UR 25 Poitnlna plačana — Sped. abbon. post. - II n. ad(' jov ■mih i ^ :vnj e til GOSPODARSTVO tl G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA OBRT KMETIJSTVO ^0 x. ŠT. 196 --- ------ PETEK, 25. MARCA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 pi 1 Ne'l zn<\ vni» t. ' E STARI 1MLJANI ITO VEDELI! lej sp se sicer radi vojskova-J rekli: In ter armas sitent musae 1CI Vojno ne cvete umetnost). Zgo-iz,n(~*{e skušnje so pokazal«, da ve-v ^.ludj glede gospodarstva: med narodi ni mogoče gospodarsko f^anje. V ozračju političnega ob-1 z Ivanja in razvnetih strasti ni pro-t6 * * *®.' ^ hladen preudar ek in mirno p-po 'tanje koristi, ki jih prinašata go-,rn, rsko sodelovanje in trgovinska iz-■ V takšnem ozračju niso mpž-ieJ.sJbni stiki, ki so potrebni za raz-'a 1)6 Poslov. Pravlijo sicer »Geschaeft lz° 6schaeft« (posel je posel), toda to 5aino za posel, ki je bil že za-Za ziaključitev posla je po-5 Priprava in za to je najbolje o-stik, medsebojno poznavanje in ■'Soče celo prijateljstvo. O Angle-^ glas, da, so dobri trgovci. Zna-*gdi prav o njih, da niikdp ne po-®kšne važnosti na osebo, s kate-Hogajajo kakor prav pni. ponavljamo te stare resnice? so poslovni krogi v Trstu in l1' vsi, ki živimo od proizvajal-e .^la, trgovine in uslug, resno za-|- zaradi bodočnosti Trsta. Boji-1 1 da s,e tržaško gospodarstvo sre-, ltt>ladi, ko brsti gospodarstvo v “ Pomorskih, industrijskih in tr-skih središčih, popolnoma posuši. 'ce tržaških malih industrijcev, o-v jn trgovcev se zbirajo na pro-1 [ Zborovanja in rotijo odgovorne = Nike, naj vendar kaj serijo za ia 0 tržaškega gospodarstva. Sam ta l Potuje v Rim s torbo predlogov “Nv, kakor je to delal pred vojno b' Predhodnik sen. Pitacco. Gospod a H je vsaj tako velik patriot, ka-le bil župan Pitacco. Zato mu go-' I b* mogoče očitati, da pretirava. Gsega zgublja zdaj Trst z izse-bJem v Avstralijo še najboljše svo-rPi, svoje specializirane kovinar-‘ 'PPhanike, ki jih drugod po sve-'1°, ker vedo dobro, kaj pomem-razvoj gospodarstva. ,ska vlada je od trgovinske zbor-[Jb drugih poklicanih ustanov ter 'bjakov prejela že na stotine lov jn nasvetov, kako naj izpe-'Oženi voa tržaškega gospodarstva ta. Ne vemo, ali se je kateri iz-, eh nasvetov dotaknil bistvenega Qa: Inter arma sitent musae! se spreminja v pravi kotel, v se kuhajo politične strasti, jo stari spori in odpirajo sta-Zerjavica tli in določene sile, vstajajo, jo razpihujejo in ri-v ospredje oblast, ki bi morala Jbio in preudarneje preceniti ]de-‘ Položaj. Vse kaže, da hočejo te se po porazu iz leta 1943 zopet iio. napraviti iz Trsta izhodišče za Pohode, kakor sta si pred voj-‘‘inta in Mussolini izbrala prav ' ^ svoje prvo oporišče. ni mogoče najti razloga za no-®i*tične procese (o žalitvah itali-ijNa naroda) in pogrevanje starih J*5'', zaključenih pod anglcHameri-jiPravo. V kolikor gre za formalno v londonskega sporazuma, je spredi Predstavnik Jugoslavije v Ri-ij2® Prej je glasnik jugoslovanskega Jfcga ministrstva v Beogradu izja-I utegnejo kršitve londonske Spo-slabo vplivati na gospodarsko vSnje med Jugoslavijo in Italijo. „ ^Sa se Tržačani in zlasti poslpv-ki pozorno sledijo razvoju iSrisko-jugos!ovanskih gosi>odarskih Panj v Rjmu, najbolj bojijo. Ne ["^o za formalne kršitve tega ali N mednarodnega dogovora. Trstu življenje. Saj vidijo Tržačani v dokončnem sporazumu in iskre-^elovanju med obema sosedoma ^Nanu rešitev iz sedanjega živo- > llrd za potniško lai hiu n,i torej1 nič opravilo trža-i 'Poslanstvo, ki je zahtevalo naj bdar vrneta Trstu motorni ladji jmija «in »Vulkanija« in naj se ašljgga pristanišča vpeljejo nove j’ ^1 jih zahteva zlasti tržaško za-Ma bi lahko odpravljajo blago v J o t0rske kraje čez Trst. Minister za S'c<> mornarico Tambroni ima to „»»/ 0 za dokončno in ne dopušča no-r/bdlogov. Veliki čezoceanski lad-k to,n;^ ostaneta torej v Ne- li pristaniška uprava v Neaplju je da pojde »Saturnija« taia v veliki dok, kjer bodo izvr-"iO na'" h riodično čiščenje. Nato bo zopet k — Progi Neapelj-New York. Sko-l .e} Povojnih let sta ti dve nek-[‘riaški ladji pluli na progi med ,rr m Ameriko. V povojnem času 1' ^onijupi^tura za potniški promet ®'a- Potniških ladij ni bilo dovolj apes ni. o Al za gradnjo novih potniških Podjetne plovne družbe se ustra-ogromnih investicij. Tako n. odo danes v milijarde. Tudi naj oof$ r°čajo iz Hamburga, da sta tudi opišbi največji plovni družbi (Ha-! j111 Lloyd) opustili prvotni načrt, • Se lotili graditve večjih potniških Prav zato, ker so v ta jiamen po-fif/® Prevelike investicije. Konjunktu-. ^oceanski potniški promet je ^ ' i ^ vedno dobra, ker potniki zopet j '"kujejo na ladjah kakor z letali. k s Vzdržeyanje čezoceanske potniške ^ l sta potrebni najmanj dve ladji, u ,s tonažo okoli 20.000 ton. Po ra-poN 1 ^^ribbrskih ladjedelnic stane tak-J4 približno 45 milijonov nem-(6 milijard 660 milijonov t ^ar je potem kaj čudnega ako j,° Napoletanci zlepa dati iz roke st- anije(( li|rl agaturnije«? Fsleških ladjedelnicah gradijo da-’ne tv, Potniških ladij s skupno tonažo ^ btr. Evropska gospodarska komisija je objavila Gospodarski pregled Evrope v letu 1954, ki vsebuje tudi zanimive podatke o razvoju trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami. Industrializacija držav vzhodnega bloka je dala njihovemu gospodarstvu povo obeležje. Sad te industrializacije je med drugim tudi večje povpraševanje po strojih, ti jih vzhodne države nabavljajo tudi na Zahodu. Sovjetska zveza izvaža sama mnogo strojev in popolnih industrijskih oprem v posamezne vzhodne države, kakor na Poljsko in Kitajsko. Rusi izvažajo zlasti opremo za rudnike in podzemeljsko vrtanje, težke gradbene stroje, traktorje, vozila itd. Zaradi živahnejšega razvoja trgovine med vzhodna Evropo in Kitajsko je nastala večja potreba tudi po ladjah. Tako so prejele večja naročila ladjedelnice v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem; pa tudi v zahodnih državah iso vzhodne države naročile lansko leto večje števi’o oceanskih ladij. Ta naročila obsegajo okoli 100 ladij. Prav tako so vzhodne države naročile več ladij na Japonskem. Sovjetska zveza podeljuje tudi kredite vzhodnim državam, in Kitajski. Za razdobje 1950-55 so Rusi odobrili Kitajski 300 milijonov dolarjev kreditov, v oktobru lanskega leta pa še 130 mi-lijopov dolarjev. S tem denarjem naročajo Kitajci v Rusiji industrijsko opremo in stroje. Poljakom so Rusi dovolili za razdobje 1950-55 450 milijonov kredita, pozneje še 550 milijonov dolarjev. Zunanja trgovina med državami vzhodnega bloka, pa tudi med temi in s Kitajsko zelo narašča. Pred vojno je delež vzhodnih držav na zunanji trgovini teh držav dosegel komaj 15% (okoli 300 milijonov dolarjev), danes pa znaša že 80%; delež Sovjetske zveze doseže kar 40%. Navajamo podatke o zunanji trgovini vzhodnih držav v letih 1937 in 1953 v milijonih dolarjev, in sicer najprej o njihovi zunanji trgovini sploh, nato o trgovini teh držav nega bloka: z državami vhod- Države 1937 1953 Celotna 1937 1953 z Vzhodom ZSSR 780 5750 65 4700 Vzh. Nemč. 1170 2300 180 1770 CSR 800 1870 130 1450 Poljska 470 1610 60 1120 Madžarska 315 970 65 740 Romunija 370 645 95 530 Bolgarija 120 385 30 330 Kitajska 620 ■3100 55 2380 V izmenjavi med vzhodnimi in zahodnimi .državami je nastopilo leta 1953 veliko nazadovanje. To se je pojavilo tudi kot posledica gospodarskega stapljanja med vzhodnimi državami. UVOZ SOVJETSKE NAFTE V JUGOSLAVIJO Pogajanja med ZSSR in Jugoslavijo glede uvoza nafte, bencina za motorje, letalskega bencina in raznih derivatov iz Sovjetske zveze so se ugodno zaključila. Sestali so se predstavniki petrolejskih čistilnic v Bosanskem Brodu, Sisku ip na Reki podjetja »Jugo- Del SčeCtnsKe luhe Nemški listi pozorno sledijo lazvoju prometa v pristaniščih, ki konkurirajo Hamburgu in Bremenu. Med takšna pri stanišča sodi zlasti Sčečin na Poljskem. Po vesteh nemških časnikov je v Sče-einu zelo živo. Delo na obnovi pristanišča je privabilo delavce najrazličnejših narodnosti. Tako je med njimi tudi mnogo Cehov. Poljska vlada je posvetila vso paž-njo pristanišču. Poljaki trošijo za obnovo pristanišča mnogo denarja, ker ga hočejo opremiti z najmodernejšimi stroj nimi napravami. Samo za nabavo dvigal je poljska vlada nakazala 20 milijard zlotov. Zgrajeno je bilo tudi že mnogo pristaniških lop za spravljanje blaga. (Nalaganje in razlaganje blaga je popolnoma mehaniziramo. Pristaniški promet je že zelo živahen. V pristanišču je mnogo švedskih, danskih, holandskih in poljskih ladij. Cez Sčečin Ameriška vlada je objavila v celoti poročila o poteku znane mednarodne konference v Jalti (ob Črnem morju) pred koncem druge svetovne vojne (od 4. do 11. februarja 1945); objavljena so bila tudi poročila o konferenci med angleškimi in ameriškimi državniki na Jalti, ki je bila nekaj dni poprej. Ta nenadni ameriški korak je najbolj razburil angleške vladne kroge, še posebno pa W. Churchilla, ki se je poleg zunanjega ministra Edena sam udeležil konference v Jalti. Kljub izrecni želji angleške vlade, maj se ti dokumenti ne objavijo, so Američani to storili. Ne gre morda samo za objavo besedila dogovora med najvišjimi predstavniki Amerike (Roosevelta), V. Britanije (Churchilla) in ZSSR (Stalina), temveč za objavo podrobnih poročil o razgovorih, skoraj nekakšni stenografskih zapiskov. Tako so prišle na dan razne borbene in celo žaljive izjave Winstona Churchilla na račun Francozov in Poljakov, o katerih je n. pr. dejal, da pe pomenijo mnogo. (Ko so se poljski piloti borili za obrambo Londona, je verjetno mislil drugače). Najviš-ji predstavniki omenjenih držav so se sporazumeli, da je treba Nemčijo razkosati: Roosevelt je mislil na 5 ali 7 malih nemških držav, Churchill na dve, Stalin pa na Prusijo ter Bavarsko in Avstrijo skupaj, medtem ko bi Porurje in Vestvalsko postavili pod mednarodno upravo. Takšna odkritja so Angležem neprijetna zlasti danes, ko zahodni državniki nastopajo kot prijatelji nemškega naroda in zagovorniki združene in oborožene Nemčije. Težko je odgovoriti na nafta« iz Zagreba s predstavniki sovjetskega podjetja Sojuznaftexport iz Moskve. Zaključili so pogodbo za dobavo 136.000 ton surove nafte in 4.000 ton bencina za letala (100/130 okta-nov). Ze lansko leto je bil sklenjen dogovor za dobavo 40.000 ton sovjetske nafte na podlagi kompenzacije. Na jugoslovanski strani