GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
480081	ŠT. a
PO VOLITVAH, KI SO BILE JULIJA LETOS
Novi člani naših samoupravnih organov
Za novega predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Srečko Božnar iz obrata Polhov Gradec, za njegovega namestnika pa ing.
Ciril Mrak iz Uprave — Izvoljeni so tudi novi kolektivni izvršilni organi
V	mesecu juliju so bile volitve v samoupravne organe našega podjetja, ker je polovici članom potekla dvoletna mandatna doba. Volitve so potekale po že ustaljenem redu ter so dale zadovoljive rezultate. Kljub večji odsotnosti voiilcev, ki so bili na letnih dopustih, terenskem delu in podobno, je bila udeležba na volitvah dobra. Poprečna udeležba na volitvah v Hoji je znašala 74,57 %, v Galanteriji pa 87,40 %. Volilna komisija je na podlagi poročil volilnih odborov ugotovila, da so bili le trije volilci neopravičeno odsotni.
V	delavski svet podjetja so bili izvoljeni za 4-letno mandatno dobo naslednji sodelavci:
Kogovšek Miha, Mizarstvo I Curk Anton, Uprava Možek Ivan, Galant.-Podpeč Bizjan Andrej, Polhov Gradec Grm Anton, Mizarstvo II Crtalič Božidar, 2aga-Škofljica
• Novoizvoljenim samoupravnim in kolektivnim iz-
vršilnim organom podjetja želimo čimveč uspešnega in plodnega dela.
Predsednik voHIlc komisije Franc Čebular
1.	Grum Stane, 2aga-Skofljica
2.	Serajnik Franc, Zaga-Škof.
3.	Stancar Alojz, Zaga-Skof.
4.	Strle Franc, Zaga-Rob
5.	Mrak Ciril, dipl. inž.. Uprava
6.	Primc Zoran, Uprava
7.	Bratož Mitja, Mizarstvo I
8.	Švigelj Alojz, Mizarstvo I
9.	Ciber Jože, Velox
10.	Urbančič Franc, Velox
11.	Fortuna Anton, Tesarstvo
12.	Petelin Anton, Tesarstvo
13.	Sporn Tomaž, Mizarstvo II
14.	Ivanjko Aleksander, Miz. II 13. Božnar Srečko, Polh. Grad.
16.	Bradeško Jože, Polh. Grad.
17.	Jerše Kristina, Galanterija
18.	Petelin Ivanka, Galanterija
19.	Svete Lado, Galanterija
20.	Šinkovec Alojz, Galanterija
Istočasno z volitvami v delavski svet podjetja so bile tudi volitve v svete delovnih enot v vseh obratih. Novoizvoljeni člani v svete delovnih enot so:
Zaga-Skofljica
Dakič Slobodan Petrič Anton Usnik Franc
Mizarstvo I
Bratož Mitja Švigelj Alojz Perme Jože
Velox
Gorenc Alojz Japelj Anton Baumkircher Stane
Tesarstvo
Repar Janez Žitnik Alojz Fortuna Anton Petelin Anton Erčulj Ivan
Mizarstvo II
Bergant Franc Oven Franc Novak Jože Uman Janko
Uprava
Majcen Anton, dipl. , inž. Dolžan Jože Balažič Anton
Zaga-Rob
Rupar Jože Jaklič Franc
Gradbeni elementi
Bošnjak Hasan za 4-letno mandatno dobo
Majdenič Mehmed za 4-letno mandatno dobo
Dragar Stane za 2-letno mandatno dobo
Murgič Fehim za 2-letno mandatno dobo
Pogoišek Kafel za 2-letno mandatno dobo
Polhov Gradec
Kaučič Anton Dolinar Marija Škof Jernej Koprivec Franc
Dne 14. 7. 1972 je bilo že prvo zasedanje delavskega sveta podjetja, kateremu so prisostvovali stari in novi člani delavskega sveta. Na tem zasedanju so dobili raz-rešnico stari člani, novim članom pa je DS potrdil mandate. Razrešen je bil tudi predsednik in njegov namestnik ter imenovana nova. Za novega predsednika DS je bil izvoljen Srečko BOŽNAR iz obrata Polhov Gradec, za njegovega namestnika pa Ciril ing. MRAK iz Uprave.
Novoizvoljeni delavski svet je na tem zasedanju izvolil tudi svoje kolektivne izvršilne organe. V te so bili izvoljeni :
I.	ODBOR ZA GOSPODARSTVO Kerenčič Janez, Tesarstvo Šemrl Janez, Mizarstvo I Zivic Ciril, Zaga-Skofljica Javornik Rajko, Velox Božnar Srečko, Polhov Gradec Merzelj Franc, Uprava
Mrak Ciril, Uprava Vidovič Damjan, Galanterija Bibič Jože, Mizarstvo II
II.	ODBOR ZA KADRE Peršin Jože, Tesarstvo Bratož Mitja, Mizarstvo I Škrbec Jože, Galanterija Cerjak Alojz, Uprava Čebular Franc, Uprava Bedenk Janez, Mizarstvo II Malovrh Martin, Polh. Gradec
III.	ODBOR ZA INT: SAMOUP. AKTE
Šemrl Janez, Mizarstvo I Kurent Ivan, Tesarstvo Zivic Ciril, Zaga-Skofljica Peček Vinko, Zaga-Rob Javornik Rajko, Velox Zniderič Jože, Mizarstvo II Nartnik Jernej, Polhov Gradec Remškar Ivan, Uprava Brandstatter Stane, Galanterija
IV.	ODBOR ZA DELOV. VARNOST Urbančič Franc, Velox Erčulj Ivan, Tesarstvo
Pettonski portalni žerjav na žagi v Škofljici igraje dvigne še tako velik kos debla in ga potem brez težav prenese daleč na drugo stran obrata
GRAFIKON NAM JE LAHKO V VELIKO OLAJŠANJE
Ugotavljanje rentabilnosti proizvodnje
V vsakem obratu in za vsako dejavnost bi morali imeti najmanj enkrat letno, če ne tromesečno, ustrezno obdelane diagrame z vsemi
stroški in zaključki, iz katerih bi črpali ustrezne podatke za nadaljnje odločitve v vodenju proizvodnje
;
...... ™ '
Ko dobimo v roke periodični finančni obračun ali letno bilanco, nas najbolj zanima končni rezultat poslovanja, to je vrednost čistega dohodka. Morda si zapomnimo še vrednost realizacije in stopnjo dohodka, medtem ko se pri pregledu stroškov poslovanja že izgubimo. Enako nimamo predočenega v primerni obliki vpliva posameznega stroška pri določenih spremembah. Zato pa nam je v veliko olajšanje grafikon, v katerem imamo grafično prikazane glavne postavke, ki sestavljajo obračun, predvsem pa postavke, katere nas najbolj zanimajo in na katere lahko vplivamo.
P
M ►
1,400.000
1,200.000
1,158.199
1,100.000
1,061.105
1,034.726
1,002.571
1,000.000
-mm
356.632
300.000
200.000
UGOTAVLJANJE KRITIČNE TOČKE RENTABILNOSTI PROIZVODNJE
35-796
244.693
irealisaclja proizvodnja Llinija akup.stroškov
—linija nat.stroškov —linija režiJ.stroškov
Ki K^i K2 kritij.tofik« rantabil.proizvodnja
628.854
373.717
110%
64%
Ijj^g raalizac.glana šel. ae
Na ordinati grafikona imamo nanesene vrednosti mesečne realizacije in stroškov po glavnih postavkah pri doseženi realizaciji, katero vzamemo 100 %. Na abscisi imamo vrednost presega realizacije ali plana v procentih ali pa procente obremenitve delovnih mest pri določenem obsegu proizvodnje. Pri poznani strukturi stroškov in 100 % obsegu proizvodnje, lahko izračunamo strukturo stroškov pri vrednosti 124 %.
Primer strukture stroškov iz enega od naših obratov:
100 %	124 %
Realizacija	1.034.726	1.283.060
Direktni pos. str. 507.140	628.854
Izdelavni OD 197.333	244.693
DIS	704.474	873.547
Režija skupna 356.632	373.717
Skupni str. posl. 1.061.105 1.247.264 CD	—26.380	+35.796
Ce povežemo sedaj odgovarjajoče postavke na obeh ordinatah (glej grafikon!), dobimo v grafikonu strukturo stroškov in realizacijo, pri kateremkoli obsegu proizvodnje. Režijski stroški^ se povečajo neznatno pri manjšem povečanju proizvodnje kot rezultat določenih organizacijskih prijemov brez večje investicije. Zato gre linija porasta režijskih stroškov A—E pod blagim kotom^ z abscisno osjo. Materialni stroški se povečujejo proporcionalno s povečevanjem proizvodnje pod pogojem, da uporabljamo isti material in v enakih količinah na enoto izdelka. Materialni stroški so prikazani v trapezu A E F B, skupni režijski in materialni stroški pa z linijo B F. Da dobimo skupne stroške poslovanja moramo dodati še direktne osebne dohodke, ki predstavljajo vrednost B F G D. Direktni OD se gibljejo po liniji D G pod pogojem, da povečujemo delovno silo proporcionalno s povečevanjem proizvodnje. Torej so časi izdelave na enoto enaki. Skupni stroški poslovanja bi se torej gibali po liniji DG ali v trapezu OL GD.
