Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Deželno zborovanje kranjsko,
ki je uže sklenjeno pred obilnimi 14 dnevi, nasprotnikom našim in pa njihovim časnikom še vedno roji po glavi. Razprave zarad deželnega gledališča in pa zarad kranjske gimnazije jim še vedno ne dajo miru. — Glede prve razprave napadajo deželno-zborsko
večino, poročevalca dr. P oklu kar j a in še celo gospoda deželnega predsednika, akoravno je predmet tak, da oq ni mogel lahko imeti povoda, vtikati se v razpravo in se tudi dejansko ni, in zato mu pa sedaj očitajo celo to. — Poročevalcu očitajo, da je s pridobljenimi pravicami kar krog sebe metal, in prav to tudi sklepu večine — Tukaj ni prostora za obširne razprave, toliko pa vendar-le moramo omeniti, da so poročevalec in pa narodna večina pri svojih sklepih stali prav na onih načelih, katere je svoj čas zagovarjal sloveč pravnik in nepristransk sodnik pl. Strahl in katere je odobril prejšnji deželni zbor. V nasprotji pa je to se ve da s sklepi neoiškutarske deželnozborske večine iz leta 1883, po katerih se je hotela za vse čase uničiti pravica deželnega zbora do deželnega gledališča in to na korist lastnikom 42 gledaliških lož.
Sedanja deželnozborska večina pa z njo tudi vsaj dva nepristranska člena manjšine držali so se prepričanja, da se prejšnja brezpravna razmera nikakor ne sme več ponoviti pri zgradbi novega gledališča, in na tem stališči sklenila je narodna večina: a) da deželni gledališki zaklad in pa zgradbo deželnega gledališča v svojih rokah obdrži deželni zbor, in b) da toraj lastnike lož odpravi enkrat za vselej.
Naravno je, da se temu protivijo lastniki lož, vsikakor pa je čudno, da so takemu predlogu nasprotni deželni poslanci. Zahtevati bi se bilo smelo celo, da se poslanci, ki so ob enem lastniki lož, ne vdeležijo razprave in sklepanja. Da sedaj po časnikih javkajo, se jim, se ve da, ne more zabraniti, toda svet naj ve, od kod ta vriš. — Za zgradbo deželnega gledališča skrbeti bo v gotovih mejah deželi, o pravicah ložnikov pa naj razsodijo sodniki.
Prav tako bode nasprotnike naše tudi sklep zarad obstanka kranjske gimnazije. Ker je pa vendarle tudi z njihovega stališča nekaj čudno — da ne rečemo več — protiviti se takemu sklepu mešajo, potikajo in pre8ukavajo na vse vetre besede onih narodnih poslancev, ki so zagovarjali ta predlog. Poročevalca dr. P o-klukarju na pr. podtika v nemškem Gradcu tiskan njihov tednik besede, da bi bil rekel: „razpust kranjske gimnazije in pa nesprejemanje slovenskih učencev na šole je sramotna maroga tega stoletja.* Vrh tega pa trdi, kako stvarno je zavračal baron Schwegel to utemeljevanje. — Kdor je dotično razpravo deželnega zbora dne 2.1. januurija zvečer poslušal, prepričal se je lahko, da je poročevalec dr. Poklukar strogo s stvarnimi razlogi zagovarjal predlog upravnega odseka, da izraza sramotna maroga ali Schandfleck sploh ni rabil, pa tudi kaj temu podobnega ni izustil glede razpusta gimnazije. — Gledč velikanskih zaprek sprejemanja gorenjskih učencev na slovenski oddelek I. gim-nazijalnega razreda je poročevalec pač izrekel: „sram me je, da se je pri nas v 19. stoletji moglo zgoditi kaj tkcega", toda ravno glede ieh zaprek sprejemanja ni bil baron Schwegel ne le v polnem soglasji s poročevalcem, temveč je on to ravnanje obsodil še mnogo ojstreje.
45
Pa vse to glasilo nemšfcutarjev „pošteno" zamolči.
Čestiti čitatelji naši naj nam ne zamerijo, da smo se danes zoper svojo navado obširno pečali z „državniki" nemškutarskega tednik-a; za naprej, kakor smo se v preteklosti,   držali se bodemo pravila: „molče memo njih!"
—  Vreme drži se vedno še svoje zimske pravice: krog 10° mraza, dober seninec, kakor je bilo od sv. Tomaža naprej, skoraj brez izjeme. — Ako ostane tako še 14 dni, nadejati se smemo, da je s tem huda zima pri kraji in ostaja nam le še vihanje repa sušcevega.
— Koze. Z vremenom v zvezi je, kakor sodijo zdravniki, tudi vedno enako stanje bolezni osepnic v Ljubljani. Dan na dan oboleva krog 10 oseb, približno po toliko jih odpade, deloma po smrti, večidel pa vendar po okrevanji. Število bolnih je okolo 200. — Tudi v okolici ljubljanski ta bolezen še ni ponehala.
—  Marijina bratovščina v Ljubljani imela je letos jako viharn letni občni zbor. Sešlo se je krog 300 članov. Veliko razburjenost povzročilo je postopanje dosedanjega predsedništva z J. Regalijem na čelu zarad društvene loterije, pri kateri je bilo ravnanje predstojništva prav čudno. — Nasledek splošne nezadovoljnosti bil je ta, da so se v novo predstojnistvo izvolili: načelnik K. L a-hajoer, namestnik: M. Pakič, blagajnik: Kaspar Ah čin. Vsi ti gospodje bili so uže v prejšnjih dobah v predstojništvu bratovščine, katera ima primeroma veliko premožeuje in nad 2l/q tisoč članov.
—  Veliko Smoletovo hišo na Koroški cesti, ki spada v premožeoje kranjskega deželnega muzeja, kupil je g. J. Knez iz Šiške za 52.000 gold.
—  Izjava „(illasbeiie Matice". Iz mnogih strani nam prihajajo pritožbe, da vsi udje „Glasbene Matice" niso še dobili izišle družbene muzikalije za leto 1887. Na novo sestavljeni odbor želi to stvar urediti in prosi vse tiste gospode, katerim se je ta nam gotovo neljuba neprilika pripetila, naj blagovole se pismeno ali ustmeno oglasiti pri našem predsedniku Fran Ravniharju v Ljubljani.                                                                    Odbor.
-     46