so z zadovoljstvom ugotovili, da so se pogajanja razvijala v ozračju medsebojnega razumevanja, bodisi glede cene kakor tudi glede roka dobave. NAPREDOVANJE TRGOVINE MED JUŽNOAMERIŠKIMI DRŽAVAMI IN VZHODOM Ameriški tisk posveča veliko pozornost naraščanju trgovinske izmenjave med Južno Ameriko in vzhodnimi državami. Rusi so kupili na Kubi 290.000 Sredi marca je bila v Koelnu mednarodna razstava tkanin in oblačil v okviru ,spomladanskega velesejma. Med 946 udeleženci te razstave je bilo 100 razstavi j alcev iz zahodnih evropskih držav. Razstava je zavzela površino 30 tisoč kv. metrov. Splošno je bila zelo živahna, ker se jo položaj tekstilne industrije v Zahodni Nemčiji v zadnjem času zboljšal. Ob tej priložnosti se je zopet razvila polemika glede uvoza italijanskih volnenih tkanin. Nemški industrije! se u-pirajo uvozu teh tkanin, ker močno konkurirajo njihovim izdelkom zaradi svojih nizkih cen. Nemci trdijo, da so italijanske volnene tkanine iz stare, predelane (regenerirane) volne, torej ne iz nove. Zato Italijani lahko ceneje prodajajo takšne tkanine kakor nemške tovarne, ki izdelujejo tkanine iz nove volne. V Nemčijo prihajajo italijanski volneni izdelki povečini iz Prar ta. Nemški tisk prihaja zdaj z novim predlogom, da bi zavaroval izdelke iz čiste volne. V nemških listih se je namreč pojavil predlog, naj bi se z mednarodnim dogovorom uvedla klasifikacija volnenih tkanin glede na vrsto volne, ki je bila uporabljena pri izdelavi tkanin. Dosedanja označba volna (Wol pa bo v veljavi do konca tekočega F Brivski obrtniki. — Veljavnost doj. danjega razsoda v nespremenjeni oW je podaljšana do konca tekočega le. Industrijska podjetja za vino in l'K rje. — Veljavnost dosedanjega razse je podaljšana do konca tekočega le: toda predpisane so z veljavnostjo °Jt januarja dalje nove izredne doklade - S« ;c kr te: hi Pr je te kr gc bi se lo h( za uslužbence teh podjetij, tako za uri niško osebje, kakor tudi za delavce težake. »Societa Tršestina diella Vela«. Hišniki. — Veljavnost dosedanj1 razsoda v nespremenjeni obliki je P daljšana do konca tekočega leta. __________________________________Ji ie? ALI $0 KOLEKTIVNE POGODBE OBVEZNI! Kakšen je položaj v Trstu Znamo je. da je ZVU. priznala v Trstu veljavnost samo tistim italijanskim zakonskim predpisom, ki so bili v veljavi na dan premirja 8. 9. 1943; tako torej na Tržaškem ozemlju italijanski odlok št. 369 iz leta 1944 ne velja in tudi (italijanska ustava še mi bila razširjena na Tržaško ozemlje. Pač pa je ZVU, podobno kakor y Italiji, s splošnim ukazom št. 4 z dne 6. 7. 1945 razpustila fašistične strokovne organizacije in proglasila svobodo združevanja, tako da je nastal s tem enak položaj kakor v Italiji, vendar s to razliko, da takrat ,ZVU ni izdala nobene Določbe o obveznosti starih kolektivnih pogodb. To je storila šele z ukazom št. 282 z dne 27. 7. 1948, s katerim je določila, da veljajo določbe kolektivnih delovnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 8. 9. 1943 ip ki so v skladu z obstoječimi zadevnimi zakonskimi določbami, še nadalje v veljavi tako v odnosu posameznikov kakor v kolektivnem odnosu, razen kolikor so bile spremenjene s kasnejšimi pogodbami ali zakonskimi predpisi. V splošnem ukazu št. 4/1954 sicer ni bilo izrecno rečeno, da bodo kolektivne pogodbe veljale v bodoče samo za člane ustreznih strokovnih organizacij, ki se bodo nanovo ustanovile. Vendar to sledi samo po sebi, iz miačela svobodnega združevanja, dokler kak nov predpis, ki bo hjaj drugega določil, ne bo tega načela v interesu stvari same okrnil. Kajti kolektivna pogodba je pač pogodba; pogodba pa veže samo tiste osebe, ki so jo sklenile, majisibo osebno ali po pooblaščenih organizacijah. Tako je stvar razlagala, kakor bomo takoj videli, tudi ZVU. Povsem umljivo je, da je z odpravo splošne veljavnosti kolektivnih pogodb ostalo veliko število zasebnega uradni-šiva in delavstva brez učinkovite pravne zaščite, zlasti v pogledu njihovih prejemkov; saj mnogi izmed njih niso bili organizirani v nobenem sindikatu, ali pa vsaj ne v tistih sindikatih, bi so jih povabili na pogajanja za sklep ko- lektivnih pogodb; in tudi številni pod-jeiniki-deiodajalci so ostali Izven svojih strokovnih združenj ali pa so se organizirali v združenja, ki ga k pogajanjem niso vabili (n. ,pr. v Slovenskem gospodarskem združenju). po nekaj takih razsodov ali pa obj stil, do je njihova veljavnost podali' na. Preveč jih je, da bi jih mogli ; tem mestu vse našteti; omeniti hoče* samo tiste, ki jim veljavnost še n> f tekla, pri čemer pomeni datum v oP KAJ JE S PLAČAMI NEORGANIZIRANIH? Ne moremo reči, da so neorganizira-mi delodajalci brez vsake pravne zaščite; zanje veljajo določbe' civilnega kodeksa in drugih zakonov, ki imajo predpise o dlelovnam času, letnem odmoru, o pravicah v primeru bolezni, o odpovednem roku, o plačilu odpravnine itd. Na najslabšem so glede plače, paju dan, ko bodo prestali veljati, ] seveda ne bodo podaljšani- Pri naš1 vanju razsodov smo upoštevali UrOT liste in Uradne vestnike, ki so izšli1 28. februarja t. 1. Razsodi veljajo: — za uslužbence pri podjetjih, ki jajo an tiskajo dnevnike in periodi01, liste; pri obrtnikih-vulkanizatorjih; el kajti za to velja v prvi vrsti dogovor, bi ga imajo z delodajalcem (člen 2099, odst. 2. civ. kod.). Dogovor pa je lahko izrecen ali molčeč; to se pravi, če višina plače ali -mezde ni bila izrecno dogovorjena pa uradnik alii delavec sprejme brez ugovora toliko, kolikor mu delodajalec da, se ismatra, da je na tako plačo ali mezdo molče pristal, dti velja, kakor d'a bi .se bil zanjo izrecno domenil. Samo y primeru, če takega izrecnega 0)11 molčečega dogovora ni, določi višino plače ali mezde, ako se prizadeti stranki zanjo niti ob prestan-ku delovnega odnosa -ne pobotata-, sodišče na tožbo delojemalca. Toda koliko bo primerov, da se ne bo dalo govoriti vsaj o molčečem dogovoru?- Verjetno samo takrat, če bo trajal delovni odnos prav kratko dobo, morda nekaj dni ali tednov. -Na to stališče, da so namreč kolektivne delovne pogodbe obvezne samo za člane tistih strokovnih delodajalskih in delojemalskih združenj, ki so pogodbo podpisala, in da je za neorganizirane veljaven glede plače v prvi vrsti izrecni ali molčeči dogovor strank, se je postavilo tudi tržaško prizivno sodišče s sodbo z dne 10. 2. 1954. 58. Da je pa »Genova« plula tako daleč od obale, niso- bile krive samo nevarn-e čeri pri Abrolhoških otokih, temveč tudi -mamljivo udobje številnih brazilskih pristanišč, mimo katerih nas je vodila pot. Obala je bila tako daleč od1 nas, da se za njen obstoj še zmenili nismo. Čeprav je naše vidljivo obzorje zopet predstavljala samo brezmejna površina oceana, smo na njem pogosto o-pažali znake bližnje celine. Večkrat smo naleteli na ribiške ladje, od katerih smo vedno prejeli dobro zalogo- svežih rib in vse bolj številni -so bili parniki, ki so nas prehitevali, ali pa brzeli -mimo nas iz nasprotne strani. Ko ismo pluli ob piitvioah M-ontague, je ladjino smer prekrižala čudna morska pošast, ki bi -skoro povzročila nenavadno promeitno nesrečo. Orjaški morski pes —■ Rhineodon typus — katerega ostudna betica je vzbujala grozo v naših očeh, nam je nekaj metrov -pred -premcem plavajoč prekrižal pot in samo krmarjevi spretnosti smo se i-meli zahvaliti mi, kakor tudi -som, da ni prišlo do trčenja, katero hi gotovo imelo prav žalostne posledice, tako za »Genovo«, kakor za soma, ker je njegovo orjaško, z belimi lisami posuto truplo merilo najmanj 16 metrov v dolžino. Pepček, ki se je ravno tedaj sončil na prednjem jamboru, je pošast prvi opazil in se je pri tem tako prestrašil, da ga dva dni nismo mogli pomiriti. Od tedaj je ob pogledu na kakršno koli ribo, ,spuščal -tako čudne glasove, kakršnih dotlej še nismo culi, kljub njegovi pestri, opičji govorici. Bili so podobni jodlanju tirolskih hribovcev. 2 I V U A J I UO VENSKEGA fOMOHCAKA Ko smo se približevali Mrzlemu rtu ob vhodu v Zaliv ,sv. Kate-rime, nas je sprejela v svoj objem največja sovražnica mornarjev — megla. To se je zg'o-dilo tako nenadoma, da nismo imeli niti toliko časa, da bi točno določili la-djin položaj. Ves dam nas je obdajala ta vlažna, neprozorna zavesa, ki nam je odvzela vsak občutek za hitrost in orientacijo ter mas hkrati .nemalo utrudila. Neprenehoma smo buljili in napenjali ušesa v smeri vožnje, da bi pravočasno zapazili približavajoče se parnike, kateri so tuleč s svojimi sirenami puhali mimo -nas. Podnoč je eden teh parnikov švignil tako blizu »Genove«, da smo dobro slišali zvoke glasbe iz njegovih razkošno razsvetljenih soban. Potem je bilo zopet vse mimo, dokler ni noč popolnoma zatemnila naše že tako skromno obzorje. Odsevi luči na premcu so se odbijali ob -mogočno steno megle, ki se je dvigala par metrov pred nami in zdelo se nam je, da jo bo vsak čas nekaj pretrgalo im se s truščem zaletelo v nas. Ono megleno noč je marsikateri med parni spoznal neprecenljivo vrednost ladjiskega kompasa, ki nas je v meglenem blodnjaku varno vodil mimo, navpik v morje padajoče stene Mrzlega rta. Tako smo zaplovili v Zaliv sv. Ka-t-e-rine, ki po svojem slabem glasu prav nič ne zaostaja za Biskajskim zalivom. Mešanje morskih tokov, megla in več- no spreminjanje vetrov, ki morje pogosto spremene v kipečo površino divjajočih se valov, so temu zalivu poleg uradnega naziva dali še pridevek — peklo, ki v španščini zveni strašneje kot pri nas-. »Genova« je na .področje tega zloglasnega zaliva zaplula v prav lepem vremenu. Kot se je megla nepričakovano pojavila, tako je tudi proti jutru) nenadoma izginila. Ko je sonce ožarilo obzorje, .simo presenečeni zagledali desno od naše smeri zelene obrise kopne zemlje, dočim je daleč za nami še vedno grozeče štrlela iz morja gladko odsekana pečina Mrzlega rta. Vse te lepe vtise nam je pa kaj kmalu pokvaril strojnik Mile s svojim odkritjem, da je v rezervoarjih »Genove« ostalo le še malo nafte. Po njegovem mišljenju bi zato morali yployiti v najbližje pristanišče. Po kratkem posvetovanju, smo potem, ko ismo določili točen položaj ladje, sklenili da zaplovemo proti pristanišču Santos, ki je bilo najbližje in v katerem smo z gotovostjo računali najti neob-hodno potrebno količino nafte. ,Z RAZPRTIMI JADRI NASPROTI SANTOSU Spremenili smo ladjino smer in vsme-ril-i njen premec proti obali, kar je posebno potnike navdalo