground Sheltering Učinek ograje se po treh letih kaže zlasti v obilju zeliščnega in spodnjega grmov- nega sloja; v vrzeli, kjer je rast grmovnic relativno intenzivnejša, pa tudi zgornjega grmovnega sloja. V tabeli navedene ocene kažejo, da je že na oko razpoznavna razlika v obilju (bujnosti) zeliščnega in. grmovnega sloja med ograjenimi in new ograjenimi ploskvami. 3.2 Gostota in višinska struktura po- mladka 3.2 Density and Height Structure of Young Growth Na šestnajstih ploskvah smo analizirali 5844 mladic in 1409 klic drevesnih in grmovnih vrst. Med ograjenimi in ne- ograjenimi ploskvami ni razlik v skupnem številu mladic lesnatih rastlin, le-te obsta- jajo v višinski strukturi mladic. Delež višjih mladic je na ograjenih ploskvah večji. Razlike, ki so nastale v borih treh letih (od postavitve ograje), so posledica objedanja. Stopnja poškodovanosti mladic se z na- raščajočo višino mladic povečuje. Na neograjenih ploskvah je znatno večje število mladic v prvem višinskem razredu (do 10 cm), pa tudi število klic je večje. Sklepamo lahko, da jelenjad in srnjad s stalnim odvzemanjem fitomase v zeliščw nem sloju ohranjata razmere, ki so ugodne za pomlajevanje lesnatih rastlin, prepre- čujejo pa njihovo preraščanje. Razvoj mladja namreč znatno spremeni (poslab- ša) razmere za nasemenitev, klitje in uspevanje novih mladic. Na neograjenih ploskvah se lesnate vrste stalno pomla- jujejo zato, ker divjad zmanjšuje zastrtost (obilje) zeliščnega in grmovnega sloja - objeda lesnate in zeliščne vrste ali odgrizne (izpuli) celotne mladice. 3.3 Razvoj pomladka od leta 1993 do 1995 3.3 Development of Young Growth from 1993 to 1995 Od prvega popisa pa do leta 1995 se je višinska struktura lesnatih vrst v pomladku na ograjenih ploskvah znatno spremenila- preraščanje lesnatih rastlin v višje višinske razrede je potekalo nemoteno. Na ogra- jenih in neograjenih ploskvah se je šte- vilčnost lesnatih mladic v treh letih po- Preglednica 1: Zastrtost tal na ograjenih in neograjenih ploskvah Table 1: Ground shelter in fenced and unfenced plots 81adij Sta e Vrzel Gap Les ka Hazef tree Gaber~ bukev Hombeam- beech tree Parne ploskve Cou le tots Ograjeno 1 Fenced Neograjeno 1 Unfenced Ograjeno 1 Fenced Neograjeno 1 Unfenced Ograjeno 1 Fenced Neograjeno 1 Unfenced 01 15 15 02 o 3 100 100 G1 G2 z 25 15 80 10 80 71 5 99 76 73 40 15 GozdV 54, 1996 59 ! Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pug!ed-Žiben Preglednica 2: Gostota grmovnih in drevesnih vrst (število/ar) na ograjenih in neograjenih ploskvah po višinskih razredih ter stopnja poškodovanosti mladic(% poškodovanih osebkov} na neograjenih ploskvah v letu 1995 (16 ploskev~ osem parov) Table 2: Density of shrub and tree species (number/are) in fenced and untenced plats by height c/asses and the damage degree of young growth (expressed asa percentage of damaged subjects) in untenced plats in 1995 (16 plats- 8 cauples) Parne ploskve KL H1 H2 H3 H4 H5 H9 H18 Skupaj Cou le lots Total Ograj eno 1 Fenced 459 977 715 286 155 67 63 15 2278 Neograjeno 1 Unfenced 642 1480 701 77 14 9 5 2288 Stopnja poškodovanosti 25 63 78 67 92 100 100 39 Damage degree % Grafikon 1 :Višinska struktura lesnatih vrst na ograjenih (A) in neograjenih (B) ploskvah v letih 1993 in 1995 (arske vrednosti) Graph 1: Height structure of timber species in fenced (A) and unfenced (B} plots in 1993 and 1995 (number!are) š 18001 e 1600 v 14oo I 1200 A93 ---A95 o 1000 B93 1 800 N 600 B95 u m 400 b 200 e o - 10 do 19 20 do 29 30 do 39 40 in več Klice /seedlings Višinske stopnje (cm)/height classes večala, na neograjenih ploskvah celo bolj, vendar je bilo višinsko preraščanje mladic zelo upočasnjena. 