Realizacija prodaje se bo povečala proporcionalno s povečanjem proizvodnje. Pri 100 % predvidenem obsegu proizvodnje je znašala realizacija v vrednosti OC, pri povečanju proizvodnje za 24 % pa bo znašala realizacija LH ali za 24 % več. Ce povežemo sedaj točki CH, dobimo linijo porasta realizacije prodaje pri konstantnih cenah na enoto. Ta linija se pa seka z linijo skupnih stroškov poslovanja DG v točki K, ki predstavlja kritično točko rentabilnosti proizvodnje. Spustimo sedaj ordinato do abscisne osi in vidimo, da znaša mejna točka rentabilnosti pri vrednosti no °/o. Ce znaša obremenitev delovnih mest pri doseženi vrednosti proizvodnje 1,10 na 64 % in indeksu 1,24 na 72 %.
Iz diagrama torej lahko odčitamo sledeče podatke:
— Vrednost realizacije proizvodnje odnosno prodaje, da dosežemo mejno točko rentabilnosti — 1.138.199 din;
— Procent povečanja proizvodnje v odnosu na plan — 10 %;
— Procent obremenitve delovnih mest 64 %;
— Strukturo stroškov poslovanja.
— Vrednost CD v primeru povečevanja proizvodnje odnosno izgubo v primeru zmanjševanja ob-
sega proizvodnje. Cisti dohodek predstavlja trikotnik K G H, izgubo pa trikotnik C D K.
— Vrednost CD pri 100 % obsegu proizvodnje znaša — 26.380,00 din/mes.; pri povečanju proizvodnje za 24 %, proporcionalnih materialnih stroških in OD izdelave pa znaša 1.283.060 —- 1.247.064 = + 35.796,00 din mesečno — linija G H.
— V primeru znižanja izdelav-nega časa za 10 % znaša vrednost mesečnega CD 35.796 + 24.469 = 60.265 din. Linija G H = GH + GGi. Kritična točka rentabilnosti se pomakne iz točke K v Ki.
— V primeru znižanja materialnih stroškov za 10 % se poveča vrednost CD 35.796 + 62.885 = 98.681 din.
— V primeru znižanja materialnih stroškov za 10 % in skrajšanja izdelavnega časa za 10 % znaša vrednost CD 123.150 din mesečno — linija GsH.
— V primeru povečanja proizvodnje pri proporcionalnem povečanju materialnih stroškov in proporcionalnem zmanjševanju časa izdelave, dobimo skupne stroške poslovanja po liniji DGs, vrednost čistega dohodka pa 35.796	+
(244.693 — 197.333) = 83.156 din mesečno. Mejna točka rentabilnosti se pomakne iz točke K v točko Kz, kar odgovarja približno indeksu proizvodnje 1,05. Ordinata CD se v tem primeru znatno bolj povečuje s povečevanjem proizvodnje, kar je razvidno iz trikotnika Kz Gz H.
— Največja vrednost CD pa bi bila pri 24 % skrajšanju izdelavnega časa, enakem povečanju proizvodnje in 10 % zmanjšanju materialnih stroškov. Vrednost CD znaša 35.796 + 47.360 + 62.885 = 146.041 din/mesec.
— Vse te variante veljajo v primeru, da so nabavne cene materialov in prodajne cene na enoto fiksne. Diagrama in primerjav praktično ne moremo napraviti, kakor da celotno strukturo stroškov v določenem momentu — ob periodičnem obračunu ali letni bilanci, presekamo, potem pa upoštevamo vsa odstopanja v prihodnje od dejanskih cen kot povečan strošek zaradi dviga cen. Navadno se zahteva, da se povišanje cen kompenzira z notranjimi rezervami, kar pa je nemogoče pri tako skokovitih vhodnih cenah materialov v končnem izdelku. Realno in pošteno bi bilo, da se našemu izdelku — pod izdelkom smatramo tiste, ki so kvalitetni in iskani na trgu in ne proizvodnja na zalogo, ki se jo težko plasira — dvigne prodajna cena za vrednost celotnega povečanja vseh sestavnih materialov, vse notranje racionalizacije na področju povečanja produktivnosti časa pa naj bi se delile na OD in sklade v razmerju, ki nam omogoča perspektivo in primeren nivo poslovanja. Pomeni, da se nam sploh ni bati povečanja cen materialov, ampak imeti takšen proizvodni program, pri katerem bomo vse spremembe vkalkulirali v prodajno ceno, medtem ko bomo vse prihranke v obliki racionalizacij zadržali v samem podjetju. Zato moramo posvetiti največjo pozornost trikotniku v diagramu D H Gz, ki predstavlja proporcionalno povečevanje proizvodnje pri proporcionalnem skrajševanju izdelavnih časov. To pa moramo dosegati s tehnološkimi izboljšavami in ne dviganjem normativov časa pri enakih pogojih dela. Materialni stroški 'maj bi bili minimalni za določen izdelek. Preseganje normativov materiala nam po nepotrebnem zmanjšuje sklade, v kolikor je ta pojav pogost in stalen, pa tudi
OD. Kolikor bi pa bistveno menjali kvaliteto materiala se v tem primeru menja tudi kvaliteta izdelka, torej tudi cena. Ta korak je umesten, kolikor nam omogoča povečanje proizvodnje in skozi to zmanjševanje režijskih stroškov na enoto ali pa, da se prodajna cena na trgu ne spremeni kljub uporabi cenejših materialov.
OD moramo povečati tudi za vrednost splošne inflacije, katero realno gledano, moramo vkalku-lirati v prodajni ceni. Torej končno lahko rečemo, da moramo vkalkulirati v prodajni ceni vse zunanje vzroke, ki vplivajo na povečanje lastnih cen v obliki materialnih stroškov ali vrednosti OD zaradi splošne inflacije, OD pa lahko realno povečamo preko tega za kolikor smo dvignili stopnjo produktivnosti dela v lastnem podjetju. To povečanje pa predstavlja realno povečanje standarda.
Te variante so vsekakor zanimive za organizatorje proizvodnje, ker imajo neposredni vpliv na višino materialnih stroškov in izdelavnega časa na določenem obratu ali za določeno dejavnost.
Predvideno zmanjšanje materialnih stroškov in časa izdelave ne pomeni, da je možno toliko tudi doseči, ampak samo v orientacijo, kako se povečuje OD pri takšnih ukrepih. Sigurno pa je mogoče v naši proizvodnji zmanjšati porabo surovin in potrošnega materiala, kakor tudi skrajšati čas izdelave brez večjega investiranja. Postavlja se vprašanje točnosti nastavitve strojev pri razžagovanju žaganega lesa, minimalnih nadmer za obdelavo, debeline rezov pri žaganju, kombiniranega žaganja elementov v smislu kvalitativnega in kvantitativnega izkoriščanja, predelave lesa in materialov odgovarjajoče kvalitete, možnosti uporabe drugih materialov.
Na področju časa izdelave se postavlja vprašanje izkoriščenosti strojne opreme, kateri procent obremenitve v področju od 58 do 72 % ali preko je trajno maksimalno možen, organizacije delovnega mesta, nadalje efektivno izkoriščanje proizvodne delovne sile, realnosti časovnih normativov, organizacije same proizvodnje, čakanje na delo, priprave delovnega mesta, prepogoste nastavitve strojev zaradi razdrobljenih proizvodnih nalogov, ureditve in organizacije notranjega transporta . . .
Realizacija vseh teh postavk in še drugih je najbolj odvisna od sposobnosti in vestnosti neposrednih organizatorjev v proizvodnji, ker imajo neposredno možnost direktnega odločanja. Praktično moramo vsi zaposleni težiti za tem, da se zmanjšajo skupni stroški poslovanja pri določenem obsegu proizvodnje, bilo na račun zmanjšanja materialnih stroškov, povečanja produktivnosti in že pri samem investicijskem vlaganju. V tem dosežemo konstantno povečano stopnjo dohodka, ne glede na konjunkturna nihanja.
Planiranje s pomočjo grafikona je bolj uporabno pri serijski proizvodnji, ker pri specializirani proizvodnji ne more biti velikega odstopanja od preizkušenih normativov. Težje pa je planirati stroške in predvideti finančni rezultat pri individualni proizvodnji, v kolikor se ta hitro menja in če ima veliko spreminjajočih se neutrjenih postavk v pogledu materialnih stroškov, časa izdelave
in prodajnih cen. Naloga je seveda, da tudi individualna proizvodnja poteka v najkrajšem možnem času in z minimalnimi materialnimi stroški, ne glede na eventualno visoko doseženo prodajno ceno, predvsem pa v obsegu, pri katerem lahko pokrivamo fiksne režijske stroške, bilo da je proizvodnja individualna ali serijska.
• Kot zaključek bi navedel, da bi morali imeti na vsakem obratu in za vsako dejavnost najmanj enkrat letno, če ne tromesečno, ustrezno obdelane diagrame z vsemi stroški in zaključki, iz katerih bi črpali ustrezne podatke za nadaljnje odločitve v vodenju proizvodnje.
MRAK CIRIL, dipl. ing.
SLOVO PO MNOGIH LETIH SKUPNEGA DELA
Srečno,
tovariš
Bajat
Ivan Remškar novi direktor splošnega sektorja
Dolgoletni član našega kolektiva in direktor splošnega sektorja Danilo Bajat nas je 5. julija uradno zapustil in odšel v zasluženi pokoj. Najbrž bi
bilo odveč naštevati rezultate njegovega prizadevnega in vestnega dela. Ničkoliko-krat je poudarjal, kako pomembno je sodelovati med posameznimi službami v podjetju in prav v tem je dosegel tudi lepe uspehe. Na njegovem delovnem mestu ga je zdaj nasledil diplomirani pravnik Ivan Remškar.