z brezmejnim veseljem, ki se je pa na žalost vseh prisotnih kmalu spremenilo v nič koliko težkih skrbi. Ko se namreč .strojniku Miletu sporočil, da imamo do Santosa najmanj še dober dan plovbe, je ta v svojem skoro pretiranem natančnem izvrševanju svoje dolžnosti ugotovil, da lahko drži stroj v pogonu samo še šest ur. Za toliko ur pogona je po njegovem mišljenju še ostalo nafte v rezervoarjih. Čeprav ni bilo daška vetra, sem zapovedal razpeti vsa jadra. Pri tem sem se zanašal na staro mornarsko pravilo, da v velikih zalivih veter ponoči piha od kopna proti morju in podnevi s podvojeno .silo iz prav nasprotne smeri. Pa se tudi nisem zmotil. Komaj je sonce do dobra ogrelo ozračje, že je od morja začela pihati prijetna sapa, ki se je kmalu spremenila y svež veter, ki je bil dovolj jak, da je napel naša jadra in vse bolj hitro potiskal »Genovo« proti obali . Do sedaj smo razen pomladnega, majskega podnebja v Jadranskem morju, neprenehoma pluli po vročih in še celo tropskih predelih. No, tu v Zalivu sv. Katerine smo potem, ko smo se spustili izpod 24 vzporednika južne širine, nenadoma spoznali, -da smo sredi avgusta v pravi zimski dobi. Jugo-vzhodnik, ki je napenjali naša jadra, je s seboj: prinašali tako neprijeten mraz, da smo morali privleči na dan volnena oblačila, ki so že toliko časa ležala na dnu mornarskih vreč. Poleg mrzlega vetra nas je na to opozorila tudi brkata in nič kaj .smešna glava prvega tjulenja, ki smo jo tistega dne zagledali nedaleč od ladjinega boka. (Se bo nadaljevalo) K. P. RAZSODIŠČE ZA MINIMALNE MEZDE Da bi tem nedostatkom do neke mere odpomogla, je ZVU z ukazom št. 63 z dhe 1. 12. 1947 ustanovila pni uradu za delo razsodišče za minimalne mezde, in sicer z izrecno utemeljitvijo, »da so potrebni začasni -predpisi za urejevanje odtaošajev med delodajalci -in delojemalci, ki niso vezani na kolektivne delovne pogodbe«. Razsodišče, ki še dane,s obstoji, pa nima pravice, da bi samo od sebe, iniciativno, posegalo v mezdne spore. Pač pa imajo prizadeti delodajalci in delojemalci, ki niso vezani s kolektivno pogodbo, pravico Vložiti pri razsodišču predlog za razpravljanje o minimalnih mezdah za določeno kategorijo, dati torej pobudo, da se za neko delovno panogo določijo minimalne mez de ali plače. Razsodišče opravi razpravo, nato pa izda razsodbo (»lodo«), ki določi včasih samo minimalne plače, včasih pa uredi tudi druge plati delovnega odnosa, kakor n. pr. vprašanje odpovednega roka in podobno. Kar pa je najvažnejše: Po izrecnem predpisu o-menjenega ukaza ZVU je tak razsod, potem ko ga oddelek za delo (sedaj ravnateljstvo za delo in za socialno zavarovanje) odobri in razglasi v Uradnem listu (sedaj v Uradnem vestniku »bis«), obvezen ne samo za vse tiste, ki so zanj dali pobudo, temveč za vso kategorijo neorganiziranih delodajalcev in delojemalcev, na katero se nanaša; postane, z (drugimi besedami, splošno obvezen, seveda vzporedno s kolektivno delovno pogodbo, ki ostane še naprej obvezna za vse organizirane delodajalce in delojemalce. zabavnih podjetjih; v 'dnevnih hoteW v pisarnah odvetnikov, pravnih zast* nikov, diplomiranih računovodij in | davčnih svetovalcev (do 31. 3. 19N — za uslužbence v podjetjih, ki pr<*j jajo bencin za avtomobile i-n mdtofj kolesa; v zasebnih šolskih zavodih; 1 podjetjih, ki opravljajo prevoz blag0] tovomimii avtomobili za tretje osel za delodajalce pri industrijskih podi1’ jih za pletenine (do 30. 4. 1955); J — za uslužbence pri krojaških obrt kih; pri konjskih mesnicah; v tovartj g električnih žarnic in svetilnih cevi; K predilniških obrtnih .podjetjih; v gos1' nah in restavracijah; y kavarnah, E ^ rih in podobnih obratih (do 31. ras E 1955); 1 — za uslužbence pri podjetjih, ki ( s pravljajo garaže z izposojevanjem, s kiranjem (ip popravljanjem motori! B vozil; za neuradniške uslužbence Y podjetjih za proizvajanje filmov; za; siužbenoe pri trgovinskih podjetjih. se pečajo s prodajo oblačil, oprert' raznega blaga in živil na splošno; P čevljarskih, sedlarskih in usnjarskih ( brtnikih ;za nestalne delavce pri trg0] d skih podjetjih razen spedicijskih 'l j' 30. 6. 1955); — za osebe v slaščičarskih delavnic] v pisarnah inženirjev, arhitektov in11 dustrijisikih izvedencev; pri zdravnišfl ambulatorjih, zavodih za patologij radiologijo, zdravstveno telovadbo, ‘j topedijo in pri zobnih tehnikih; za' sebje z uradniško kvalifikacijo pri P0] jetjih, ki opravljajo koncesiopirane tobusne proge, za osebje pri stavbi' podjetjih (do 31. 7. 1955); — za neuradniško osebje pri industfi skih podjetjih za obdelavo lesa; za; službence pri zavarovalnih agentih; F slikarskih ih dekoracijskih podjetj;' pri obrtniških krznarjih (do 31. 8. 195i — za osebje v pisarnah notarjev; f lasuljarskih obrtnikih; pri športni klubu »Adriatico Yacht Club«; za os*i je z neuradniško kvalifikacijo pri P° jetjih, ki opravljajo koncesionirane ] tobusne proge; pri ženskih krojačih; ¥ menjalnicah valut in pri borznih kol] sionarjih; pri borznih posrednikih KOLIKO JE RAZSODOV? Vsak razsod velja samo za določeno dobo, ki je v njem označena in ki ne dosega enega leta. In ker se je poslu-žilo razsodišča prav znatno število delodajalcev in delojemalcev, ni čuda, če je bilo od leta 1948 dalje le malo številk Uradnega lista, ki bi ne prinesle 30. 9. 1955); — za uslužbence pri prodajalcev dn° nikov in revij; v trgovinah in izdč valnicah slaščic; pri kovinskih obrt#: podjetjih; pri metalurških industrijsl podjetjih (do 31. 10. 1955); — za uslužbence v zasebnih bolniš* cah; za neuradniške uslužbence slaš čar jev ter proizvajalcev konservira zelenjave, mesa in raznih živil, in sl] mjič: za uradništvo pri industrijsK podjetjih na splošno, razen pri tisl-s skih in železarskih podjetjih, tvrdk za vino in likerje, kopcesioniiranih '8, tobusnih podjetjih in podjetjih, ki motornimi vozili .prevažajo blago ? tretje osebe, pri garažah ter pod jeti' ki izdajajo in tiskajo dnevnike (do 1 11. 1955). Veljavnost nekaterih razsodov je f tekla v zadnjih treh mesecih1 in je v1 jetno v teku postopek za njihovo f daljšanje; med njimi n. pr. razsodi ' osebje pri podjetjih za pranje, lika®' barvanje in čiščenje, piri- fotograf kamnoseških podjetjih, industrijskih , skarskih podjetjih, brivcih in za nike. j (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. DRAG. SKRINJAH PRILIKOM VAŠEG »GLASKA II TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN GNBLESKIH STOFOSA TRST - ULICA SAM MIC0L0’ BR0J 22 - TELEFOM 31-138 - TRST PRODAJA MA VELIR0 1 MALO 0RIG1MALMIH EMGLESR1H ŠT0E0VA ZA MUŠRA 1 ŽEMSRA ODI JELA UZ MAJM1ŽE C1JEME. Stran 3 SEDE 2. TRST ULICA FARIO PILZI ST. to/l. TELEFON ST. 7 0.08 SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA! fi zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo rirflc ( Dne 11. marca je bil uveljavljen od-. št- 80, ki je bil objavljen v 8. šte--P^.i! Uradnega vestnika vladnega gelom Reralnega komisariata. Ta odlok po eni ;lužt ) ®trani razveljavlja ukaz št. 11 z dne M 3l- avgusta 1945 (razpustitve pokrajin-i 0 ‘ skih gospodarskih svetov in uradov ter j, 111 BObpouarsK,i/i svetov in ura a ro Ustanovitev zbornice in uradov za trgo-Jt !*'no, industrijo in poljedelstvo) ter št. 3 '' z '^ne novemhra 1951 (spremeni-rn. J v® predpisov o Zbornici za trgovino, jn-• lS 1 ou-strijo in kmetijstvo), po drugi strani ■ z ] Pa razteguje na Tržaško Ozemlje na-ba j Pies.tnišiki zakonodajni odlok z djie 21. k0. ^tembra 1944 št. 315 (Ukinitev pokra-r- Jinskih gospodarskih svetov in uradov ie S, ^.dslanovitev zbornic za trgovino, kmie-n hjstvo ter pokrajinskih uradov za trati Sovino in industrijo), ki je bil objav- ljen v »Gazzetta Ufficiale« posebna serije št. 85 od 23. novembra 1944 in zakon z dne 12. julija št. 560 (Udeležba predstavnikov obrtnikov in neposrednih obdelovalcev zemlje v odobrilo zbornic za trgovino, industrijo in kmetijstvo), ki je bil objavljen v »Gazzetta Ufficiale« št. 167 od 24. julija 1951. Niamestni-ški zakon št. 315 čl. 4 določa, da upravlja Zbornica izvoljen upravni svet, katerega 'sestava in izvolitev bo urejena naknadno v smislu čl. 8. V 61. 9 pa je rečeno, da bo upravljal vsako Zbornico do izvolitve sveta, odbor, sestavljen iz predsednika in 4 članov- Predsednika imenuje minister za industrijo, trgovino in delo, v dogovoru z ministrom za poljedelstvo in gozdarstvo. Ostale 4 člane imenuje prefekt posamezne po- krajine z odobritvijo ministra za industrijo, trgovino in delo. K gornjemu zakonu moramo pripom miti, da delajo v Italiji že precej časa na tem, da bi bil uveljavljen čl. 8, ki predvideva volltoost in direktno predstavništvo članov upravnega odbora zbornice. Zakon št. 560 z dne 12. julija 1951 določa, da je član odbora zbornice poleg štirih, označenih v čl. 9, še en predstavnik obrtnikov in en direktnih delavcev (kmetov). Omenjeni odlok je važen, ker upamo, da bodo tako prišli v upravni odbor zbornice končno tudi predstavniki obrtnikov in direktnih obdelovalcev. Tega do sedaj ni bilo. Dano je tudi upanje, da bo čimprej prišlo do obnovitve sestave celotnih upravnih odborov zbornic v smislu čl. 8 prvega zakona, ki je bil raztegnjen z odlokom št. 80. Ali a dne j ' sled1' mezd GIBANJE MALIH PODJETNIKOV, ip $ Gospodarske razmere v Trstu so se rojco Zelo poslabšale. To čutijo zlasti tr-/eliH S°vci, obrtniki in mali podjetniki. U-aš čj Sotovili so, da se je celo potrošnja pog od 2aPrli vse trgovine in delavnice, ade - ura1 ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA, vce 1 ^'bister za promet Mattarella je prepeklo nedeljj o na tržaški univerzi °dpri VII. državni kongres za turi-anjef sl-i6ne avtomobilske proge. Na kongres je f' !? Prišli predstavniki iz vse Italije. v Trst so ob tej priložnosti pripeljali Uajnovejše izdelke italijanske avtomo-bilske industrije, to je avtobuse za p j Puristični prevoz. Udeleženci kongresa l1 J So si ogledali tudi miramarski grad. KREDIT 14 MILIJARD ZA JAV-?PA DELA V TRSTU in poživitev tržaškega gospodarstva je odobrila se-ob'‘ Uatna finančna komisija, lalfl m gli j TRŽAŠKI PETROLEJSKI CISTIL-ocef' NICI »Aquila« in »ESSO Standard« pi f ^Pa. januarja predelali 88.567 ton nal-oK1 le (decembra 97.649 t). Čistilnica »A-iti, 1 ^la« je delala s 68,44% zmcgljivo-naij SP*. »Esso Standard« pa s 133,25%. ■šli' R JUGOSLOVANSKI PROTEST V *PIMu. Jugoslovanski poslanik Grego-rib je italijanskemu