3.4 Sestava drevesnih in grmovnih vrst ter njihova stopnja poškodovanosti 3.4 The Structure of Shrub and Tree Species and their Damage Rate Priljubljenost posameznih vrst za pre- hrano lahko ugotavljamo bodisi s primerja- 60 Gozd V 54, 1996 vo višinske strukture mladic med ogra- jenimi in neograjenimi ploskvami bodisi s stopnjo poškodovanosti mladic zgolj na neograjenih ploskvah ali pa s primerjavo spremembe sestave pomladka v obdobju med obema popisoma. Povprečna stopnja poškodovanosti po- sameznih vrst ne pove mnogo, odvisna je od njene višinske strukture, z višino mladic se namreč stopnja poškodovanosti po- večuje. Tudi zaporedje drevesnih in grmov- il Il '1!.11 1 il l.l[i ' 1 ~:1 tJ 11 .. ; i l ' 1 1 l·~.~. ' Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben Preglednica 3: Sestava pomlad ka po vrstah (brez klic) v odstotkih na ograjenih in neograjenih ploskvah v letu 1995 Table 3: Young growth structure by species (seeds not inc/uded) expressed asa percentage in tenced and unfenced plots in 1995 VRSTA 1 Species kalina, češmin, glog, dren, dobrovita les ka beli gaber gorski javor, veliki jesen, gorski brest bukev češnja, hruška, lesnika mali jesen, graden, smreka, brek, trepetlika, lipovec, topokrpi javor, maklen SKUPAJ 1 Total število 1 ar 1 Number/are nih vrst po stopnji poškodovanosti je v enem višinskem razredu različno od dru- gega, pa spet različno od razvrstitve po povprečni stopnji poškodovanosti. Da bi razvrstil lesnate rastline po stopnji poško- dovanosti (priljubljenosti za prehrano), sem upošteval stopnjo poškodovanosti v prvem in drugem višinskem razredu ter pov- prečno stopnjo poškodovanosti iz obeh popisov (leta 1993 in 1995), in sicer samo za tiste vrste, katerih skupna frekvenca na vseh analiziranih ploskvah je vsaj deset osebkov v omenjenih višinskih razredih. Po stopnji poškodovanosti, od največje k najmanjši, so lesnate rastline razvrščene takole: veliki jesen, gorski brest, trepetlika, kalina, lesnika, gorski javor, maklen, drob- nica, glog, beli gaber, češnja, dren, češ­ min, mali jesen. Številčnost drugih vrst (topokrpi javor, dobrovita, bukev, hrast, leska, brek, lipovec, smreka) je premajhna, da bi jih razvrščal. Ob dejstvu, da je v sedanjih razmerah stopnja poškodovanosti v najvišjih višinskih razredih pri vseh vrstah blizu 1 OO %, posta- ne razmeščanje vrst po stopnji poško- dovanosti nepomembno. Pomembnejša je ugotovitev statistične analize, da obstaja med številom osebkov v določenem višin- skem razredu in stopnjo poškodovanosti značilna negativna korelacija. Stopnja po- škodovanosti v določenem višinskem raz- redu (in na ploskvi) je v splošnem večja, če je število osebkov posamezne vrste v tem višinskem razredu manjše. To je usod- Ograje no 1 Fenced 16,2 0,7 56,8 10,2 0,7 4,2 11 ,2 100 2278 Neograjeno 1 Unfenced 22,4 0,3 48,5 9,6 0,5 4,7 14,0 100,0 2288 no za vrste, ki so po naravi zastopane v manjšem ali celo zelo majhnem deležu; v raziskavi so takšne vrste brek, leska, lipovec, hrast, itd. Ne glede na stopnjo poškodovanosti imajo več možnosti za preživetje tiste vrste, ki so najštevilčnejše. Dodatni kriterij konkurenčnosti vrste je spo- sobnost obraščanja po poškodbi. 