Ko se je Danilo Bajat poslavljal od svojih sodelavcev, mu je generalni direktor zaželel vse najlepše na njegovi novi poti. Prav to pa je hkrati želja tudi vseh drugih članov delovne organizacije, ki so imeli dovolj priložnosti spoznati vse vrline Danila Bajata.
UVELJAVLJANJE USTAVNIH AMANDMAJEV V »HOJI«
Akcijski program
Delavski isvet podjetja je na XVI. seji dne 12. 5. 1972 imenoval 16-članski akcijski odbor za izvedbo XXI. in XXII. ustavnega amandmaja ter mu zadal naslednje naloge:
—	da prouči organizacijo Hoje glede na določitev ustavnih dopolnil,
—	da prouči možnosti organiziranja temeljnih organizacij združenega dela (TOZD),
—	da pripravi teze, osnutke in predloge organizacije podjetja na podlagi XXI. in XXII. ustavnega amandmaja.
Te naloge bo akcijski odbor moral izvesti v naslednjih oblikah:
I.	Informiranje članov delovne skupnosti o vsebini ustavnih dopolnil, njihovih pravicah in dolžnostih ter programe in dela akcijskega odbora pri uveljavljanju ustavnih dopolnil;
II.	proučitev sedanje organizacije podjetja, proučitev programa razvoja podjetja ter bodoče organizacije glede na koncentracijo obratov v industrijski coni;
III.	proučitev možnosti organiziranja TOZD ter priprave tez in osnutkov;
IV.	organiziranje TOZD, kjer je to možno;
V.	priprava samoupravnega sporazuma o združevanju.
© I. INFORMIRANJE ČLANOV DELOVNE SKUPNOSTI
Položaj člana delovne skupnosti kot proizvajalca in samoupravljalca zahteva, da mora biti seznanjen z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima v združenem delu. Uveljavljanja ustavnih amandmajev v zvezi uresničevanja TOZD zahteva .neposredno sodelovanje članov delovne skupnosti, ti pa bodo lahko sodelovali le, če bodo informirani o pravicah, ki jih imajo v zvezi uveljavljanja TOZD.
Osnovne informacije so bile že podane tako na sestankih družbenopolitičnih organizacij kot tudi organov upravljanja ter po internem glasilu Hoji z objavo teksta ustavnih dopolnil, poleg tega pa bo potrebno člane delovne skupnosti seznaniti Š6:
—	s sedanjim samoupravnim in iorga-nizacijskim stanjem posameznih enot v podjetju in s samoupravnimi pravicami, ki jih enote že imajo,
—	obrazložiti vlogo temeljnih organizacij združenega dela,
—	seznanjati s predlogi, ki jih bo pripravlja! akcijski odbor.
Naloga informiranja delovne skupnosti se izvaja s pomočjo internega glasila, z organizacijo sestankov in razgovorov po posameznih enotah v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju.
0	II. PROUČITEV SEDANJE ORGANIZACIJE, PROGRAMA RAZVOJA TER BODOČE ORGANIZACIJE GLEDE NA KONCENTRACIJO OBRATOV V INDUSTRIJSKI CONI Po sedanji organizaciji ima podjetje nasled-nje enote:
— Pohištvo — Polhov Gradec — St. mizarstvo I, Slomškova,
— St. mizarstvo II, Parmova,
— Tesarstvo, Ižanska,
— Žaga — Škofljica,
— Žaga — Rob,
— Gradbeni elementi. Ižanska,
— Uprava, Langusova.
Te enote so organizirane kot delovne enote, ki imajo določene samoupravne pravice ter svoje svete enot.
Enota Velox je posebna enota, ki ima sicer iste samoupravne pravice kot druge enote, vendar pa ima svoj žiro račun ter je enota skupnega vlaganja Hoje-Lesnine. Poleg sveta enote ima enota poslovni odbor, ki pa ga sestavljajo le predstavniki vlagateljev sredstev, t. j. Hoje in Lesnine.
Obrat Galanterija — Podpeč je organiziran kot posebno samostojno podjetje, ki je s pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju in vlaganju sredstev vezano na Hojo, ima pa svoje organe upravljanja, ki so formalno samostojni. Ta enota se je iz določenih razlogov izdvojila iz Hoje v letu 1970.
Razvojni program predvideva združitev vseh ljubljanskih obratov na območju industrijske cone. Že v letu 1973 bo prišlo do preselitve
obeh mizarstev v novo tovarno v industrijski coni, prav tako pa tudi obrata gradbenih elementov. Pri obravnavanju nove organizacije je potrebno:
1.	ponovno proučiti razvojni program ter realizacijo tega programa prilagoditi sedanjim gospodarskim in finančnim možnostim,
2.	Predvideti organizacijsko shemo po preselitvi obratov stavbnega mizarstva in gradbenih elementov v industrijsko cono.
3.	predvideti eventualne druge možne organizacijske rešitve do končne izgradnje industrijske cone.
Te naloge bo morala obdelati strokovna služba (tehnični sektor) z generalnim direktorjem in z drugimi ustreznimi službami.
9 III. PROUČITEV MOŽNOSTI ORGANIZIRANJA TOZD TER PRIPRAVA TEZ IN OSNUTKOV
Ustavni amandmaji postavljajo na prvo mesto ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, ker le v okviru TOZD lahko člani delovne skupnosti najbolje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti. XXI. ustavni amandma določa, da ima možnost za formiranje TOZD del delovne organizacije pod naslednjimi pogoji:
—	da predstavlja del delovne organizacije delovno celoto,
—	da se lahko rezultat skupnega dela potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji,
—	da se lahko ustvarjena vrednost samostojno izrazi,
—	da obstaja volja delavcev, da se organizacija združenega dela ali njen del organizira kot temeljna organizacija združenega dela,
—	da se pri ustanovitvi ali odcepitvi ne prizadenejo interesi drugih delovnih organizacij.
Prvi pogoj, da je del delovne organizacije delovna celota, v kateri se rezultat skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v podjetju, pomeni, da se v tem delu delovne organizacije opravlja tehnološko zaokrožen delovni proces in da delavci svoj rezultat skupnega dela realizirajo na trgu ali v delovni organizaciji. To pomeni, da lahko obstajajo TOZD, ki svoj rezultat dosegajo le v odnosih z drugimi temeljnimi organizacijami v podjetju, kakor tudi TOZD, ki dosegajo svoj rezultat v odnosu s tržiščem. Vendar imajo vse organizacije po ustavi enak status ter iz teh razlogov ne morejo nastati takšne oblike organizacij združenega dela, ki bi imele večje, druge pa manjše pravice, čeprav so do sprejema XXI. in XXII. ustavnega amandmaja obstajale take možnosti. Poznali smo:
—	organizacijo združenega dela — brez samostojnosti,
—	samostojno organizacijo združenega dela,
—	samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo.
Naša delovna organizacija ima v sestavu (če upoštevamo tudi Velox in Galanterijo) enote z različnimi pravicami in položajem. Ni mogoče izhajati iz sedanjih oblik organizacij združenega dela _ in te razglasiti za temeljne organizacije združenega dela ali jih v to spremeniti, ne da bi proučili smotrnost njihove ustanovitve, ter ali obstoječa oblika organizacije združenega dela izpolnjuje vse pogoje za oblikovanje temeljne organizacije združenega dela.
Akcijski odbor mora pripraviti:
1.	oceno objektivnih in subjektivnih pogojev za ustanovitev TOZD predvsem s stališča, v kakšni meri bi ustanovitev TOZD vplivala na sprejeti program razvoja podjetja, ekonomske uspehe, delitve dohodka enot, v katerega so vlagale vse enote, kritje medsebojnih obveznosti, povečane stroške poslovanja ipd.,
2.	izdcltai ekonomski elaborat, v katerem morajo biti obdelani vsi elementi, ki naj pokažejo sposobnost samostojnega obračuna in delitve dohodka,
3.	izdelati organizacijski elaborat, ki naj določi organizacijski odnos, med TOZD in ostalimi deli organizacije,
4.	izdelati program poslovanja TOZD z razvojnega, tehnološkega in proizvodnega vidika samostojnih ali skupnih vlaganj,
5.	zbrane podatke pod 1., 2., 3. in 4. združiti v predlog tega z obrazložitvijo po predhodni obravnavi na DS in predložiti v razpravo delovni skupnosti.
® IV. ORGANIZIRANJE TOZD
Po predložitvi elaborata iz prejšnje točke imajo delovne skupnosti delovnih enot pravico zahtevati ustanovitev TOZD.
Akcijski odbor:
1.	organizira razprave po delovnih enotah,
2.	izvede se glasovanje v enotah, kjer delovne skupnosti enot sprejmejo sklep o ustanovitvi TOZD.
• V. PRIPRAVA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU
Sočasno s pripravo elaborata o formiranju TOZD je potrebno pripraviti samoupravni sporazum o združevanju, v katerem morajo biti rešeni tudi medsebojni organizacijski, poslovni in finančni odnosi temeljnih organizacij združenega dela ter postopek v primeru nesporazuma.
Akcijski odbor mora predvideti časovni razpored navedenih glavnih nalog ter zadolžiti za izvedbo teh nalog ustrezne službe, oziroma imenovati za določene naloge svoje posebne komisije.
Nalog v zvezi uresničevanja ustavnih dopolnil je mnogo in so tudi izredno zahtevne, zaradi česar morajo vsi člani akcijskega odbora nositi polno politično in moralno odgovornost.