zunanjemu mini .J sPru Martinu izrazil zaskrbljenost ju-‘.gj Neslovanske vlade zaradi zadnjih a-} j r®tacij tržaških Slovencev in pri tem :)t’eiij °menil, da je to početje v nasprotju t0' z določili londonskega sporazuma o in -P rtu- Zahteval je tudi, naj se pre-195‘| kliče dovoPJfenje za graditev naselja 3r(yjj Za istrske begunce v občini Devin-Na-rtor- Aretiranci so nekdanji par- h; P jfžuttski borci, ki so trpeli po trža-la’gjj ®bih ječah med vojno in so bili za ase1 asa uuglu-umeriške vojaške uprave odK ^toženi sodelovanja pri umoru nske-Na fašista v Skednju novembra 1945. •ji 'Tedaj so bili izpuščeni iz preisko-‘ Va'n©ga zapora, ker ni preiskava do-j!.'j “Uaia ničesar proti njim. goSt' k,Tržaska trgovinska ZBOR-1> , f^CA ie na zadnji seji upravnega od-m« tora proučila gospodarski položaj v Trstu. Med raznimi predlogi kaže, da ki bo izvedel predlog o ustanovitvi , P‘ sblada za obnovo gospodarstva. Nere-ort _ šena so ostala vprašanja vpeljave novih pomorskih prog in znižanja železniških tarif za tranzit čez Trst. RAZLASTITEV 1 MILIJONA KVADRATNIH METROV ZEMLJE. Tržaški vladni komisar je z odlokom št. 99 pooblastil Ustanovo za industrijsko zemljišče, da razlasti pri Domju okrog 1 milijon kv. metrov zemljišča, češ da je to potrebno za zidanje stanovanjskih hiš za nameščence v industrijskem pristanišču. Bivša vojaška uprava je nameravala v isti namen razlastiti 500.009 kv. metrov, a je na protest slovenskih kmetov odnehala. NIŽJE POSTNE PRISTOJBINE V JUGOSLAVIJI. Dne 1. aprila bodo začele v Jugoslaviji veljati nižje poštne pristojbine. Le pristojbine za telefonske pogovore so bile povišane. Doslej so za paketne pošiljke plačevali enako pristojbino pe glede na oddaljenost. Zdaj bodo glede na oddaljenost uvedli 5 con, in sicer do 50 km, do 100, do 200, do 400 in nad 400 km. Tarife nad 400 km ostanejo neizpremepjene, ostale se pa znižajo. Za pošiljko 5 kg bodo plačali: do 50 km 70 dinarjev, do 100 km 80, do 200 lom 90, do 400 km 100, nad 400 km 110. Za pošiljko 10 kg veljajo za isto oddaljenost naslednje pristojbine: 90, 120, 150, 180, 210 din. Za pisemske pošiljke 50 g je bila doslej pristojbina 150 din, v bodoče bo znašala 80 din. Skoraj za 50% bodo znižane tudi pristojbine za pošiljanje tiskovin. KAVARNO IN SLADOLEDAJtNO »CENTRAL« na Opčinah je prevzela ga. Tončka Gorkičeva. Z veliko po-strežljivostjo si prizadeva, da bi privabila čim več gostov z Opčin in iz Trsta. POROKA. Na praznik sv. Jožefa sta se v barkovljanski cerkvi poročila Uča Gašperšič in dr. Oton Berce, gimnazijski profesor v Trstu. Nevesta je najmlajša hčerka g. Gašperšiča, lastnika znane pekarne in slaščičarne v Carduccijevi ulici. G. Gašperšič je v Furlanovi gostilni v Repentabru ob tej priložnosti pogostil okoli 100 gostov iz najrazličnejših stanov. Obilo sreče! DR. FRANC PETEK, VODITELJ KOROŠKIH SLOVENCEV, je te dni praznoval v Velikovcu, kjer živi kot zdravnik, 70-letnioo. Zdaj je predsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva. SMRT. Dne 18. marca .so v Trstu pokopali Jakoba Lavriča, trgovca z zelenjavo in sadjem, ki je umrl v 63. letu Starosti. Prizadeti družini izrekamo sožalje. SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Na tržaškem zelenjavnem trgu se pomaranče še vedno zelo prodajajo, čeprav je cena nekoliko poskočila, ker gre sezona proti koncu; gredo po 80-100 (60-80 na debelo) lir za kg, boljše vrste pa po 150-200 (110-130). Jabolk je dosti na trgu; najnižja cena je 50-70 (30-50), boljše vrste pa so po 100-160 (80-110). Limone stanejo 140-160 (90-110). Suhe slive dovažajo samo Iz Jugoslavije; bosanske se prodajajo po 240-300 (200-220) lir. Domača solata »endivija«, ki sicer pojema, gre .po 120--160 ( 80-100), iste vrste, ki je pa iz Italije je nekoliko cenejša; Mehka solata »francoska« slape 140-180 (50-70). Radič je drag: goriški rdeč gre proti koncu; prvovrsten stane 450-500 ( 300-350); zelep goriški 250-350 (150-200); domači je tudi na trgu, toda v manjših količinah. Zelo je cenjen, toda zato tudi drag: 500-600 ( 400-500). Ko-ramač gre po 70-80 (35-45). Cikorija se prodaja po 70-.90 (40-60); zgodilo se je, da je pred kratkim večkrat zmanjkalo na trgu, kar se sicer zelo redko dogaja. Stari krompir stane 36-50 (25-38), krompir, ki je prezimil v zemlji stane 60-80 (45-55); dočirn stane pravi novi krompir 110 (80) lir. Špinača je letos draga: goriška, ki je boljša, gre po 140 (110), iz Južne Italije pa po 80-120 (50 do 80). Rojavil se je prvi graih; cena je še nestalna 140-220 (110-180). Cvetača pojema in stane 140-160 (100-120). TMi mimii za beneško družbo? Tržaško osebje beneške plovne družbe »Adriatica«, ki ima v Trstu svojo podružnico, se razburja, kakor poroča »II Piocolo«, zaradi zanikalnega odgovora, ki ga je dal minister za trgovinsko mornarico Tambroni tržaškemu županu Bartoliju na njegovo zahtevo, naj rimska vlada vendar nekaj ukrene za poživitev tržaškega pomorstva; Trstu naj vrnejo motorni ladji »Vulkanijo« in »Saturnijo« in obnovijo tržaške pomorske proge. Tržaško osebje omenjene družbe se razburja, ker Tambroni-jevo pismo pe omenja družbe »Adriatica«, ki vzdržuje proge med Jadranom in Srednjim vzhodom. Te predstavljajo enega »izmed glavnih virov dela za Trst«. V resnici so proge s Sredozemskim morjem ip zveze z Dalmacijo in Grčijo »tipično tržaške« in bistvene za trgovino z Bližnjim vzhodom. Tržaški mornarji se zdaj vznemirjajo tako pravi poročilo v »Fiecolu« ■— ker je »Adriatica«, ki je pred vojno i-mela 40 ladij in so ob koncu vojne o-stale- samo 3 enote, po vojni lahko obnovila samo malo svojega ladjevja. Po vojni je namreč zgradila samo 5 ladij, zdaj sta v opremi še dve, tretja pa v načrtu. Torej tržaški mornarji se nenadoma zavzemajo za povečanje ladjevja beneške družbe »Adriatico«. Zadeva je res nekoliko čudna, saj so Benečani doslej še vedno konkurirali tržaškemu pomorstvu! V resnici so bile želje Benečanov položene v usta tržaških mornarjev. Tržačani bi bili srečni, ko bi bila po vojni njihova mornarica tako obnovljena, kakor so jo lahko obnovili Benečani! Poudarili smo že večkrat, da so bile ladje, ki so bile po vojni zgrajene v Trstu za »Tržaški Lloyd« kratko odpeljane v Genovo. Naj še dodamo, da so bile proge z Jadranskega morja na Bližnji vzhod res »tipično tržaške«, toda samo .dokler jih Mussolini že pred drugo vojno ni izročil Benečanom, in sicer prav družbi »Adriatica«. Ta je po vojni razmeroma v kratkem času obnovila proge iz Jadranskega morja v Le-vant in s temi zaslužila ža lepe vsote. Tako ima »Adriatica« danes pravi pravcati monopol v potniškem prometu med Jadranskim morjem in Bližnjim vzhodom, ki je izredno donosen1. NOVA PROGA IZ TRSTA V GRČIJO. Beneška družba »Adriatica« je vpeljala 14-dnevno progo iz Trsta v Dalmacijo, Albanijo in Grčijo. V ta namen je najela parnik »Civitavec-ohia«, ki je odplul v tej smeri pretekli torek. Nekateri tržaški listi prikazujejo to kot uspeh za tržaško pomorstvo. V resnici gre za progo beneške družbe, ki je že močno zasedena. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Srbija« je priplula 11. marca iz ZDA, izkrcala 320 t blaga, vkrcala 190 t in odplula 11. marca na Reko. »Solin« je prispela 10. marca iz Turčije, vkrcala 320 t in odplula 11. marca na Reko. »Vranjic« je prispela 13. marca iz Izraela, izkrcala 500 t -pomaranč in odplula 11. marca na Reko. »Skopje« je prispela 11. marca z Bližnjega vzhoda s 742 t, vkrcala 2700 t in odplula 17. marca na Reko. »Split« je prispela 21. marca iz Holandije s 5000 t premoga. »Pula« je prispela 23. marca z Daljnega vzhoda, izkrcala 807 t in odplula 24. marca na Reko. »Sarajevo« je priplula 24. marca z Bližnjega vzhoda s 720 t in bo odplula 26. marca. Pričakuje se prihod: »Črne Gore« 29. marca iz ZDA, »Titograda« 5. a-prila z Bližnjega vzhoda. Jadrolinija. »Istra« je prispela dne 15. marca iz Grčije z 230 t, vkrcala 120 t in odplula 16. marca na Reko. »Lastovo« je priplula 22. marca z 294 t, vkrcala 230 t in odplula 23. marca na Reko. Pričakuje se prihod »Istre« 29. marca. 'NOVA PROGA IZ TRSTA V KANADO. Družba »Capada Levant Line«, pri kateri je soudeležen egiptovski, angleški ip pemški kapital, bo vpeljala progo v Kanado iz severnega Jadrana, se pravi iz Trsta in Reke, ako bo žago- n/ prisianisai k A k % tovljen tovor. Iz Trsta bosta novo progo vzdrževali ladji »Nobislor«, ki pluje pod nemško zastavo jn ima prostora le za 8 potnikov, in moderna ladja »Star of Assuan«, ki lahko sprejme 40 potnikov. »Star of Assuan« bi morala odpluti 19. marca iz Trsta v Kanado. PODRAŽITEV TOVORNIH TARIF NA PROGAH SREDOZEMLJE-KANA-DA. .Zveza »Mediterramean Canada IVesitbaund Freight Conferepice« je sklenila zvišati s pričetkom, plovbe po sv-Lovrencu brodarine za 15%. Vse družbe, ki pripadajo tej zvezi, se strinjajo s tem ukrepom. PREVEC LADIJ V BEJRUTSKEM PRISTANIŠČU. V Bejrut prihaja zadnje čase preveč ladij. Tako morajo ladje čakati na vrsto, da bi iztovorile svoje blago, ker je pristanišče postalo pretesno; v enem dnevu jih je priplulo kar 24. Gospodarski krogi v Bejrutu so predlagali vladi, naj bi se zgradil še en pomol in tako povečala zmogljivost bejrutskega pristanišča. PLOVNA DRUŽBA- »NIPPON YU-SEIN« JE PODVOJILA SVOJ KAPITAL. Znana japopska plovna družba I »Nippop Yusen« je podvojila svoj delniški kapital od 3,8 na 7,6 milijard jenov. V finančnem, pogledu je zdaj ta družba prva med vsemi japonskimi plovnimi dražbami in četrta med vsemi delniškimi družbami. GRŠKA NAROČILA JAPONSKIM LADJEDEL.NlICAiM. Grška družba »Hel lenic Lines Ltd.