3.5 Bujnost, obilje ter vrstna sestava zeliščnega in spodnjega grmovnega sloja 3.5 Luxuriance, Abundance and Species Struc- ture of Herb and Lower Shrub Layer Če je velikost vzorca (16 ploskev, osem parov) za analizo pomladka zadostna, je za analizo vrstne sestave v zeliščnem sloju premajhna. Kljub temu prikazujem enega izmed možnih načinov analize vpliva par- kljaste divjadi na vrstno sestavo in obilje vrst. Na vsaki ploskvi sem popisal vse rastlin- ske vrste, in sicer členjeno po že ome- njenih višinskih plasteh. Obilje sem oce- njeval po srednjeevropski fitocenološki šoli, za statistično analizo pa sem vrednosti obilja transformiral z Van der Maarelovimi vrednostmi. Da bi določil vpliv velikih rastlinojedov, sem podrobno analiziral fitocenološke po- pise, zlasti pa vrstni sestav in obilje vrst v zeliščnem in spodnjem grmovnem sloju. Gozd V 54, 1996 61 Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben Kriterij primerjave med ograjenimi in ne- ograjenimi površinami je: - število vrst v posameznem sloju; -skupno obilje vrst v posameznem s loju (vsota ocen obilja po Van der Maarellu); -indeks vrstne različnosti. Uporabil sem Simpsonov indeks (WHITTAKER 1975): C; (S P2)-1 i; 1 ... s S - število vrst v popisu P - delež vrste v skupnem obilju vrst posameznega popisa Med ograjenimi in neograjenimi plo- skvami so razlike v razvitosti spodnjega grmovnega sloja. Na ograjenih ploskvah najdemo v tej plasti večje število različnih vrst, pa tudi njihovo skupno obilje je znatno večje, poleg tega je povprečno obilje vrst v tem sloju večje. V zeliščnem sloju ograjenih in neogra- jenih ploskev nisem odkril značilnih razlik v številu vrst (raznovrstnosti) in različnosti (Simpsonov indeks vrstne diverzitete). Razlike pa obstajajo v obilju vrst; tako skupno obilje vrst kot povprečno obilje vrst je na ograjenih ploskvah značilno večje. V zeliščnem in grmovnem sloju sem podrobno analiziral, pri katerih rastlinskih vrstah je med ograjenimi in neograjenimi ploskvami največja razlika v obilju. Najprej sem po parih izračunal razlike obilja, nato pa sem za vse pare popisov razliko seštel. Za nadaljnjo analizo so bile predvsem pomembne tiste vrste, ki so imele abso- lutno največjo vsoto razlik. To pomeni, da so nekatere vrste v splošnem bodisi na ograjenih (pozitivna vsota) bodisi na ne- ograjenih ploskvah (negativna vsota) bolj obilno zastopane. Z metodo parnih pri- merjav sem za omenjene vrste ugotavljal značilne razlike v obilju (ograjeno- neogra- jeno). Ugotovil sem, da obilje nobene vrste zeliščnega in grmovnega sloja na neogra- jenih ploskvah ni značilno večje, pač pa je značilno večje obilje nekaterih vrst na ograjenih površinah (v oklepaju je tve- Preglednica 4: Srednje vrednosti primerjan ih parametrov na ograjenih in neograjenih ploskvah ter značilnost razlik med njimi (metoda parnih primerjav) Table 4: Mean values of the parameters compared in fenced and unfenced plats and the significance of the ditferences between them {the method of couple comparisons) Primerjalni parameter Srednja vrednost Značilnost Mean value razlik (tveganje) A parameter compared Ograjeno Neograjeno The Fenced Unfenced characteristic of differences risk število vrst v Z 29,9 28,0 0,201 The number of herb species število vrst v G2 2,4 0,6 0,039 The number of shrub species (0.5-1.3m) Skupno obilje vrst v Z 88,9 75,0 0,029 Total abundance of herb species Skupno obilje vrst v G2 7,7 1,7 0,027 Total abundance of shrub speci es {0.5- 1.3m} Obilje posamezne vrste v z 2,97 2,64 0,007 The abundance of an individual herb species Obilje