Veliko novega
Zanimive misli, ki smo jih slišali na predavanju predstojnika Inštituta za oblikovanje pri fakulteti za gradbeništvo in geodezijo prof. ing. arh. Nika
Kralja
Pred nedavnim je v našem podjetju predaval profesor Niko Kralj o temi »Kam se bo gibala industrija pohištva v naslednjih desetletjih«. Ker je snov za nas kot proizvajalce pohištva in pa za vsakega posameznika kot kupca zelo zanimiva, bomo napravili kratek povzetek tega predavanja.
Profesor ing. arh. Niko Kralj je predstojnik Inštituta za oblikovanje pri fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FAGG Ljubljana). Znan je kot odličen oblikovalec iz tovarne »Stol«, kjer je bil večletni sodelavec. Njegovo ime je svetovno znano, saj je na različnih mednarodnih natečajih za oblikovanje dobil veliko priznanj in nagrad. Redno se udeležuje vseh razstav in bienalov pohištva in oblikovanja ter je zelo na tekočem, kaj se tu dogaja in v katero smer gre razvojna pot.
Pri razvoju pohištva je treba upoštevati v naslednjih letih še do neke mere uporabo plastičnih materialov, s katerimi je les kot nosilni element prelepljen. V kasnejših letih se bo to zanesljivo obrnilo, da bo les kot žlahten material na površini v obliki furnirjev, plastika pa bo služila kot nosilni material. V pohištvu bodo prevladovali furnirji iz ameriškega oreha in temno luženega hrasta.
Sama oblika pohištva se bo ispremenila toliko, kolikor bo zahtevala sodobna industrijska gradnja stanovanj. Prostori v stanovanju bodo razen sanitarnega vozla vsi bivalni. Stene med posameznimi sobami bo vsak uporabnik po svoje spreminjali in postavljal iz industrijsko izdelanih omarastih elementov.
Klasična delitev stanovanja na kuhinjo, dnevno sobo, jedilnico, spalnico itd. bo izginila.
Kuhinja ne bo več laboratorijska, temveč bivalna. Tako se bo moderna bela, »sterilna« kuhinja nadomestila s toplimi barvnimi odtenki in z uporabo masivnega lesa (okviri, ličnice predalov). Spalnice v klasičnem smislu ne bo več. Ker vsa stanovanja ogrevamo, je pač nesmotrno, da bi imeli prostor samo za spanje.
Spalnice bodo tako konstruirane, da bodo istočasno kot delovna soba, ali hobi soba, ali soba za učenje. Pričakovati je, da bo vse večje povpraševanje za pohištvom za starejše ljudi. Življenjska doba ljudi se je v tem stoletju podaljšala za več kot 20 let. Imamo vse več starejših ljudi, ki pa zopet zahtevajo pohištvo, ki bo funkcionalno ustrezalo njim.
Pri proizvodnji pohištva je pričakovati proizvodnjo omar in polic, izdelanih v modularnih merah, ki so tudi kom-pomibilne in adaptofoilne. Ro-
bovi in vogali bodo zaokroženi. Furnir bo prevladoval ameriški oreh in hrast. Vse maniša bo uporaba ultrapa-sov in folij. Izvedbe v končni obdelavi:	umetnosmolni
visokoodporni laki pretežno v mat izvedbi. Sijaj tudi ne bo čisto zamrl.
V	modo bodo prišle kosovne hrastove omare iz masivnega lesa, izdelane v klasičnem smislu (okvirne konstrukcije s polnili). Omenjena omara naj bi služila kot okras v prostoru in celo kot prestižnega značaja.
V	sedežnem pohištvu bodo iz sedanjega visokega in mehkega oblazinjenja prišlo na manjše dimenzije blazinjenja, ker se bo z novimi umetnimi spenjenimi materiali to lažje doseglo, ne da bi trpela funkcionalnost. Materiali za blazinjenje so v glavnem iz velurja in fresko tkanin. Umetni materiali kot umetno usnje (skaj) so v glavnem že sedaj izpadli iz uporabe.
Glavno vodilo razvoja v proizvodnji pohištva bo vsekakor les kot osnovna dekorativna m oblikovna snov, pa naj bo to od tankega furnirja do masivnega lesa.
Poleg omenjenih ugotovitev prof. Kralja so zanimiva predvidevanja počitka ob koncu tedna. Po njegovem mišljenju se bodo gradila velika rekreacijska turistična naselja iz lahkih montažnih hiš, kjer bo delovni človek preživel konec tedna na oddihu. Počitniške hišice na kolesih (prikolice) bodo v naslednjem desetletju izginile s cest, ker zaradi zelo povečanega prometa praktično ne bo možno voziti s prikolico po cestah.
Letos je inštitut za oblikovanje pri FAGG Ljubljana razpisal mednarodni natečaj za oblikovanje pod naslovom »AS« design 72 (akcijski sekretariat za oblikovanje).
Omenjenega natečaja se lahko udeleži vsak. Naloge za oblikovanje določenih predmetov pa dajo različna proizvodna podjetja za svoje izdelke.
Naše podjetje je tudi poslalo na razpis tri predloge za oblikovanje.
1.	Sistem embaliranja Ho-jinih obešalnikov
2.	EmbaLiranje vrat, oken in rolet
3.	Hotelska adaptabilna tipizirana soba
Nagrada za ugodno rešitev vseh treh predlogov je 49 tisoč din.
ANTON TEHOVNIK
TUDI PRI NAS SMO PRAZNOVALI
4. julij — dan borca
Jubilejno srečanje vseh borcev, ki so zaposleni v našem podjetju
Praznik 4. julij — dan borca — proslavljamo po vsej državi. Na ta dan je tudi podjetje »Hoja« priredilo jubilejno srečanje borcev, ki so zaposleni v podjetju.
Uvodno besedo je imel ob tej priložnosti ing. Ocvirk, direktor komercialnega sektorja v (podjetju. V imenu Uprave je vsem zbranim čestital ter pri tem poudaril pomen in važno vlogo, ki so jo opravili borci v NOB. Junaška pot partizanov je bila nadvse težka in položaj, v kakršnem so bili partizani dan za dnem, se ne da povedati ali napisati z besedami. Prav tako močna volja pa nas je spremljala tudi pri obnovi domovine ter prizadevanjih za čim lepši jutrišnji dan.
Jasno nam je, da ni vse
tako, kot smo si zamišljali vnaprej, da smo marsikdaj razočarani — predvsem v gospodarskih posegih, toda do takih situacij pride povsod.
V	zaključni besedi je ing. Ocvirk vsem navzočim zaželel kar najlepše počutje ter
V	prihodnosti ogromno delovnih uspehov.
Ko je tekla prosta beseda med zbranimi, je bilo obujenih še veliko spominov na težke čase — čase partizanstva. Želia vseh je bila, da bi se tovrstna srečanja še ponovila, kajti to je dan, ko se resnično prijateljstvo pokaže v polni meri.
Vsako leto se krog borcev v podjetju zožuje in manjša. Nekaj jih odide v pokoj in v nekaj letih bomo vsi zapustili podjetje. Želja nas vseh je, da bi podjetje napredovalo in pripravljeni smo dati vse sile za dosego zaortane-ga plana. V želji, da bomo lahko to dosegli, pozivamo vse mlajše člane kolektiva, da uporabijo vse svoje znanje in izkušnje za hitrejšo rast podjetja in lepši jutrišnji dan.
Na koncu pa se v imenu vsem borcev zahvaljujem za povabilo in knjižna darila.
JOŽE ŠILC
ZAČASNA PRESELITEV
Vajenci v domu železničarjev
Vajenci podjetja »HOJA«, ki so bili na oskrbi v Domu gradbene (srednje šole v Ljubljani, so se morali s 1. julijem 1972 začasno izseliti. Omenjeni dom nam je pred tem poslal sporočilo, v katerem nas je obvestil o nujnih delih in popravilih v posameznih stavbah — blokih v naselju. V času od 1. julija pa do pričetka novega šolskega leta je večina ljubljanskih domov zaprtih, drugi pa so zelo zasedeni z gosti iz sosednih republik ali držav. Prehodni gostje, ki se zadržujejo v Ljubljani le določen čas, plačajo precej višjo najemnino, kot smo jo za svoje vajence plačevali mi v DGSŠ, zato je povsem razumljivo, da je tudi za nas cena nekoliko višja. Cena za posameznika je 25 din dnevno, kar znese ob koncu meseca okrog 700—750 din. Razliko oziroma celotno oskrbnino plača podjetje po znanem načinu plačila, nagrada učencev pa
OSEBNE NOVICE
PRIŠLI SO:
Škofljica:
Radočaj Nikola NK Obrovac Ivan NK Ranžan Nikola NK Hrovatič Franc NK Gačnik Janez NK Zaman Slavko PK
Velox:
Hosta Bernarda KV Redjaj Iljaz NK Djozovič Ahmet NK Bogdanovič Stojan NK Bilješkovič Ante NK Jovanovič Pero NK
Uprava:
Remškar Ivan V5 Levstik Dušan SS Berglez Tatjana Nep. SS Erbežnik Zlata SS
Galanterija Podpeč:
Zega Ana NK Zdešar Slavka OS Svete Franc KV Kržič Franc KV Kuclar Boris Rupar Janez KV
Polhov gradeč:
Bizjan Jernej KV
Mizarstvo I.:
Ko\ačič Janez NK Mumler Marija NK Skrobec Vladimir PK Miihleise Irena SS Hrast Ivan KV
Mizarstvo II.:
Ristič Radomir NK Hrs Nada NK Petelinšek Josip NK Martinovič Ilija NK Vrbec Matija PK Smrzlič Mie KV Fink Franc KV
Tesarstvo
Ramadan Ismail NK Novak Leopold NK Sluga Martin NK
Gradbeni elementi:
Belejan Janez KV Mačak Rafik NK
ODŠLI SO:
Cop Joso Mateša Janko Kučinič Toma Cop Vlado Mirt Viktor Bečaj Brahim Jurčevič Pero Stat Ivan Ranžan Nikola Obrovac Ivan Radočaj Nikola
je nespremenjena. Po 1. avgustu do pričetka šolskega leta oziroma do 1. septembra 1972 bodo vajenci odšli na počitnice, vsi tisti, ki pa imajo popravne izpite, si bodo v času izpitov sami zago-tovili prenočišča in prehrano.