« je naročila v japonskih ladjedelnicah 4 ladje, vsako po 4.500 t; pilule bodo z brzino 14 milj: Nove ladje .so namenjene za zboljšanje grških prog z zahodno Evropo-. L-a-dje bodo izročene najkasneje v poldrugem letu. HAMBURŠKA LADJEDELNICA »HOVVALDT« NI VEG V DRŽAVNIH ROKAH. Ladjedelnica »Hovvaldt« v Hamburgu je prešla iz državnih rok v roke močni finančni -skupini, kateri prednjači Dortmund-Hoerder-Huetten-union. K tej -skupini sodi tudi Siemens-Sohuchertvverke in Norddeutsche Bank. NAROČILO BRODARJA LIVANOSA NEMŠKIM LADJEDELNICAiM. Znani brodar Liva-nos je pred kratkim naročil pri ladjedelnici »We-ser« v Bremenu dve motorni ladji, vsako po- 14.000 ton. Ljubljana dobi sodobno razstavišče Projektant razložil svojo zamisel dopisniku ..Gospodarstva" e za ih,’ ;;1 Kaj moraš vedeti o socialnem zavarovanju V dosedanjih sestavkih smo objavili Ve lestvici o socialnih prispevkih, ki hh plačujejo delavci industriji in obrtništvu. Danes nadaljujemo z objavo lestvic o socialnih prispevkih v drugih strokah. rics in i lisi ogi' 3, za p®; e * sbt istr za r,f etj: fjj trn os' P' Ifj 1 in uslužbenci v B) MEŠANI OSNOVNI IN DOPOLNIL NI PRISPEVEK LESTVICA šf. 3 Tedenski socialni prispevki za hišne delavce. Splošna požrtvovalnost na rojanski obrtni šoli Razmeroma dober uspeh ob II. trumesečju zanimali za šolo in za svoje otroke, zlasti glede njihovega vedenja. Mnogi starši jemljejo šolo preveč na lahko, kar se seveda maščuje nad otroki samimi -pozneje, ko odhajajo iz šole v življenje. Sodelovanje med šolo in domom pri vzgoji mla-dipe je nujno po-trebpo. Zaradi velike razvajenosti — milo rečeno — trpi včasih disciplina in pri slabših učencitutudi končni učni u-speh. V mejah možnosti ustvarja ta šola nov naraščaj, iz katerega izidejo že po kratki -učni -dobi dobro izurjeni specializirani in večkrat tudi iskani delavci: mehaniki, strojniki, mizarji, obrtniki vseh vrst, ki s svojimi- izdelki delajo čast -sebi in narodu. Nekateri učenci in učenke so tako revni, da ob hudem vremenu, dežju a-li mrazu, ,pe morejo y šolo zaradi pomanjkanja dobrega obuvala ali obleke. Dosti je takih, ki pridejo v šolo, kadar imajo starši denar za tramvaj ali pa ne -pridejo, ker -nimajo za malico. Ni nič čudn-ega, če nim-ajo 70 lir enkrat -na mesec za »Literarne vaje«. Dobra tretjina je izostajala prav iz podobnih razlogov. Sicer je opaziti, da starši žrtvujejo vse za svoje otroke in da -si isami pritrgajo od ust, da bi otroci lahko študirali. Dijaki, ki živijo v takšnih -socialnih razmerah -in pogosto nimajo miti osnovnih življenjskih potrebščin, s-e pač -ne morejo z vso dušo posvetiti šoli in -doseči ustrezajoče u-spehe. Visekakor mora dober vzgojitelj upoštevati tudii te okolnosti in bodriti dijake, naj vztrajajo. Naše- količkaj premožne ljudi pa tudi 0lt, tej priložnosti prosimo, naj bi takšne učence podprli. Tedenska plača ali mezda Vsa soo. zav. razen brezpos. Skupni dopolnilni prispevek za vsa soc. zav. (razen brezposel.) SKUPNO Znesek dopolnilnega prispevka v breme delavca Do 2.500 lir 18 290 308 60 Nad 2.500 do 4 000 20 290 31 ) 60 4 000 „ 6.300 22 464 486 96 >> 6.300 „ 7.800 26 731 757 151 t) 7.800 „ 9 500 29 905 934 187 >) 9.500 „ 11 400 32 1102 1134 228 >> 11.400 „ 13.500 35 1322 1357 274 >> 13 500 „ 15.800 39 1566 1605 324 15.800 ,r 18.300 44 1833 1877 379 >> 18.300 „ 21.100 48 2123 2171 439 tf 21.100 „ 24.200 53 2448 2501 506 »> 24.200 „ 27.700 57 2807 2864 581 it 27.700 62 3213 3275 665 Tudi na rojanski industrijski (obrtni) šoli so 18. -marca zaključili drugo tromesečje. Ob tej priložnosti nam poročajo: Učna -snov na šoli je razdeljena na dva dela: literarni in praktični (ročna dela). Solo obiskujejo dečki in deklice. Zenski oddelki im-ajo letos večinoma popoldanski pouk. -Na zavodu je to leto okrog 280 učencev ip učenk; teh je nekaj manj kakor dečkov. Po številu dijakov je ta zavod eden najmočnejših med slovenskimi šolami n.a Tržaškem. Prekaša ga- le Nižja srednja šola pri Sv. Jakobu. Saj ni čudno, de pomislimo, da so učenci Industrijske šole povečini otroci iz delavskih družin. Čeprav mnogi učenci obiskujejo pouk, ker so do 14. leta šoloobvezni, so vsako leto in tudi letos uspehi še dokaj zadovoljivi. Pri tem je treba upoštevati seveda vs-e ipomanjkljivos-ti, ki jih na splošno -slovenske šole trpe zaradi pomanjkanja prostorov, ustreznih učil itd-Kot nadomestilo za to p-a ne manjka dobre volje in vztrajnosti pri učencih in pri učiteljstvu. To ima vsestransko izobrazbo. Na zavodu poučujejo 4 inženirji matematiko in fiziko, medtem ko deluje 5 učnih moči z doktorskim -naslovom v literarni skupini. Več kot ena tretjina šolnikov je akademsko izobražena. To vsekakor dviga ugled šole. Dijaki kažejo na splošno več nagnjenja za ročno delo kakor za razumsko. S tem nočemo trditi, da na zavodu ni tudi zelo talentiranih fantov in deklet, ki delajo čast sebi in zavodu ter vlečejo za- -seboj- tudi manj podjetne ip nadarjene. To nam pokažejo vsakokratne statistike ob tromesečjih. Več kot ena tretjina dijakov je- imela vse ocene pozitivne, dočim je druga tretjina z eno ali dvema »peticam-a«. To stanje je popolnoma -normalno in ustreza položaju na -drugih -slovenskih šolskih zavodih, ki so na višji stopnji. Lahko trdimo, da je uspeh zelo dober, zlasti še, če -upoštevamo pomanjkljivosti glede učil in prostorov. Pri tem mislimo pred vsem na delavnice, ki -so za-silno postavljene v prvem in drugem nadstropju in ki so premajhne za razrede, ki štejejo po 30 učencev. Učenke so na boljšem, ker opravljajo svoja ročna dela v učilnicah, ki so vsekakor lepše in zračne. Profesorji se pritožujejo, da je velik trud, ki ga vlagajo y poučevanje, slabo nagrajen, kajti vsi od prveg-3 do zadnjega so v 11. skupini, to je v najnižji na lestvici. Po mnenju profesorjev bi bil uspe-h pouka lahko boljši, ko bi se starši bolj Ljubljana, 20. III. 1955 Naš ljubljanski dopisnik j,e obiskal arhitekta Branka Simčiča, ki je projektiral razstavišče, ter ga zaprosil za nekoliko podatkov o celotnem načrtu) Arhitekt Simčič je prošnji rade volje ustregel. Dopisnik nam o -tem, poroča naslednje: Prireditev »Gospodarskega razstavišča« v Ljubljani naj me bodo v slogu prejšnja leta običajnih velesej-emov, temveč -naj se bistveno razlikujejo od teh že po -svoji lokaciji, ki j-e nekako centralna. Zato je razstavišče v bližini kolodvora; oklepata ga Titova dn Vilharjeva cesta. To je za tuje obiskovalce izredno ugodno. Prednost je tudi v tem, da je na teh -cestah velik promet in da tako potniki skoraj nehote zavijejo v razstavne prostore. To ustvarja pogoje za velik promet tudi na samem razstavišču. Prireditve gospodarskega razstavišča naj se razlikujejo od prejšnjih velesejmov po svoji dinamičnosti: v e-tapah se bo razstav-išče vsako leto izpopolnjevalo in bo tako dajalo razstav-ijalcem, kakor tudi obiskovalcem vedno -kaj novega. To n-e bo običajno razstavišče, pač pa prava blagovna- borza, kjer bosta imela prodajalec in nakupovalec priložnost sklepati ugodne kupčije- zaradi preglednosti blagovnega tržišča. O samem razstavišču naj navedemo naslednje podatke. Predvid-ena je zgra-d-nja petih edinic, in sicer: 1. mala razstavna lopa v izmeri 1600 kv. metrov; 2. trinadstropni razstavni objekt s skupno kvadraturo 4500 do 5000 kv. m; 3. velika razstavna lopa y izmeri 3000 kvadratnih metrov; 4. restavracijski prostori z-a celotno razstavišče in 5. upravna zgradba v visokem objektu (okoli 13 -nadstropij). Zazidava prostornine bo inaslednja: Na vogalu Titove in Vilharjeve ceste je predviden visok objekt (najmanj 10 nadstropij), ki daje višinski poudarek celotnemu razstavišču, saj meji na bodoči kolodvorski trg. Njegova vho-dna lopa tvori z restavracijskimi prostori in vhodno lopo male industrijske lope enonadstropni zvezni členi, ki ima pohodno streho. Mala .industrijska lopa bi -služila poleg restavracije tudi za razne prireditve (monstre- koncerte, velika zborovanja, kongrese, gledališke predstave, športne prireditve, plese i. dr.). Glede na to naj bi bila pnim-e,rno arhitektonsko in funkcionalno obdelana. Trinadstropni dolžinski o-bjek-t (industrijska palača) je projektiran vzporedno s Titovo cesto. Nadstropja bi bila visoka približno 5 m, -da bi jih bilo mogoče izkoristiti tudi za primer montaže galerij. Pri tem objektu bi tudi bila streha prav tako pohodna. Pravokotno na Titovo cesto je nameravana zgraditev velike industrijske lope za razstavo izdelkov težke industrije, ki bi pa seveda -služila tudi za druge namene v primerih, -da bi bila potrebna večja površina, odnosno prostornina (n. pr. za letala). Vsi ti objekti oklepajo velik razsta-viščni trg, odprt proti Titovi cesti, ki je podeljen v veliko ploščad in y parkovni pas s travo in vodo ob Titovi cesti, -kjer bi -se namestili o-b širokem hodniku ob cesti še nizki razstavni kioski, odnosno sistematično razporedile razstavne izložbe. Predi visoko upravno zgradbo bi bilo -prostora za parkiranje vsaj 50 avtomobilov, poleg tega pa je predviden velik avtopark tudi v prostorni Zupančičevi jami, ki bi pa lahko služila tudi za razširitev celotnega razstavišča bodisi v giobipo ali tudi na bodoči ploščadi nad njo. Ker pa j-e pri takih -sestavih vedno treba misliti na prihodnost in če bi se v teku let pokazala potreba po povečanju razstavišča, bi poprava trase Linhartove ceste dajala na zemljišču severno od velike lop,e primeren prostor za to. -Sicer bo pa sedaj določeni obseg razstavišča verjetno zadostoval potrebam bodoče Ljubljane in ® tem celotne Slovenije. Celot-na zazidava je projektirana tako, d-a bodo gradili v etapah. To- bo važno že zaradi tega, -da se bo zazidava mogla prilagoditi rastočim potrebam razstavišča, -hkrati bo pa kritje tako ogromnih denarnih izdatkov pri postopni graditvi laže zmogljivo. Potrebno j-e še omeniti ogrevanje teh obsežnih objektov. Pri tem se nam vsiljuje misel, ali bi se dala tudi v Ljubljani zgraditi centralna toplarna, kakor to -nameravajo v Zagrebu. Tako toplarno -so zgradili kot prvo v Avstriji po vojni v Celovcu. Toplarna naj bi napajala poleg Litostroja še kak druge velik kombinat predvsem, območje Titove ceste-, kjer bodo poleg bodočih postajnih objektov gotovo- zgrajene tudi stavbe razn-ih zavodov in ustanov. Za začetek bodo letos že zgrajeni nekateri objekti, med- dlrugim mala industrijska lopa. Iz opisanega je razvidno, da se obeta Ljubljani res velikopotezna izvedba razstavnih prostorov, ki bodo pod imenom »Gospodarsko razstavišče« stalno privabljali domačine in tujce. —om— ------ VILHARJEVA CESTA išj Med hišne delavce spadajo vratarji stanovanjskih hiš, uradov itd. ter šoferji pri podjetjih, tvrdkah, združenjih in uradih. LESTVICA št. 4 Tedenski prispevki za socialna zavarovanja Mšnih pomočnikov. V krajik z nad 100 tisoč prebivalci : V krajik z manj kot J 00 tisoč prebivalci I Vrsta zavarovanja Moški Ženske Moški Ženske Za celo službo za pol službe za celo službo za pol službe za celo službo za pol službe za celo službo za pol službe ^snovni prispevki: . za invalidnost, starost 111 potomce 6 6 6 6 6 6 6 6 21 jetiko 1 1 1 1 1 1 1 i dopolnilni prispevki za pokojninski dopolnilni sklad ; delodajalec 53 44 32 18 44 44 18 18 k) delavec 26 21 16 8 21 21 8 8 Za dopolnilni prispevek za jetiko 23 19 14 8 19 19 8 8 prispevek za delavske sirote 1 1 1 1 1 1 1 Prispevek za materinstvo . . 