posamezne vrste v G2 3,1 Neograjeno 1 ,O 0,027 The abundance of an individua/ shrub species (0.5-1.3m) Simpsonov indeks za zeliščni sloj 25,2 24,2 0,335 Simpson 's index for the herb laver 62 Gozd V 54, 1996 Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben ganje): Fragaria moschata (0.000), Rosa species (0.030), Epimedium alpinum (0.034), Carpinus betulus (0.038), Prunus avium (0.047), Listera ovata (0.038), Ta- raxacum officinale (0.038); s tveganjem do 0.01 O pa še Cornus mas, Carex sylva- tica, Acer campestre. Najbolj evidentna razlika že po aspektu vegetacije je na osmi ploskvi- v vrzeli , kjer je onemogočen razvoj grmovne vegetacije. Vrzel v sosednjem oddelku ob robu re- zervata je nastala s posekom (priprava za sadnjo) na površini 0.20 ha. S posekom drevesne in celotne grmovne vegetacije je bila spet sprožena sukcesija - predvsem v razvoju grmovnic. V obdobju treh let se je v ograjeni površini razvila grmovna ve- getacija (zgornji in spodnji grmovni sloj), medtem ko se je zunaj nje razvila le zelo skromna spodnja grmovna plast. Tako jelenjad in srnjad upočasnjujeta sukcesijo ne le v leskovem in gabrovem stadiju , ampak potek celotne gozdne sukcesije. 4 DISKUSIJA 4 DISCUSSION Raziskava potrjuje, da populacij i srnjadi in jelenjadi znatno vplivata na potek gozd- ne sukcesije. Z objedanjem lesnatih rastlin onemogočata ali vsaj upočasnjujeta pro- gresivni razvoj gozdne vegetacije - zlasti na prehodu iz leskovega v gabrov razvojni stadij. Učinek jelenjadi in srnjadi na gozd se je zlasti pri gozdarjih zožil na ugotavljanje stopnje poškodovanosti drevesnih vrst ali celo na ugotavljanje škod. V ekosistemskem smislu pa je vpliv omenjenih populacij divjadi na gozd znatno večji. Prehrana jelenjadi in srnjadi je razl ična in se med letom spreminja. Kljub vsemu pa je največji odvzem v zeliščnem in grmovnem sloju gozda. S stalnim objedanjem se zmanjšuje obilje zeliščne in grmovne vegetacije. Vpliv se kaže v aspektu gozda, slojevitosti, zmanjšanju bujnosti zeliščnega in grmov- Slika 1: Ograjena ploskev (številka 8) v vrzeli, ki je nastala pred tremi leti Figure 1: A fenced plot (No.8) ina gap which emerged three years ago GozdV 54, 1996 63 Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pug!ed-Žlben nega sloja in s tem v spreminjanju eko- loških razmer, oziroma notranjega oko~a ter v spremembi vrstnega sestava. Ze parna primerjava relativno majhnega vzor- ca kaže na spremenjeno vrstno sestavo med ograjenimi in neograjenimi površi- nami. Za nekatere vrste je očitno, da so pri obeh populacijah zelo priljubljene. Po- dobno ugotavljam z večjim vzorcem v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih. Zaradi spreminjanja vrstnega sestava, zmanj- ševanja obilja nekaterih vrst, omenjene po- pulacije vplivajo tudi na življenjske razmere za druge živalske vrste. Parne primerjave (ograjeno in neogra- jeno) so zelo primeren način spremljanja vpliva velikih rastlinojedov bodisi na po- mlajevanje bodisi na zeliščno vegetacijo. Velikost ploskev (4 x 4 m) je primerna, saj je dovoij velika, da je smiselno popisovanje vrstnega sestava v zeliščnem sloju, hkrati pa je primerna tudi za ugotavljanje višinske in vrstne sestave pomladka (štetje, mer- jenje). Pri tako velikih ploskvah je zaradi podobnosti v ekoloških razmerah možna primerjava med ograjeno in neograjeno površino; pri velikopovršinskih ograjah (ne- kaj hektarjev) je primerjava težavnejša. Spremljava pomlajevanja je ena izmed komponent kontrolne metode