Prav je, da ob tej priložnosti pohvalimo vse vajence.
VelOX:
Sukič Tomislav Modna Bahtir Bibič Jovan Gorjup Janez Jovič Sima Redjaj Ilijaz Jovanovič Pero Redjaj Vesel Ravnikar Anton
Galanterija Podpeč:
Kuclar Boris — za vajenca Klančar Marija Žitnik Francka Lukič Marija Klančar Rudi
Polhov gradeč:
Bizjan Jernej Oblak Božo Koprivec Barbara
Mizarstvo I.:
Kladušan Ivan Benedek Janez Škrob Valentin Koren Milan Petan Ivan
Mizarstvo II.:
Kovačič Angela Papler Marko Zalokar Anton Mlakar Mirko Novak Milan Galešič Marko Mavri Stanko Čandek Jože Cimperman Anton Strucelj Alojz
Tesarstvo:
Brajer Jože
Bijonda Nikola — vajenec
Skrjanc Franc
Lapajne Pavel
Merzič Omer
Sluga Martin
Jashari Fadil
Borštnik Mirko
Gashi Raif
Kržič Jože
Gradbeni elementi:
Husenaj Muharem Jovanovič Milorad Huskič Husein Saiti Ramadan Bošnjak Rasim
Premeščeni iz Podpeči:
Peršin Anton v Tesarstvo Kranjec Ivan v Gradb. el. Maretič Ante v Velox Mazi Alojz v Mizarstvo II Bernik Marjan v Mizarstvo II Koritnik Ivan v Mizarstvo II Jerše Alojz v Mizarstvo I Kržič Jože v Tesarstvo Redič Esad v Mizarstvo I Gaši Aden v Velox
ki tso uspešno končali razred, posebno pa še vajenca Zvonka Skukana, ki je edini dosegel 'Odlični uspeh, ter vajenca Milenka Pavloviča, ki je s prav dobrim uspehom drugi najboljši.
Čestitamo!
Služba za izobraževanje
PREIZKUS ZNANJA O VARSTVU PRI DELU
Uspešno opravljeni izpiti
Dne 16. 6. 1972 je služba za varstvo pri delu poslala na obrat Velox naslednji dopis:
Zakon o varstvu pri delu zahteva preizkus znanja iz varstva pri delu kot pogoj za opravljanje dela na delovnih mestih, zato sporočamo naslednje:
»Dne 19. 6. 1972 ob 13.30 bo predavanje, dne 22. 6. 1972 ob 13.30 pa preizkus znanja za naslednje sodelavce obrata Velox ...«
Ob določenem času je bila komisija na -obratu, točni pa so bili tudi delavci. Znanje je bilo v redu in je -ocena vseh, ki so dobili »potrdilo o uspešno opravljenem izpitu«, le pohvalna. Razen enega, ki je dejal, da ogenj gasimo s kleščami, so vsi -drugi potrdili, da je znanje iz varstva pri delu resna in pomembna zadeva, česar se mora zavedati sleherni član našega delovnega kolektiva. Potrdila o uspešno -opravljenih izpitih v mesecu juniju so na obratu Velox prejeli:
1.	STRMETCKI Vinko
2.	BILJEŠKOVIČ Ante
3.	BOGDANOVIČ Stojan
4.	GORENC Alojz
5.	MIČIČ Jovan
6.	DOZOVIČ Ahmet
7.	DEFEROVIČ Hasan
8.	SOMRAK Branko
9.	BORŠTNAR Jože
10. BAUMKIRCHER Stane
Komisija za varnost pri delu
V RAZLIČNIH OBRATIH NAŠEGA PODJETJA
Obvezna počitniška praksa za srednješolce
Sredi avgusta bodo zadnji praktikanti zapustili naše podjetje — Veliko število lastnih štipendistov — Največ v mesecu juniju
Vsako leto se po zaključku šolskega leta zaposli v podjetju »Hoja« določeno število dijakov srednjih šol, ki morajo opraviti 14-dnevno ali enomesečno prakso. Naše podjetje ima precejšnje število svojih štipendistov, ki jih je v prvi vrsti dolžno zaposliti v času počitniške prakse, le da na morebitne potrebe lahko sprejmemo še ostale dijake. Vodstvo TSŠ je pred vsakim zaključkom šolskega leta v težkem položaju, ker je veliko število dijakov, ki morajo opraviti obvezno enomesečno prakso I., II. in III. letnika. Sporazumno z odgovornimi službami podjetij se predhodno začrta plan, v katerem je poimensko in časovno določeno, kje in kdaj bo določeni dijak opravljal prakso.
V letošnjem letu je bilo razporejenih na obrate naslednje število dijakov: UPRAVA — 5 dijakov ESŠ, ŠKOFLJICA — 12 dijakov TSŠ,
MIZARSTVO I — 5 dijakov TSŠ,
OGE — 1 dijak gradbene srednje šole,
VELOX — 2 dijaka TSŠ in gradbene srednje šol,
TESARSTVO — 6 dijakov TSŠ,
MIZARSTVO II — 4 dijaki TSŠ,
POLHOV GRADEC — 1 dijak TSŠ,
PODPEČ — 2 dijaka gimnazije.
UPRAVA — 1 študent BTF Razporejeni so v različnih mesecih, največ v mesecu juniju. Zadnji praktikanti bodo zapustili podjetje v avgustu in sicer 15. 8. 1972, ker jim je čas -od 15. avgusta do 1. septembra -potreben za pripravo na začetek šolanja v novem šolskem letu.
In kakšna so -mnenja mentorjev, ki s-o vodili in usmerjali delo bodočih tehnikov, ekonomistov...
V začetni fazi dela je bilo splošno usmerjanje ter seznanjanje dijakov s podjetjem ter delom posameznih služb, nato pa je -sledilo praktično delo. Prizadevnost praktikantov je bila vidna nekje bolj, drugod manj. Morda naj omenimo Mizarstvo I v Slomškovi, kjer -so -posamezniki -skušali -prakso opravljati zgolj zaradi -prakse in je bilo potrebno opozorilo vodstva obrata, da se je stanje popravilo in da je praksa dosegla -svoj namen. Učni pro-
grami so pripravljeni za vsak letnik posamezne šole posebej, vendar -pa je dejavnost podjetij različna. S tem želimo pojasniti, da se ni mogoče v celoti -držati oziroma delati po načrtu, ker bi sicer zaostajalo redno delo in s tem poslovanje v podjetju. Dan pred koncem obvezne prakse -so si dijaki ESŠ — praktikanti na Upravi ogledali nekaj obratov (Mizarstvo v Slomškovi, Mizarstvo v Parmovi ter Galanterijo v Podpeči) in s tem še okrepili svoje pridobljene izkušnje na obvezni praksi.
DRAGO REDENŠEK
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM GALANTERIJE V PODPECI
Rezultati vloženih naporov
Močno razširjena prodaja na evropskih tržiščih — Spremembe v tehnologiji proizvodnje obešalnikov — Prodor na skandinavska tržišča — Vzpodbudni rezultati poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta — Kljub dobri prodaji
še vedno precej problemov
Direktor Galanterije v Podpeči dipl. ing. Stane Brand-statter je tokrat za naše bralce odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z delom, problemi, načrti in doseženimi uspehi
V letu 1971 ste zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom. V čem je vzrok temu težko pričakovanemu uspehu?
eugodni rezultati poslovanja od leta 1965 naprej in na prvi pogled skoro brezizhodna situacija sta nas prisilila v največje možno zmanjšanje proizvodnih stroškov ob istočasni raziskavi tržišča in iskanje novih, finančno ugodnih naročil. Pokazalo se je, da smo pomembne uspehe dosegli le tam, kjer smo delali z lastnimi močmi in v tesnem sodelovanju z ustreznimi službami uprave. V letih 1970 in 1971 se je naš komercialni sektor podal v temeljito raziskavo tržišč. Rezultati vloženih naporov so tu in se kažejo v obliki močno razširjene prodaje na evropskih tržiščih, ki v veliki meri vpliva na končni finančni rezultat. Istočasno je k zboljšanju poslovanja veliko prispeval kolektiv obrata, ki je z velikim trudom, vestnostjo in sposobnostjo uspel rešiti zadane naloge.