10 8 5 3 8 8 3 3 ElEKTRO-INSHLACIJSKO PODJETJE Ambrožič Milan TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 I Se priporočamo SPADARO_ SPEDICUSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96 847 SCALO LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 39 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =. Telegr. IMPEAPORT - TRIESTE UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 -Med hišne pomočnike »za celo službo« sodijo osebe, ki delajo izključno pod enim delodajalcem, ki jim poleg Plače daje tudi h-rauo ip prenočišče. Z razliko od drugih osnovmih in dopolnilnih prispevkov je treba tovrstne socialne prispevke plačevati izključno s posebnimi znamkami, katere dobijo delodajalci pri Zavodu za socialno skrbstvo. Te znamke je treba lepiti sproti v posebno zavarovalno knjižico. SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA-GORICA VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32 Jakob Vatovoo TRST - Via Torrebianca 19 Tel. 83-587, 37-561 UVOZ IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE JUGOLINIJA RUEKA - Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni: JLliIII,OVIJA • RIJI1KA 28-51, 26-52, 26 53 Teleprinter i JUGIH,UVH 62526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PURGE Z/NA JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI “N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: Zastopstvo v Trstu: B0RT0LUZZ1 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l Gostilna ec v/iano* =sr g = g N & ^ ■= f ~ CARDUCpe gredo od rok. Cene masla so visoke; zdi se, da so dosegle svoj višek. Trg s sirom je miren. Največje zanimanje je za ovčji sir. Cene olivnega olja so se rahlo dvignile, čeprav se povpraševanje ni povečalo. 'Miren je trg z vinom; cene se niso bistveno izpremeniile, ker proizvajalci trdo držijo. Trgovanje s svežim sadjem se normalno razvija. Povrtnina se precej prodaja, cene splošno padajo. Limone i,n pomaranče se precej izvažajo v inozemstvo. Za paradižnikovo mezgo ni zanimanja. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 880-900 lir kg, maslo II. 800-830, III. 780-810, IV. 770- 790, Sbrinz svež 410-430, star 3 mesece 530-550; provalone svež 420-460, star 3 mesece 520-530; sir grana lokalne proizvodnje svež 400-410, majski proizvod 1954 520-580, zimski proizv. 1953/54 640-660; majski proizv. 1953 750-790; emmenthal svež 42fr490, 3 mesece star 520-540, italico svež 350-400; taieggio svež 290-310. KRMA ROVIGO. Seno iz detelje 1500-1600 lir stot, stlačeno fco kamion ali vagon 220-2300; seno majske košnje v razsutem stanju 500-550; stlačena 800-850 lir stot fco kamion, 1100-1200 lir fco vagon. OLJE BARI. Olivno olje extra 0,80 stop. kisline 46.500-48.300 lir stot, majfinejše olje 1,20 stop. kisline 43.500-44.200, fino do 2,5 kisline 41.500-42.800. 3-5 % kisi. 39.800-40.500; dvakrat rafinirano tipa »A« 5 % kisi. 43.500-44.500, tipa »8« 5% ibisline 40.500-41.200. VINO ALEKSANDRIJA. Cmo namizno vino 9-10 stop. 6000-6.500 lir hi, 10-11 stop. 6.500-700; belo vino 10-11 stop. 6.500-6.800; Barbera 12-13 stop. 7.800-8.800; Barbera extra 9.500- 16.500; Freisa extra 9.000-9.500; beli moškat 10.000-10.500. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suhi česen 45-50; karčofi 40-42; izbrano korenje 75-85; cvetača 95-125; koromač 25-47; čebula v vrečah 45-50; rdeča solata 120-150; cikorija zbrana 50-60; solata endivija 50-55; krompir bintje 30-38; grah iz Kalabrije 150-170; bučice iz Sicilije 20-230; zelena 30-50; špinača iz Toskane 50; paradižniki 180-210. Hruške 190-220; bele pomaranče mešane 65-70; črne pomaranče I. 120-130; mandarini iz Palarma 150-220; limone 85-90; zbrane limone 100-105; jabolka Delicious 90-135; Morgenduft I. 75-80; suhe smokve 65-75; ŽITARICE CREMONA. Pšenica dobra 7250— 7450; pšenična moka tipa »0« 9700— 9800; tipa »1« 9400—9500; otrobi 3600 —3800; koruzna dobra 4700—48501; koruzna moka I. 6800—7000, II. 6100— 6300; oves 5200—5500. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5700—6100; Ardizzone 6000—6400; Ma-ratelili 6300—6800; Rizzotto 6200—6700; Razza 77 6000—6300; R.B. 6500—6900; Sesia 6500—7000; Arborio 7100—7600. V zadnjem tednu sp na svetovnih borzah zabeležili precejšnje nihanje cen nekaterih surovin; vendar se pri tem nihanju ne 'kaže stalna določena smer. Na gibanje cen so vplivali za-pletljaji v Azijli, kjer vlada splošna negotovost glede bodočnosti. Značilno je, da je cena bakra še vedno zeio visoka. Temu nasprotno se ciena bombaža ni mnogo popravila, ker so na razpolago velike količine blaga. Žito nekoliko popušča. ŽITARICE V New Yorku je cena pšenici v ted-■nu do 18. marca nazadovala od 221 na 220 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu; prav tabo je koruza nazadovala od 144 3/4 na 142 1/8 stotinke dolarja za bušel. Ameriški minister za kmetijstvo je izjavil, da ne bodo v Ameriki povečali površine, zasejane s pšenico. V bodoče bo ta površina ostala pri sedanjih 55 milijonov akrov. Zaloge pšenice ameriške vlade so tako velike, da se jih država ne bo mogla odkrižati prej kakor v 10 letih. Ameriška vlada namerava letos izvoziti 230 milijonov bušlov pšenice. V teku enega tedna so izvršili likvidacijo 1,1 milijona bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja v New Yorku je v tednu do 18. marca ostala v bistvu ne-izpremenjana: 3,22 (3,18 teden poprej) stotinke dolarja za funt. Sovjetska zveza je na Kubi kupila 200.000 t sladkorja, ki je namenjen v prvi vrsti Kitajski. Cena kave se je v New Yorku nekoliko okrepila (od '57,30 ,pa 59,00 stotinke dolarja za funt). Zaloge kave v New Yorku so padle od 1,346.000 v lanskem letu na 819.000 vreč. Zaradi povišanja cene je potrošnja kave v ZDA padla od 2.654 milijonov funtov y letu 1953 naj 2.341 milijonov funtov. Računajo, da bo Brazilija pridelala 15,6 milijona vreč (po 60 kg). Cena kakava zelo piha. V New Yorku je dosegla najnižjo stopnjo v sezoni. Padla je na 36,40 (prejšnji teden 37,00) stotinke dolarja za funt. V Nigeriji in na Zlati o-bali je 75.000 ton neprodanega kakava. Brazilski pridelek kakava cenijo na 54.000 ton. Na gibanje cen bombaža v New Yor-ku je vplival predlog nekaterih ameriških poslancev, naj vlada določi postavni načrt za izvoz bombaža, po katerem naj bi vsako leto izvozili 6 milijonov bal. Pripomnili so, da je odstotek ameriškega izvoza bombaža y primeri s svetovnim izvozom od leta 1920 Oluščeni riž: navaden 9000—9600; Pierrot 10.000—10.200; Ardizzone 10.400 —10.8000; Mara telil 11.400—11.700; Rizzotto 11.000—11.500; Razza 77 11.600— 11.900; R.B. 11.600—12.000; Arborio 14.000—14.500. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: junice breje (prvesnice) težke 5 stotov 135—200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65—80.000 lir glava. Vprežna živina: voli 250—300 lir kg žive teže; krave težke 6 stotov 200—260.000 'lir glava. Prašički za rejo 15—20 kg 770—790 lir tog, 20—25 735—770; suhi prašiči 30 —50 kg 575—645, 50—80 kg 450—520; debeli prašiči 100—150 kg 380—390. 150 —200 kg 390—400, 200—250 kg 410— 420; plemenske svinje težke 30' kg 700 —750; vprežni konji 170^—200 lir kg ali 60—90.000 lir rep; konji za zakol I. 240—260 lir kg žive teže, II. 180'—200; žrebeta za zakol 350—370; vprežni mezgi 90—100 lir kg ali 60—65.000 lir rep; mezgi za zakol I. 170—190 lir kg, II. 140—150; vprežni osli 75—80, alli 50— 60.000 lir glava; ovce 200—240 lir tog; jagnjeta 380—390. PERUTNINA MILAN. Zaklane race 550—600; živi zajci 340—380, zaklani s kožo 480— 550, zaklani brez kože 500—570; zaklane pegatke 1000—1100; žive kokoši 550 —600, inozemske 450—475; zaklane kokoši 800—850, inozemske zmrznjene 450 —550; zaklane gosi 300—350; zaklani golobi 950—1000; živi piščanci II. 650 —700; zaklani piščanci I. 900—950, II. 750—800; zaklani purani 600—700; inozemski zaklani purani 400—500; zaklane pure 750—850, inozemske 450—500 lir. padel od 60 % na 30 %. Načrt za izvoz bombaža bi moral sloneti na znižanju cene. Od začetka Letošnje kampainje so ZDA izvozile 2,5 milijona bal (prejšnje leto samo 2 milijona). — V Liverpoolu poudarjajo zlasti, da so svetovne zaloge bombaža visoke; brez zalog v ZDA so narastie od 18,2 v lanskem letu na 22,6 milijona bal y letošnjem. V New Yorku je ostala cena neizpremenjena pri 34,20, v Liverpoolu (osnova ameriški Middlinig) je- bila cena za izročitev v marcu^aprilu 31,38 penija za funt (teden poprej 31,64). V Aleksandriji je stal Karnak good 72,96 talarja za kan-tar (teden poprej 73,37). — Na trgu z volno je splošno mrtvilo. V Sydneju je stavka skladiščnih delavcev preprečila transakcije. V New Yorku je bila 18. marca cena 149,5 (teden poprej 148.5) stotinke dolarja za funt; v Londonu za vrsto 64’ sB proti izročitvi v marcu 121-121 1/4 penija za funt. V Roubaixu v Franciji 1145 francoskih frankov za kg proti izročitvi v marcu. KAVČUK Cena umetnega kavčuka se drži nad ceno sintetičnega. Potrošnja kavčuka v letu 1954 j.e dosegla 1,787.500 ton, medtem ko so prejšnje cenitve navajale 1.725.000 ton. Potrošnja v letu 1953 je znašala 1,627.000 ton. KOVINE Konec stavke y Rodeziji je prvotno vplival na ceno bakra, vendar se je ta zopet povzpela na 73,95 stotinke dolarja za funt. Čilski proizvajalci želijo, da bi se cena ameriškem notranjem trgu dvignila od 33 na 34 stotinke za funt. Ameriški proizvajalci zahtevajo kar 41 stotink dolarja za funt. Splošno kažejo barvaste kovine težnjo navzgor. — Antimon Laredo oeizpnemenjen pri 28,50 stotinke dolarja za funt, lito železo neizpremenjepo pri 56,59 dolarja za tono, Buffalo pri 56,50 dolarja, staro železo pri 37,58 dolarja za tono, živo srebro neizpremenjeno pri 322-324 dolarja za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 18. marca: cin 884.00 DM za 100 kg, svinec 139,20 in cink 106,72 DM. ANGLEŠKI PREMOG BO DRAŽJI. Angleške oblasti mislijo podražiti izvozni premog. Povišek bi znašal 10-15 šilingov na tono. že zdaj je cena premoga za izvoz za 1 funt šterling .višja od cene premoga na notranjem trgu. Z novo podražitvijo se bo ta razlika še povečala. v v v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 23/2 8, 3. 22-3 Pšenica (stot. dol. za bušel) • 21778 215 — 220 Koruza (stot. dol. za bušel) • 1433/4 141.— 142% NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . 33,- 33,- 33,- Cin (stot. dol. za funt) . 91.25 90.87 91,— Svinec (stot. dol. za funt) . 15 14.80 14.80 Cink (stot. dol. za funt) . 11.50 10.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . 23.20 23.20 23.20 Nikelj (stot. dol. za funt) . 64 50 64.50 64.30 Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.05 34.10 34.20 Živo srebro dol. za steklenico . 327.- 327,- 325,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . 58.- 58.75 60,- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 338- 326 V2 367 Cin (f. šter. za d. tono) . 713.— 710 — 713 - Cink (f. šter. za d. tono) . 89 — 0672 89 V4 Svinec (f. šter. za d. tono) . 103% 103 V2 1057, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . 427. 429,- 430.50 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 8. 3. 55 21.3. 55 Min. Maks. Dinar (100) 87 84 80 87 — Funt šterling 6.025 6.025 6.023 6.050 HI. d. 55 22 3. 55 Min. Maks. Napoleon 4.300 4.300 4.230 4.300 Dolar 642,— 641,- 641,- 644,- - ? Franc, frank (100) !71: — 172 — 171. 173,- Južna železnica 1.615 1.475 1.460 1.615 Švicarski frank 150,- 149.73 149.65 151 — Splošne zavarov. 17,100 16.300 16.250 17.100 Funt št. papir 1.730 1.730 — . Assicuratrice 5.330 5 000 5.000 5.330 Avstrijski šiling 24.35 24 40 24 20 24.90 Riun. Adr. Sic. 7.350 7.000 7.000 7.350 Zlato 729 731 728. - 732 Jeroljmič 5.550 3.550 ___ _ »Istra-Trst« 775 740 740 775 BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« 8.200 8.200 . , 91 9 10Rf? Martinolič 4.750 4.750 . — Premuda 14.000 14.000 ZDA (1 dol.) 4,28 74 Belgija (100 fr.) 8,47 Tripkovič 11.850 11.830 Anglija (1 f.št.) 11,47 Holand. (100 fi.) 111% Openski tramvaj 2.600 2.600 Francija (100 ir.) 1.14 Švedska (100 kr.) 78 Terni 250,— 217 — 215.— 250 — Italija (100 lir) 0,66 Izrael (1 f.št.) 1.40 ILVA 390— 392,— 381 392 Avstrija (100 š.) 16,16 Španija (100 pez.) 9.80 Zdr. jadr. ladjedel. 463.— 448,— 448,— 463 Cehoslov. 10— Argent (100 pez.) 15 15 Ampelea 1.400 1.400 Nemo. (100 DM) 100.35 Egipt (1 f.št.) 10,70 Arrigoni 1.000 1.000 — — UtMi KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO F~ILZt ŠT. 1Q ». - TELEFONŠT. 54-58 to priredi namreč v marcu mednarodni kmetijski sejem, ki se ga udeleže mnogo tujih držav. Letos so sejem odpril 13. marca. Posebno Zahodna Nem- RAZKUŽIMO SEMENAI Povzročitelji raznih rastlinskih bolezni so glivice, katerih trosi so pogostokrat na zele-njadnih semenih, ne d-a bi. jih videli; ko pa pridejo s semenii v zemljo, ovirajo kaljenje in pozneje rast ter kvarijo pridelke. Ker ne vemo, če je seme zdravo in neokuženo, je prav, če ysa semena pred setvijo razkužimo. Razkuževanje je potrebno, če so semena, kupljena ali doma pridelana. Ker je razkuževanje semen preprosto in po ceni, ne bomo opustili tega važnega iji koristnega dela. Razločujemo mokro iji suho razkuževanje. Oboje je dobro. Mokro razkužujejo seme navadno kmetovalci, ki potrebujejo veliko semena. Za vrtnarje, pridelovalce vrtne zedenjadi in sočivja je bolj priročno suho razkuževanje, za kar uporabljamo razkužila v prahu. Znamo in prav dobro razkužilo je »cere-tan« in »cerezan«. Za razkuženje določeno seme stresemo v primerno steklenico, na seme pa določeno količino razkužila v prahu. Steklenico zamašimo, če ima široko grlo, ga zapremo s kakim pokrovom, jo stresemo in obračamo, da se seme meša in pri tem opraši s kuži,lom. Po setvi se kužilo, ki se je prijelo semena, v zemeljski vlagi raztopi, razkuži pri tem seme, pa tudi zemljo neposredno okrog semena. Poraba razkužila je zelo majhna. Za 1 kg semena zelene, korenja, kapusmic in drugih drobnih semen zadostuje že 3-5 g suhega razkužila, 1 kg fižola ali graha pa razkužimo že z 2 g razkužila. Rastlinske bolezni pa ne pridejo na rastline samo s semeni, ampak pogostokrat tudi po zemlji. Na gredah kjer redno pri-delujismo sadike raznih zelenja-di, posebno v toplih gredah, je zemlja pogostokrat okužena, kar povzroča razna obolenja mladih sadik, xt. pr. črna stebelca, pa-davičavost, rjo ma koreninah. Zemljo so okužili razni v zemlji ostali deli prejšnjih okuženih rastlin. Kužilo se pogosto razmnoži in okuži nove setve. V tem primeru je nujno potrebno, da razkužimo zemljo. V ta namen pomešamo manjšo količino prsti, n. pr. eno ali dve samokolnici z razkužilnim apnom. Dobro z razkužilom p e-mešamo prst zamešamo z ostalo prstjo, ki jo v roku 14 dpi nekajkrat premečemo, da se razkužilo dobro premeša z ostalo prstjo. Po 14 dneh je vsa prst razkužena in jo lahko porabimo za setev ali sajenje. V zemlji, toplih gredah im v kompostu so pogostokrat tudi razni) živalski škodljivci, kakor: strune, ogrci, bramorji, razne gosenice itd. Vso to golazen u-ničimo, če napravimo v kupe prsti ali komposta z drogom luknje, katere zalijemo z žveplo ogljikom, za kar pa je treba velike previdnosti, ker je to zelo vnetljiva tekočina, ki se spre-mimja v neprijetno dišeč plin, ki je težji kakor zrak, zato prodre globoko v zemljo. Z žve-ploogljikom zalite luknje zatlačimo in pokrijemo kupe prsti ali komposta s staro vrečevino ali vsaj z gnojem, da plin bolje učinkuje in zamori vso golazen. Za 1 kub. m prsti je treba 1 liter žveploogljika. Kmet in vrtnar v aprilu Na njivi in na PQlju. Žita moraš okrepiti s trošnjo čilskega ali pa apnenega solitra, ki ga trosiš ob. suhem vremenu (5 kg na 1000 kv. m.). To trošenje je letos potrebno, ker je ozimno žito zastalo v rasti vsled mrzlega vremena. Stare travnike in deteljišča preorji brez odlašanja in pripravi zemljo za setev koruze. Iz njiv, kjer si lansko leto gojil koruzo, moraš izkopati vso koruznico in izkopati ali izriti tudi vse koruzne štore ter jih sežgati, toakor to velevajo zakonski predpisi. Za neizpolnitev teh predpisov so predpisane stroge kazni. Uničenje, o-ziroma sežigapje koruanhe je potrebno, kajti v njej in zlasti v štorih tik pod zemljo prezimujejo črvi koruzne nočne vešče ali metulj, ki napravlja na koruzi pri nas vsako leto velikansko škodo. Pospešiti moramo saditev krompirja, zlasti ranih sort. Nabaviti si je treba pravočasno semensko koruzo. Najboljše se je izbezala »križana koruza« ali hibridna koruza. Pri nas mora- mo dati prednost ranim sortam, katerim poletna suša pe škoduje in za njo lohko pridelujemo še drugo kulturo v istem letu. Zemljo za koruzo pognoji dobro s hlevskim gnojem katerega moraš dopolniti s približno 50 kg superfosfata ter 15 kg žvepleno kislega amoniaka na vsakih 1000 ky. m. Na vrtu. Sej vsakokrat vrtnino na odprto, brez strahu pred pozebo. V toplo gredo sej še v drugič paradižnike, melan-cane in papriko. Presajaj na prosto in zaprte grede še rano glavnato solato, rano zelje in kolerabico. Pikiraj in utrjuj v topli gredi, alli pa v zavetni in sončni legi rastlinice paradižnikov, melancanov ali jajčevcev in -paprike, katere si sejal februarja. Na -prosto zemljo sej tudi kumare in 'bučice, katerim moraš pripraviti prav dobto zemljo z idealnim gnojem ali pa z mešancem. Rastline, ki si presajal marca, moraš pridno okopavati, in jim rahljati zemljo. Vso vrtnino moraš po potrebi tudii zalivati, za kar je naj- bolje, da uporabljaš vodo, ki se je ogrela na soncu. Za pospešitev rasti .vrtnine zalivaj od časa do časa tudi z razredčeno gnojnico ali pa s solitrom. V vinogradu. Skrajni čas je, da povežeš stare trte in posadiš mlade. Končati moraš s prekopavanjem ali oranjem vinograda, in v ta namen uporabljaj moderpe motorne pluge. Med vrste trt izpod širine dveh metrov sej samo po eno vrsto graha ali pa fižola. Ako ti primanjkuje hlevskega gnoja, potrosi po vinogradni zemlji vsaj mešanico umetnih gnojil in to še pred obdelavo zemlje. Glede pravilne sestave mešanice umetnih gnojil posvetuj se s kmetijskim- strokovnjakom. Preskrbi sj pravočasno potrebna škropila za trte: navadno in škropilno žveplo, modro galico in apno ter DDT pripravke -proti škodljivemu mrčesu. V sadovnjaku. Kadar sadno drevje cvete, pusti ga pri miru. Takoj ko odcvete, pa ga poškropi s pripravki DDT ali pa s svinčenim, oziroma apnenim arzenalom, katerim primešaj tudi škropilno žveplo (Morni-no). Tako preprečuješ z enim samim škropljenjem širjenje škodljivega mrčesa in raznih glivičnih bolezni po sadnem drevju. Končati je treba cepljenje v razkol divjih in tistih dreves, ki slabo rodijo, ker se cepljenje dreves, ki so močno pognala, mavadpo težko obnese. Klet zračimo le v mrzlih in jasnih nočeh, da se zrak v njej prehitro pe ugreje. V hlevu. Živino mo-ramo v tem času privaditi posto-poma na zeleno krmo, kajti kmalu pojde na pašo. Pustiti jo moramo večkrat tudi na prosto, da se razgiblje in utrdi, kar je zlasti važno za mlado živino. V kokošnjaku. Kurnik moramo vsaj v tej dobi dobro osn-a-žiti in ga razkužiti proti škodljivemu mrčesu ip kurjim boleznim. Kokoši morajo imeti zdravo in vedno čisto vodo. Vodi primešaj od časa do časa nekoliko železpe ali zelene galice (2-3 g na i liter vode). Ako imaš kokljo podloži jo z odbranimi jajci po možnosti dveletnih kokoši. Pomni, da znese navadna kokoš na leto povprečno komaj 100 jajc; odbrana in pravilno krmljena pa tudi nad 200 jajc. VOLITEV UPRAV KMEČKIM BOLNIŠKIH BLAGAJN NA GORIŠKEM Pri volitvah upravnih odborov za kmečke bolniške blagajne so neposredni obdelovalci (kmetje) v slovenskih občinah Doberdob, Sovodinje in Stever-jan postavili skupne liste. Tako so bili izvoljeni kandidati na teh listah, tol so domačini. V Gorici sta se borili dve kandidatni listi. Z majhno- večino je zmagala lista št. 1. Na tej listi so bili izvoljeni trije kmetje, ki so jih predlagali slovenski kmetovalci in jim dali prefe- renčne glasove, in sicer Jo-sip Ukmar, Dominik Nanut, Leopold Lutman, Marcel Kulot vsi iz Standreža; Mirko Grauner z Oslavja in Bressan Josip iz Loč nika. Izvoljeni upravni odbori bodo vodili kmečke vzajemne bolniške blagajne 3 leta. Hkrati so bile volitve upravnih odborov po vsej Italiji. V BRDIH DELIJO ZEMLJO V Brdih na jugoslovanski strani bo posebna komisija dodelila približno 400 bivšim kolonom 1000 hektarov zemlje. Po priključitvi Brd k Jugoslaviji so upravljale to zemljo Kmečke delovne zadruge in državna kmetijska posestva. Zdaj bodo Brda razdeljena v tri področja: prvo in največje bo lastnina zasebnih kmetov, drugo bosta zajeli državni posestvi na Dobrovem (okoli 200 hektarov) in y Vipolžah (130 hektarov), medtem too bo tretje področje še nadalje obdelovala kmetijska državna zadruga v