pri usmer- janju populacij jelenjadi in srnjadi. Slabost stalnih ploskev je v tem, da pri rednih in relativno pogostih popisih precej poško- dujemo pomladek. Tudi ugotavljanje stop- nje poškodovanosti (sveže, stare poškod- be) ni enostavno, celotno delo pa precej mučno. Namesto stopnje poškodovanosti bi lahko ugotavljali uspešnost preraščanja mladic po drevesnih vrstah, saj je prera- ščanje vrst kriterij uspešnega pomlaje- vanja. Pri tem se zastavlja vprašanje pomladitvenih ciljev (drevesna sestava), še dopustne poškodovanosti, itd. Sam me- nim, da je resnična kontrolna metoda veliko več kot zgolj ugotavljanje stopnje poškodovanosti ali na drugi strani sprem- ljava razmer v populaciji divjadi. Zato nekih dokončnih še dopustnih vrednosti po- škodovanosti kljub nekaterim dosedanjim poskusom ni mogoče določiti. Bolj kot absolutne vrednosti je pomembno za- sledovanje sprememb (večje, manjše!) poškodovanosti, višinske strukture po- 64 Gozd V 54, 1996 mladka, telesnih tež, itd. Kontrolna metoda je kognitivni koncept dela s populacijami divjadi, sami načini terenskih meritev se bodo lahko spreminjali in ob novih iz- kušnjah in znanju dopolnjevali, medtem ko se mora kontrolna metoda kot način dela uveljaviti in obstati, saj druge (ekološke) alternative ni. Dejstvo, da je divjad sestavni del gozda in gozdnega prostora in da je lahko bistveni dejavnik, ki vpliva na strukturo gozda in seveda tudi obratno, da sestojne strukture, ki so posledica načina gospodarjenja s sestoji, znatno vplivajo na življenjske raz- mere populacij divjadi, jih izboljšajo ali poslabšajo, govori v prid skupnemu in uglašenemu gozdarskemu načrtovanju. Pa tudi tolikokrat omenjenega sonaravnega gospodarjenje z gozdovi ne moremo ure- sničevati samo na nivoju drevesne kom- ponente gozda, ampak le na nivoju gozda kot celote. 5 SODELAVCI 5 COLLABORATORS Terenske meritve sva opravila skupno z Miranom BARTOLOM, vodjo odseka za usmerjanje populacij prostoživečih divjih živali na območni enoti Kočevje, ZG Slo- venije. POVZETEK V gozdnem rezervatu Pugled-Žiben sem na podlagi parnih primerjav osmih ograjenih in osmih neograjenih ploskev (4 x 4 m) analiziral vpliv park- ljaste divjadi (srnjadi in jelenjadi) na pomladek drevesnih in grmovnih vrst ter na sestavo in obilje vrst v zeliščnem in grmovnem sloju v različnih stadijih sekundarne gozdne sukcesije. Na ograjenih ploskvah je vpliv parkljaste divjadi izključen. Po treh letih smo s parnimi primerjavami ograjeno- neograjeno presodili, kako veliki rastline- jedi vplivajo na razvoj pomladka drevesnih in grmov- nih vrst ter drugega rastlinstva: - parkljasta divjad zmanjšuje pokrovnost ze- liščnega in grmovnega sloja; - z objedanjem spreminja višinsko strukturo pomladka, saj preprečuje preraščanje mladic, s stalnim odvzemom fitomase pa ohranja ugodne razmere za klitje mladic; 1 ' !1 l\ 1 1 Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pug!ed-Žiben -stopnja objedenosti mladic grmovnih in dre- vesnih vrst narašča z njihovo višino; -glede na stopnjo priljubljenosti (poškodova- nosti) so lesnate vrste razvrščene takole: veliki jesen, gorski brest, trepetlika, kalina, lesni ka, gor- ski javor, maklen, drobnica, glog, beli gaber, češ­ nja, dren, češmin, mali jesen; -posebno v spodnjem grm avnem slo ju divjad zmanjšuje obilje in znatno zoži vrstno sestavo; -divjad selektivno objeda nekatere vrste v ze- liščnem slo ju in zato zmanjšuje obilje teh vrst. Rezultati potrjujejo, da divjad bistveno vpliva