0 Kako vplivajo sedanji gospodarski ukrepi na možnost poslovanja izvoznega podjetja?
— Neurejena gospodarska situacija in neurejen izvozni režim v preteklosti in sedanjosti nam tudi v bližnji prihodnosti ne zagotavljajo poslovanja v normalnih in stalnih pogojih. Obe devalvaciji naše valute in revalvacija valut evropskih držav sta za »Galanterijo« kot pretežnega izvoznika ustvarila za spoznanje ugodnejšo situacijo v smislu večje možnosti gibljivosti in prilagoditev v pogledu prodajnih cen na evropskem trgu. Ni se pa bistveno zboljšala situacija za prodajo na prekomorskih tržiščih, zato bo naš napor usmerjen v prodor predvsem na tržišče ZDA in Kanade in v iskanju novih kupcev in finančno ugodnih naročil. Neugodna je tudi situacija na jugo-
slovanskem tržišču, kjer je po eni strani zaradi zamrznitve cen, po drugi strani pa zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov prodaja naših izdelkov čedalje manj rentabilna. V celoti gledano se bodo možnosti boljšega poslovanja naše dejavnosti zboljšale z večanjem prodaje na evropskem trgu, zmanjševanjem dosedaj finančno negativne prodaje v prekomorskih državah (ali pridobitvijo ugodnih naročil) in na domačem trgu večanjem prodaje tistih artiklov, ki dajejo še pozitivne finančne rezultate ob istočasnem uvajanju prodaje novih artiklov.
0 Kakšne spremembe v tehnologiji predvidevate v letošnjem letu in kaj od njih pričakujete?
— V tehnologiji proizvodnje obešalnikov bodo v letošnjem letu opravljene naslednje spremembe.-
—	v razžagovalnici smo v pričetku leta pričeli razrezovati žagan les na novi liniji,- cilj je čim-boljše izkoriščanje lesa. Izboljšave so kljub temu, da linija za razrez še ni povsem opremljena, že dale ugodne rezultate, saj se je izkoristek lesa za večino izdelkov povečal za okrog io odstotkov,-
—- z realizacijo sanacijskega programa^ bomo pridobili nekaj najnujnejših potrebnih strojev, povečali bomo lakirni oddelek, ki je s spremembami in uspehi v komercialni politiki prodaje obešalnikov postal ozko grlo, zgradili bomo novo skladišče gotovih izdelkov, kar je glede na povečanje lakirnega oddelka in preselitve montaže in ekspedita v sedanje skladišče gotovih izdelkov po vnaprej določenem ‘sistemu. Cilj teh izboljšav in dopolnitev je zmanjševanje indirektnih stroškov ;
—	poleg navedenih izboljšav bo ena važnih nalog iskanje novih repromaterialov in načina dela predvsem v lakiranju s ciljem skrajšati čase sušenja in doseči
PRAV JE, DA TO VSI VESTE
Kolikšen je otroški dodatek?
Zakon o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoj za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka določa za leto 1972 spremenjene pogoje, ki so stopili v veljavo 1. 4.1972. Glede na to, da nekateri upravičenci do otroškega dodatka niso seznanjeni z vsemi svojimi pravicami posredujemo osnovne značilnosti zakona z namenom, da seznanijo člane kolektiva z njimi.
1.	Delavec je upravičen do polnega otroškega dodatka, ki znaša 140.— din za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega pa po 180.— din, če osebni dohodek iz delovnega razmerja ne presega 600.— din na družinskega člana, oziroma 720 din, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti.
2.	Kadar znaša osebni dohodek iz delovnega razmerja nad 600 do 900 din na družinskega člana, pa je delavec upravičen do zmanjšanega otroškega dodatka, ki znaša 85 din za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega pa 115 din.
3.	Otroški dodatek iz 1. in 2. točke se poviša za 50 %, če je otrok težje telesno ali duševno prizadet oziroma 30 % za otroke upravičencev, ki so edini hranilci svojih otrok.
4.	Mesečni znesek osebnega dohodka se ugotavlja na podlagi izplačil, ki jih je prejela družina v preteklem letu. Kdaj lahko zahteva upravičenec povišani otroški dodatek v smislu 3. točke tega obvestila določa posebni zakon. Ker pa je ta zakon zelo obširen in ker so pogoji zelo različni, predlagamo upravičencem, da take primere sporoče upravi podjetja z namenom, da jim pomaga s strokovnimi nasveti pri rešitvi teh problemov. Povemo lahko, da je upravičenec upravičen do povišanega otroškega dodatka v višini 30 % tudi v naslednjih primerih:
1.	če je prišlo do razveze zakonske zveze,
2.	zaradi smrti enega od roditeljev,
3.	če je en roditelj zapustil zakonsko skupnost in je neznano kje,
4.	če preživnina ni izterljiva,
5.	če je eden od roditeljev na prestajanju prostostne kazni nad 3 mesece,
6.	če je roditelj na odsluženju vojaške službe ali šolanju,
7.	itd.
Spremembe o pogojih za povišani otroški dodatek veljajo od 1. 1. 1972.
Vodja splošnega sektorja FRANC ČEBULAR
boljšo kvaliteto izdelkov, kar se mora na koncu pokazati kot zmanjšanje stroškov.
0 Letos ste ponovno razstavljali izdelke na kolnskem sejmu. Kaj pričakujete od razgovorov, ki ste jih imeli na sejmu?
— Spomladanski sejem izdelkov za gospodinjstvo v Kolnu je izrazito komercialnega značaja. Zaradi premajhnega obsega prodaje na evropskih tržiščih v preteklih letih in zaradi kadrovsko številčno prešibkega oddelka za prodajo obešalnikov smo smatrali za potrebno, da izkoristimo možnost razstave na omenjenem sejmu, ker vemo, da velika večina poslovnih ljudi, ki se bavijo s prodajo obešalnikov, pride na ogled sejma, razgovore in sklepanje pogodb. Pokazalo se je, da je naš ukrep pravilen, saj smo uspeli prodreti tudi na skandinavska tržišča, kjer smo dosedaj uspeli prodati le majhne količine naših izdelkov. Verjetno nam bo precej povedalo že dejstvo, da kljub izrednim naporom v proizvodnji še do konca maja nismo mogli dobaviti obešalnikov vsem novim kupcem, pri čemer naj bo jasno tudi to, da stalnih strank nismo zanemarjali. Obiskali so nas interesenti z vseh koncev sveta z izjemo Južne Amerike. Na sejmu se je tudi pokazalo, da od pomembnejših razstavljalcev edini še uspevamo obdržati proizvodnjo lesenih obešalnikov v večjih količinah in solidni kvaliteti in da več pomembnih konkurentov prehaja z izdelave lesenih obešalnikov na obešalnike iz plastične mase. Sam razstavni prostor je bil lepo urejen in prijeten za ogled, vendar zaradi velikega števila obiskov po obsegu premajhen. Rezultati razstavljanja na sejmu v Kolnu se kažejo v povečanem obsegu prodaje na evropskem trgu.
0 Kakšne rezultate poslovanja pričakujete v letu 1972?
— Izkušnje kažejo, da je vsako napovedovanje rezultatov poslovanja za določeno dobo naprej zvezano s tveganjem, ker lahko pride do večjih zastojev v prodaji (primer stavke pristaniških delavcev v ZDA) ali drugih činiteljev, ki lahko pomembno zboljšajo ali poslabšajo poslovanje podjetja, pri čemer smo večkrat nemočni. Rezultati poslovanja prvih štirih mesecev leta 1972 so spodbudni; če ne bo večjih težav ali zastojev v prodaji na tujih tržiščih, lahko pričakujemo ugoden finančni rezultat.
0 Kateri je največji problem v »Galanteriji«?
— Glede na to, da je problem prodaje velikih količin obešalnikov, kot jih obrat lahko izdela, v glavnem rešen, smatramo za večje težave sledeče:
—	v primerjavi z drugimi podjetji nizki osebni dohodki;
—	proizvodnja obešalnikov je vezana na bukov žagan les, ki ga moramo zaradi kratkega časa razreza bukove hlodovine držati na zalogi velike količine, kar veže ogromna finančna sredstva ,•
—	podobno je s kartonsko embalažo, ki je po dimenzijah zelo pestra zaradi velikega števila tipov izdelkov. Če hočemo normalno poslovati, moramo imeti potrebno embalažo na zalogi, kar pa zopet veže finančna sredstva,-
—	težave pri uvoženih materialih in embalaži; zaradi slabe likvidnosti težko dobavljamo mate-naie iz uvoza, ker morajo biti plačani vnaprej,- zato se nam dogaja, _ da določenih materialov zmanjka prej, kot prispejo naročeni, kar pa pomeni zastoje v proizvodnji in odpremi;
—	zaradi slabih stavb in delovnih prostorov nikakor ne moremo zadovoljivo urediti ogrevanja in odsesovanja. V tej smeri smo vložili ogromno naporov in finančnih sredstev, vendar kljub temu nismo popolnoma uspeli. Zgoraj navedene problematike smo se resno lotili, problemi so težki in bo njih reševanje trajalo dalj časa, reševanje vprašanja osebnih dohodkov pa bo odvisno od likvidnosti podjetja in razpoložljivih finančnih sredstev.
Osnovni mizarski stroji
Iz prehoda iz ročnega v strojno delo so se razvili osnovni mizarski stroji, ki so predhodniki novih kombiniranih in avtomatskih strojev.