Cerovem. Na posameznega kolona bo prišlo od 1-3 hektare zemlje, sorazmerno po legi in kakovosti. Dodelili jim bodo tudi stanovanjske hiše in stanovanjska poslopja, v katerih že živijo. čija in Francija razstavljata na sejmu mnogo poljedelskih strojev. Sejma so se letos prvič u-deležile tudi Združene ameriške države. Poleg teh so se u-deležile sejma še Avs-trija, Jugoslavija, Švica, Cehoslovaška, Madžarska, Vel. Britanija, Španija, Portugalska, Švedska in Holandija. ZA ENOTNE VRSTE SADJA IN ZELENJAVE V Parizu je bila te dni konferenca evropskih držav, na kateri so se posvetovali, kabo bi uvedli enotne vrste sadja in zelenjave, da bi tako omogočili lažje sporazumevanje in pospešili mednarodno trgovino -s sadjem in zelenjavo. Uvedli naj bi čim manj vrst in pridelke standardizirali. GOSPODARSKI PRIROČNIK »Mali stočar« (Zagreb) poroča, da je izšel »Gospodarski priročnik za leto 1955«, ki vsebuje razne sestavke o razvoju kmetijstva (poljedelstva, vinogradništva,, sadjarstva, zaščite rastlin, čebelarstva, perutnine itd.). Obsega 392 strani in stane 200 dinarjev. KMETIJSKA INFORMACIJSKA SLUŽBA OEEC Nedavno so se v Parizu sestali ministri za kmetijstvo držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi OE EC. Sestanku sta tudi prisostvovala opazovalca iz ZDA in Kanade. Dogovorili so se, da bodo uvedli dnevno informacijsko službo o cenah nekaterih kmetijskih pridelkov. Italija, Francija, Anglija, Nemčija, Holandija in Belgija si bodo vsak dan med 16. in 17. uro sporočale brzojavno cene teh pridelkov, kakor hrušk, jabolk, namiznega grozdja, zelenjave, paradižnikov, pomaranč .limonov, čebule itd. Pod okriljem OEEC je bil ustanovljen ministrski komite za kmetijstvo, katerega predsednik je postal italijanski minister za kmetijstvo g. Medici. Obveščevalno službo so že uvedli. AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne KMETIJSKA POSOJILA V AVSTRIJI Avstrija hoče preprečiti odseljevanje kmetov z gora, kjer je delo težko, a vremenske razmere neugodne. V ta namen bodo dajali deželni hipotečni zavodi kmetom posojila po nizkih obrestih (3%) za vsakovrstne gradbene potrebe. G. M. GOLČIM S FIGLID UVOZ - IZVOZ JP U T <3> V1K in IZDELKOV Trst, Ulica I. dellaCroce4 TEL. 94-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE KMETIJSKI SEJEM V VERONI Verona je postala središče velike mednarodne prireditve kmetijskega značaja. Vsako ie- I>. MEDI IRST, TRIESIE, UL. XXX OTIOBREB Telef 29-812, Telgr. KAPI, Trieste Import = Export vseh vrst PLDTOriNE in GRADKEMGA MATERIALA TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV GEC ALOJZ TRST - Piazza Tra i Rivi 2 - Tel. 31-198 Cvetličarstvo važen vir dohodkov Oglejte si našo zalogo damskih, moških in otroških čevljev za pomladansko sezono Našega rednega sodelavca —od— je uredništvo zaprosilo naj nekaj napiše o cvetličarstvu na Tržaškem. 'Splošno je namreč znano, da so si mnogi Pro-sečani že po prvi svetovni vojni, ko so na Tržaškem zavladale nove gospodarske razmere, pomagali iz stiske prav s cvetličarstvom. Čeprav so današnje razmere mnogo hujše in izpre-membe y gospodarskem sestavu na Tržaškem temeljitejše, pe smemo obupavati in prekrižati rok. Treba je iskati nove vire dohodkov, ko usihajo stari in ko smo bolj navezani samo nase kakor kdaj poprej. Preden se odločimo za pot v tujino in se tako prepustimo goli usodi in volji drugih, poglejmo poprej dobro okoli sebe! Vedno je veljalo, da je zemlja okoli velikega mesta dragocena; v mestu se dajo dobro prodati pridelki zemlje v okolici. Zato ne zavračajmo slepo tega naravnega zaklada in izkoristimo lego naše zemlje! Mislimo, da je prav cvetličarstvo tista gospodarska veja, ki bi se na Tržaškem še dala razviti. Ker govori naš sodelavec o potrebi u-stanovitve gospodarskega sveta, ki bi dajal nove gospodarske pobude, maj omenimo, da si je Slovenska gospodarsko - kulturna zveza zadala prav takšne naloge. (Pripomba uredništva). gospodarskih potrebah, dogodkih in o gospodarskem položaju. Tudi razna gospodarstvo zadevajoča vprašanja naj bi nam sporočali ter njih skušnje, predloge in nasvete. Iz vsega tega bi se rodila marsikatera koristna pobuda. Se mnogo več pa bi se dalo doseči, ako bi se uresničila zamisel o ustanovitvi gospodar-stoega sveta, o kateri smo že večkrat pisali v našem listu. Tak gospodarski svet naj bi bil dostopen vsem pašim gospodarskim aktivistom, njegova glavna naloga bi morala biti; predlogi in razprave o vsakovrstnih gospodarskih pobudah, ki naj bi jih po »Gospodarstvu« priporočali našemu ljudstvu, da bi jih uresničilo. Dokler pa se zamisel o gospodarskem svetu ne uresniči, pa si mora vsakdo pomagati sam po svoje, kakor najbolje ve in zna. In tako so napravili tudi ma Proseku, kjer se že okoli 50 tometov bavi s cvetličarstvom. Nekaj o tem sem že prej slišal in tudi videl, vendar pa nisem mogfci domnevati, da se je ta zadeva že tako razvila. Se najbolj pa me je ianenadil moderen rastlinjak s centralnim o-grevanjem, ki si ga je dal napraviti Ivan Regent v zavetju svoje hiše na Devinščini (Prosek) št. 10 pred petimi leti. Ko sem na Proseku povedal, da hočeni napisati članek o nar šem cvetličarstvu za »Gospodarstvo«, so mi očitali, da nismo še nitooli ničesar pisali o tej poljedelski panogi in da je res že skrajni čas, da nadoknadimo zamujeno. Namesto, da bi bila prišla pobuda od »Gospodarstva«, so mi rekli, smo se morali kmetje sami začeti gibati v tej zadevi. Sicer ne drži popolnoma, kar nam očitajo na Proseku, ker smo nekdaj v nekem poročilu o gospodarskih razmerah na Proseku, mimogrede omenili tudi cvetličarstvo, toda to je bilo seveda veliko premalo, da bi se moglo govoriti o kakšni naši pobudi. Vsekakor pa smo bili premalo poučeni, da bi mogli v tej zadevi izpolniti našo čass.ibansko dolžnost. To pa ni naša krivda. Predvsem naša javnost še vedno ne vidi važnosti, ki jo ima. ali bolje povedano, ki bi jo moral imeti naš list za slovensko gospodarsko življenje na Tržaškem. Uredništvo ni in ne more biti vsevedno, le vsi ljudje vse vedo. Zato bi se' morali vsi, ki se praktično, ali pa tudi le teoretično bavijo z gospodarstvom, v vseh gospodarskih zadevah obračati na naš list in nas pismeno ali osebno obveščati o Ivan Regent se je že prej ba-vil s cvetličarstvom, kar dokazuje že sam njegov rastlinjak, ki ga more tako krasno urediti in vzdrževati le v svoje delo zaljubljen strokovnjak. Centralno ogrevanje je pod zemljo napeljano iz stanovanjske hiše v rastlinjak, ki tudi tiči v zemlji, le zgornji del steklenih sten in stetolene strehe so nad zemljo. Vse ogrodje rastlinjaka in police v njegovi motramijosti so iz železa. Naprava je stala približno 3 milijone lir, kar je potrebno vedeti, da si čitatelj u-stvari pojem o njeni pomembnosti. Rastlinjak je prenapolnjen z najraznovrstnejškm cvetlicami in okrasnimi rastlinami v lončkih in lesenih zabojčkih. Zraven navadnih vrtnic, klinčkov ali nageljnov, narciz, rumenih in navadnih vijolic, go-rečk, zvončkov, aster, horten-zij, trobentic ali jegličev, krizantem, tulipanov, tuborez, fuksij in drugih, najdemo tudi razne begonije, cvetlične in listnate, orhideje, kaktuse, mirte, kozje pogačice (snežne kepe), jetrčnike (veronitoe), škrobotce (petelinov greben), ravše (alpske rože), lilodendrone itd. Proseški rastlinjak ni le gospodarski temelj Regentove družine, temveč je tudi žarišče ljubezni do cvetlic med našim ljudstvom, torej edep od obeh stebrov ljudske poezije. Drugi je narodna pesem. Njegova poglavitna naloga pa je vloga gospodarskega činitelja, ki jo i-gra na Proseku in v sosednih vaseh; kajti vsi tamošnji kmetje, ki se že bavijo ali ki se mislijo baviti s cvetličarstvom, se moralno in strokovno naslanjajo naNRegemtov rastlinjak. Tam nabavljajo saditoe, čebulice in semena, tam prejemajo obvestila, nasvete in strokovna navodila. Zato se nam je zdelo potrebno, da prav zdaj, ko vlada pri nas ostra gospodarska kriza, y mestu kakor tudi na deželi, in ko smo v začetku spomladanske sezone, opozarjamo naše kmete ha proseški rastlinjak. Koliko je že n. pr. v Bregu zapuščene zemlje, ki ima izredno ugodno lego in podnebje za cvetličarstvo, medtem ko se iz Ligurije dovaža v naše mesto pozimi dnevno pol vagona cvetlic V vrednosti otooli pol milijona Mr. Poleti pa je dovoz dokaj manjši, ker so ligurske cvet lice razmeroma drage in ne mo-retjo konkurirati domačim. Tržaške cvetličarke se tožijo, da nimajo pri prodaji Mgurskih klinčkov skoraj nobene koristi in večkrat celo zgubo. Razen še omenjenih 50 kmetov, ki se na Proseku bavijo s cvetličarstvom, je treba omeniti še okoli 10 kmetov na Kontovelu in še nekaj v Saležu in Samator-ci. Ni nam znano, da bi se v Bregu, to je v dolinski občini, kdo resno bavil s cvetličarstvom. Zdi se nam, da bi bilo prav tam to krvavo potrebno. Namesto, da bi kmetje zapuščali svojo zemljo in bežali- v tovarne, bi bilo koristno ,ako bi gledali, da iz svoje zemlje iztisnejo vse, kar je mogoče in za današnje spremenjene razmere primerno. Cvetličarstvo je še posebno važno za vino-rejee, ki prejmejo samo enkrat na leto denar za svoj pridelek. Med' letom pa zaradi tega živijo na upanje in zaidejo prekomerno v dolgove. Cvetličarstvo bi jiih prav v tem pogledu reševalo, ker prihaja s prodajo cvetlic denar skoraj dnevno v hišo. Z denarjem v roki se da vedno bolje gospodariti, kupovanje na upanje je nevarno; kdor ima denar v roki, ve-, kolibo lahko potrosi, da ne zabrede v dolgove. Med največja cvetličarska podjetja v Trstu sodi cvetličarna domačina Antona Gerlanca (Gerli) na Skorklji. Gerlanc i-ma tudi lastno prodajalno na Akvedotu. —od— ČEME UGODNE C *ti- ‘ VSE ZA KMETOVALCE lil) V AIII) FURLAMI TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. -35=169 Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žvepla — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIKU PODJETJE SOČI ETA GORIZIANA A UTOTRASPOR TI G0RIZIA, - VIA DONIZETTI N. 27 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Žuželka SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 KMETOVALCI IN VRTNARJI, ORIŠČITE NAS! TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STRADA VECCHIA PER ISTRIA TELEFON ST. 41 • 176 Umetna gnojita - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelskistrojiin druge potrebščine k; že n? k k h m I ^ KC :še a at te n ik, se al i« 8< ti k it P' 2; n; k ti ti k' ti, r< n ki H; V: ki g'