na strukturo sedanjega in prihodnjega sestaja. Vpliv je tudi obraten, sestojne strukture znatno vplivajo na habitate omenjenih populacij. Nave- deno govori v prid enotnemu in uglašenemu go- zdarskemu načrtovanju. THE INFLUENCE OF RED DEER AND ROE DEER ON THE COURSE OF FOREST SUC- CESSION IN THE PUGLED-ŽIBEN FOREST RESERVE Summary Bas ed on couple comparisons of eight fenced and eight unfenced plats (4 x 4m), an analysis regarding the effect of cloven-hoofed game (roe de er and red deer) on young tree and shrub spe- ci es and the structure and abundance of species in the herb and shrub layer in different stages of secondary fprest succession was carried out in the Pugled-Ziben forest reserve. Jn game exclosures the influence of cloven- hoofed game has been eliminated. After three years, estimates were made regarding the influ- ence of big herbivorous game on the develop- ment of young tree and shrub species as well as other vegetation by means of couple (fenced - unfenced) comparisons: - cloven-hoofed game reduces the canopy of the herb and shrub layer; - by browsing it alters the height structure of young plants because it prevents the accrual into higher class of young growth and by way of con- stant taking away of phytomass it keeps favoura- ble conditions for the germination of young growth; - the degree of damage due to browsing in young trees of shrub and tree species increases with their height; - as to the degree of popularity (damage de- gree) timber species are ranked as follows: Eropean Ash, Mountain Elm, European aspen, Privet, Crab apple, Sycomore, Montpelier maple, Pear-tree (Pyrus piraster), Hawthorn, Hornbeam, Cherry, Cornel tree, Barberry, Ash (Fraxinus ornus); - particularly in the lower shrub layer the game reduces the abundance and considerably red uc- es species structure; -the game selectively browses some species in the herb layer and thu s reduces the abundance thereof. The results confirm that the game essentially effects the structure of the present and future stand. The influence is also exerted in the oppo- site direction: stand structures have considerable influence on the habitats of the populations men- ti on ed. The facts stated speak in favour of a uni- form and harmonious forestry planning. LITERATURA 1. Andoljšek, A., B. BS:..rtol, & R.Križman, 1992. Gozdni rezervat Pugled-Ziben. Strokovna naloga, Kočevje, p.44. 2. Adamič, M., 1989. Dinamika populacij par- kljaste divjadi v Sloveniji. Strok. in znan. dela 101, BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, p.7-28. 3. Adamič, M., 1989. Pomen poznavanja pre- hranske značilnosti parkljaste divjadi. Strok. in znan. dela 101, BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, p.29-70. 4. Oggn, 1990. Območni gozdnogospodarski načrt. Kočevje. 5. Perko, F., 1989. Usklajevanje odnosov med divjadjo in njenim življenjskim okoljem v Notranj- skem lovsko-gojitvenem območju. Strok. in znan. dela 101, BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, p.167-192. 6. Robič, D. & A. Bončina, 1990. Sestava in struktura naravnega mladovja bukve in jelke v dinarskem jelovem bukovju ob izključitvi vpliva rastlinojede parkljaste divjadi. Zbornik gozd. in les., 36, Ljubljana, p.69-78. 7. Simonič, A., 1976. Srnjad. Zlatorogova knji- žnica 5, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, p.606. 8. Whittaker, R.H., 1975. Communities and ecosystems. Macmillan publishing Co., Inc., New York, p.385. Gozd v 54, 1996 65