Osnovni predstavniki so:
1.	Mizna krožna žaga
2.	Tračna žaga
3.	Poravnalni skobeljni stroj
4.	Debelinski skobeljni stroj
5.	Mizni rezkalni stroj
6.	Vrtalni stroj
1. Mizna krožna žaga, je univerzalni stroj za razžagova-nje različnih vrst lesa, ter lesnih tvoriv (lesonit, vezane plošče, ive-rice, ultrapas). Razžaguje se lahko v vzdolžni, prečni ali drugi že-Ijeni smeri. Omenjenih žag najdemo veliko vrst glede na izvedbo od navadnega cirkularja za raz-žagovanje drv, pa do eholistne avtomatske krožne žage. Žage so železne ali lesene konstrukcije, z direktnim pogonom iz elektromotorja (na osi elektromotorja se upenja tudi žagni list) do pogona z raznimi jermenskimi prenosi. Ta oblika pogona je pogostnejša, ker je taka žaga bolj univerzalna. Lahko se ji spreminja število vrtljajev in s tem tudi rezna hitrost žagnega lista, oziroma njegov to je; z zagonom, menjavo žag-premer. Tovarniško izdelane (serijske) krožne žage imajo na delovni mizi prečna in vzdolžna vodila, ter možnost, da se cela miza obrača pod kotom (do 45'’).
Osnovne tehnične posebnosti mizne krožne žage:
— Višina delovne mize 835 mm
— Dimenzije delovne mize 1000 X 1300 mm
— Število obratov del. vretena 3000 obr./min.
— Premer delovnega vretena 0 30 mm
—- Najmanjši in največji premer žagnega lista 0 250 do 450 milimetrov
— Moč motorja 5,5 KS
—- Število obratov osi elektromotorja 2680 obr./min.
— Teža približno 630 kg.
Stroj je sestavljen iz litoželeznega stojala, v katerega je znotraj vgrajen mehanizem za dviganje m spuščanje žagnega lista, mehanizem za nagib delovne mize, ter elektromotorjem z pogonskimi klinastimi jermeni, ki poganjajo vreteno, v katero je upet žagni list.
Na stojalo je pritrjena delovna miza, ki ima vdelane vzdolžne utore za pomik prečnih vodil, ter odprtino, skozi katero gleda žagni list iznad mize. S prednje strani ima montirano vodilno letev za
premikanje in fiksiranje vzdolžnega vodila. Za žagnim listom se montira še varnostni razporni klin, za njim pa še zaščitno kapo.
Delo na krožni žagi zahteva precejšnjo pazljivost. Zagni list, ki se 3000-krat obrne na minuto ima na obodu hitrost tudi čez 70 m na sekundo. Poškodbe na teh strojih so pogoste in zelo težke. V glavnem pride do poškodb prstov ali cele roke. Vsled tega mora biti delavec, ki opravlja delo na takem stroju, pazljiv in zbran. Stroj pa mora imeti vgrajen varnostni razporni klin ter zaščitno kapo, ki, kadar stroj ne obratuje, popolnoma pokriva žagni list. V novejšem času se predpisuje, da mora biti zaščitna kapa montirana ločeno od razpor-nega klina. Omenjene naprave snm že _ montirali na nekaterih krožnih žagah in so se dobro obnesle.
Koliko ljudi lahko hkrati dela na omenjenem stroju zavisi od samega dela. Pri raznih točnih ob-žagovanjih in dolžino to delo lahko opravlja samo en delavec. Pri serijskem nažagovanju letev ali pri žaganju dolgih desk ali plošč delala dva delavca. Pri grobem razžagovanju velikih plošč (iveri-ce. vezane plošče, lesonit) pa dela tudi več delavcev. S strojem — nega lista, nastavljanjem višine reza in dimenzije obdelovanca, pa vedno opravlja vodja tega stroja.
Zagne liste, s katerimi se obdeluje obdelovance, moramo vedno pravilno izbrati, nabrusiti in montirati na vreteno. Tako moramo za prečno razžagovanje imeti drugačen žagni list kot za vzdolžno. Tudi glede na vrsto lesa (trdi, mehki) je treba izbirati pravilni žagni list. Pri razžagovanju tvoriv, ki imajo trde lepilne filme in melaminskih ploščah je obvezna uporaba žagnega lista z zobmi iz trdih karbidnih kovin (NVidia). Kolikor se zahteva tudi finesa po razžagovanju je važno, da izberemo pravilno obliko zoba ter število zob in da ima žagni list pravilno rezno hitrost. Na vse omenjene činitelje pa še vedno najbolj vpliva delavec, ki ta žagni list pravilno očisti, nabrusi, upne, nastavi rezno višino ter kako in s kakšno hitrostjo potiska obdelovance skozi stroj. Pri počasnejšem pomikanju rad žagni list žge, pri prehitrem je kvaliteta reza slaba in trpi pogon stroja ter žagni list. Torej, na končni izgled in efekt vpliva precej činiteljev.
S	tehničnimi činitelji se bomo srečali. ko bom opisoval sama rezila žage in svedre.
IZ NAŠEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Naročila po telefonu
0001 . . .
-—Halo?! Prosim. Ste Vi Milka? Da. Bi lahko prinesla 3 kave in en sok?
— Da.
— Halo?! Prosim. Jabolčni sok prosim! Da, takoj.
Milka, ali veste kaj bo
za malico......in še sto
takih pozivov sliši Milka dan za dnem.
Njen delovni dan se prične ob 6. uri, vendar je v svojem delovnem prostoru že pred 6. uro zjutraj. Ko se uradno prične delovni dan za vseh skoraj loo uslužbencev na Upravi, že prihaja skozi režo vrat prijeten vonj pravkar skuhane kave ali čaja.
Mesec ima 22 ali več delovnih dni in vsak dan je za uslužbenko v našem bifeju enako naporen. Ko je v razgovoru pripovedovala, kolikokrat dnevno gre po stopnicah gor ali dol, sem nehote preštel korake in ugotovil, da gre za zares naporno vsakodnevno hojo in delo. Vprašanje okrog malice je naneslo na to, da smo ugotovili, da v poprečju od 100 zaposlenih na Upravi je v kuhinji le 30 uslužbencev. Ali je hrana manj kvalitetna, ali je izbira preslaba, ali je prostor za
malico neprimeren — to so vprašanja, na katera si odgovarja vsakdo sam. In kaj ukreniti?! Milka, ki jo pod tem imenom poznajo prav vsi na Upravi, je mnenja, da bi naj bila prehrana morda kvalitetnejša, izbira pa bi bila tudi nujna. Jasno je, da vsaka hrana vsakomur ne tekne ali pa jo zaradi zdravstvenih razlogov ne sme uživati, pa bi zato seznam, ki bi točno določil obroke za nekaj dni naprej, morda pri tem le pomagal.
— Kaj ste pridobili s tem, ko je ukinjeno posamezno naročanje in nošenje kave ter uvedena dostava po pisarnah?
— S tem je postalo moje delo napornejše, razbremenili pa so vsakega posameznika. Zdi se mi prav, da bi jaz kavo servirala le v jutranjem času in po malici, v ostalem času pa naj bi si vsak sam naročal v bifeju.
— In kakšna je vaša popoldanska storilnost doma?
— Slaba. Velikokrat sem tako zmučena, da le najmanjša opravila opravim za družino, na razvedrilo pa sploh ne pomislim.
— Vaš osebni dohodek?
— O tem pa zgodovina molči.
BESEDA, KI JE TUDI PRI NAS VSE BOLJ V RABI
Kaj pravzaprav je inženiring ?
Inženiring v različnih oblikah je predmet mednarodne trgovine po koncu druge svetovne vojne
Inženiring je beseda, ki smo jo prevzeli iz angleščine (Engineering) z njo označujemo konzultantske in projektantske usluge v zvezi z graditvijo investicijskih objektov. Kot večina tujk ima lepo lastnost, da njenega pomena z eno samo besedo ne moremo točno opredeliti in se v praksi uporablja zelo svobodno.
Inženiring v najožjem pomenu besede je cesto sestavni del inozemskih ponudb za dobavo kompletne tehnološke opreme. Inozemski dobavitelj, s tem prevzame obveznost za izdelavo glavnega tehnološkega projekta, za izdelavo montažnih in morebitnih delavniških načrtov ter za dajanje podlog in podatkov za izdelavo gradbenih in instalacijskih projektov.
Inženiring kot samostojna usluga obsega v Evropi običajno izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije in ovrednotenje ponudb ter koordinacijo in direktivni nadzor vseh izvedbenih del (t. i. projektni inženiring).
V ZDA ima ta pojem cesto znatno širši pomen in obsega tudi samo izvedbo investicijskega objekta po sistemu »ključ v roke« (Turn Key Factory).
Inženiring v najširšem pomenu besede pa je t. i. »kompleksni inženiring« (Package Deal), čigar domovina je prav tako Amerika in ki poleg vseh zgoraj navedenih uslug obsega tudi analizo ekonomske in tehnične upravičenosti investicije, dela v zvezi s financiranjem, administrativnopravna opravila itd., torej praktično vse kar je potrebno od sprejema poprejšnje investicijske odločitve do realizacije projekta, r delskzor
Inženiring v različnih oblikah je predmet mednarodne trgovine od konca II. svetovne vojne. Vrata na svetovni trg mu je odprl Marshalov plan, ko so v okviru te pomoči začele prihajati v zahodnoevropske dežele ogromne pošiljke ameriške opreme in kompletnih tovarn.
• PODROČJE IN POTEK INVESTITORJA
Da bi spoznali, kaj vse se pravzaprav lahko skriva pod pojmom »inženiring«, si moramo najprej podrobneje ogledati področje in potek investiranja.
V rudarstvu, industriji in kmetijstvu lahko sproži prvo idejo o možnostih investiranja vrsta različnih spoznanj — odkritje rudnih nahajališč, uvoz kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov, ki bi jih lahko nadomestili z domačo proizvodnjo, odpiranje novih tržišč glede na naraščanje kupne moči prebivalstva, stimuliranje izvoza od države itd.
Od prve ideje do realizacije projekta, če sploh pride do tega, je dolga pot. Ce je investitor ne pozna in hodi po ovinkih, je še daljša, nevarno je celo, da zaide. Zato se investitor navadno prepusti — delno ali povsem — vodstvu tistih, ki to pot dobro poznajo in postane s tem naročnik uslug s področja inženiringa. Strokovnjake, ki ponujajo te usluge, imenujemo svetovalce ali konzultante; tiste med njimi, ki se ukvarjajo s samim projektiranjem, pa pri nas imenujemo projektante.
Celotni potek investiranja lahko razdelimo na štiri faze:
—	predhodne raziskave,
—	programiranje,
—	pripravljalna dela za izvedbo projekta in
—- izvedbo projekta.
Vsaka od teh faz je vezana na prejšnjo odločitev investitorja, ki lahko vse do začetka izvajanja projekta za ceno razmeroma majhnih finančnih žrtev akcijo prekine ali jo začasno odloži. Ko pa je investiranje v zadnji fazi, tj. v fazi izvajanja, ko se že podpisane pogodbe z dobavitelji opreme in izvajalci del, umik skoraj ni več možen, ker bi to pomenilo za investitorja pravo finančno katastrofo.
Prejšnje raziskave so potrebne zato, da bi imeli na razpolago čim solidnejšo osnovo za sprejem odločitev o vlaganju energije, časa in denarja v drugo fazo, tj. programiranje. Ce npr. razmišljamo o graditvi obrata za proizvodnjo ekspandirane gline, moramo predvsem vedeti, ali je razpoložljiva glina sploh uporabna za ekspandiranje. To navadno pokažejo že laboratorijske preiskave. Sele če so te pozitivne, bomo imeli opravičilo za vlaganje sredstev v podrobnejše geološke raziskave in polindustrijski poskus ekspandi-ranja. Pri nekaterih investicijskih objektih take raziskave niso potrebne, vendar je treba vsaj grobo analizirati prodajne možnosti nabave surovin in predvideno lokacijo, ki je že v naprej obsojena na neuspeh.
Predhodne raziskave obsegajo zlasti geološke, tehnološke, hidrološke, geomehanske in slične raziskave ter grobe ekonomsko-tehnološke analize. Sem spada praviloma tudi izdelava dokumentacije in predložitev vloge za izdajo odločbe o odobritvi lokacije. V finančnem pogledu predstavlja ta faza za investitorja po navadi majhen strošek.
• POT, KI PELJE V RAZSIPNOST
Programiranje je v bistvu analiza ekonomsko-tehnič-ne upravičenosti investicije, ki jo pri nas imenujemo investicijski program. Le-ta obsega predvsem analizo'
tržišča, tehnološko analizo oz. idejni projekt tehnološkega procesa, gradbeni program ali idejni gradbeni projekt, analizo surovinske baze in energetskih virov, analizo kadrov, utemeljitev izbora lokacije, pregled potrebnih investicij v osnovna in obratna sredstva z orientacijsko dinamiko vlaganja in orientacijskim planom financiranja ter rentabilnostni račun.
Investicijski program mora dati investitorju vse. podatke, ki jih potrebuje za sprejem investicijske odločitve. Nekateri investitorji so žal mnenja, da je investicijski program zgolj formalnost in da ga potrebujejo le zato, da lahko na tej podlagi zaprosijo banko za investicijsko posojilo. Prava potuha za tako neodgovorno početje je naša zakonodaja, ki se omejuje samo na kontrolo tehnične zasnove in tehnične izvedbe investicijskega objekta, skrb za smotrnost in gospodarsko-druž-beno utemeljenost investicije, pa prepušča investitorjem. Zanimivo je, da je bilo to nekdaj drugače; vsak investicijski program je moral biti predložen v pregled in oceno pristojni revizijski komisiji. Res je, da so se te komisije preživele. Žalostno pa je, da nismo znali poiskati novih, ustreznejših oblik za njihovo delo, ampak smo jih enostavno ukinili in si tako umili roke, čeprav vidimo, da to vodi v anarhijo in v razsipavanje družbenih sredstev.
Ko je investitor temeljito preštudiral in pretehtal investicijski program ter ugotovil, da je predlagana investicija vsestransko utemeljena in da je med vsemi alternativnimi možnostmi vlaganja razpoložljivih sredstev najugodnejša, sprejme odločitev o investiranju in začne se delo na realizaciji objekta.
Pripravljalna dela za izvedbo investicije obsegajo izdelavo projektov in dokumentacije za razpis licitacije (oboje skupaj imenujemo investicijska tehnična dokumentacija), izdelavo dokončnega plana financiranja z dinamiko investiranja, ponovno ovrednotenje investicijskega programa na osnovi projektnih podatkov in drugih novih spoznanj, razpis in izvedbo licitacije, ovrednotenje ponudb in izbor najboljših ponudnikov ter vrsto administrativno-pravnih poslov (razlastitev in odkup zemljišča, vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, vloge za izdajo raznih soglasij itd.). Cesto so za izdelavo glavnih projektov potrebne tudi dodatne geomehanske, hidrološke, geološke in druge raziskave.
Q DRAGA PRIPRAVLJALNA DELA
Umik na izhodiščne položaje je v fazi pripravljalnih del še vedno časten, ni pa poceni. Zlasti draga so pripravljalna dela, če je izdelava tehnične dokumentacije vezana na plačilo delnega inozemskega inženiringa, ker sicer inozemski partner ni voljan dati na razpolago tehnoloških in drugih osnov za gradbeno projektiranje. Pred nekaj leti je morala neka naša večja tovarna plačati ameriškemu partnerju za tak delni inženiring približno pol milijona dolarjev, med pripravljalnimi deli pa je ugotovila, da investicija zanjo ni tako privlačna kot je mislila in se zato zanjo ni odločila.
Izdelava investicijske tehnične dokumentacije je izredno odgovorno delo. Zanimivo je, da je pri nas gradbeno projektiranje na razmeroma zelo visoki stopnji in ga tudi zakon podrobno obravnava. S tehnološkim projektiranjem pa se praktično lahko ukvarja vsak, ki ima za to potrebno formalno kvalifikacijo, kar je v hudem nasprotju s stanjem v ZDA in Angliji. Tam je gradbeni projektant samo eden izmed mnogih, ki delujejo v okviru inženirinške dejavnosti, za vse pa veljajo pravila istega etičnega kodeksa, ki natančno opredeljuje dolžnosti in pravice konzultanta oz. projektanta ter natančno določa, kaj je v konkurenčni borbi za pridobitev naročila dovoljeno in kaj ni dopustno. Na našem tržišču inženirinških uslug vlada v tem pogledu huda nepoučenost. Naše inženirinške organizacije smatrajo npr. za izreden komercialni dosežek, ko dobijo provizije od dobaviteljev opreme in izvajalcev del, čeprav je to z omenjenim etičnim kodeksom v drugih državah izrecno prepovedano. Stroge sankcije predvideva ta kodeks tudi v primeru, če je licitacijska dokumentacija za opremo »pisana na hrbet« vnaprej izbranemu dobavitelju.
V okviru pripravljalnih del je treba dokončno razčistiti tudi način financiranja investicije, kar je vsaj v naših razmerah ključno vprašanje za vsakega investitorja. To često vodi do neracionalnih ali celo napačnih odločitev pri izboru opreme in izvajalcev, saj odločilno merilo večine naših investitorjev nista kakovost in cena, ampak kreditna sposobnost in kreditni pogoji dobavitelja Neprijetno dejstvo je, da je v večini primerov za naše investitorje inozemska oprema 20—30 odst. dražja kot za tiste, ki lahko ponudijo plačilo v gotovini.
Ponovno ovrednotenje investicijskega programa na podlagi projektnih podatkov in drugih novih spoznanj, ki so rezultat pripravljalnih del, je v naši investicijski praksi močno podcenjevan strokovni prijem. Ne zavedamo se, da je tudi najboljši investicijski program samo napoved, ki nujno odstopa od dejanskega stanja in da je šele v fazi pripravljalnih del možno to napoved ob majhni izgubi energije preveriti in na ta način zmanjšati tveganje investicijske odločitve. Koliko manjši bi bil udarec v primeru EKK Velenje, če bi se držali tega v svetu splošno veljavnega načela.
Faza pripravljalnih del je za nami in prehajamo na izvedbo investicije. Ta končna faza obsega administra-10-pravne posle, tj. sklepanje pogodb z izvajalci, fi-
nančne posle in finančno evidenco, korespondenco, razne vloge itd., nadalje izdelavo osnovnega rokovnega načrta in uskladiti dela izvajalcev, gradbeni nadzor, nad izdelavo opreme, prevzem opreme, nadzor nad montažo opreme, nadzor poskusnega zagona strojev in testiranje opreme, zagotovitev potrebnih kadrov, organizacijo in nadzor poskusnega obratovanja, pripravo dokumentacije za tehnični prevzem in kolavdacijo objekta ter za izdajo dovoljenja za redno obratovanje, organizacijo rednega obratovanja itd.
• SKLEPANJE POGOD JE SILA ODGOVORNO DELO
O tem, kako odgovorno delo je sklepanje pogodb, ne bomo izgubljali besed. Izkušen investitor ve, da mu je pri tem nujno potrebna pomoč svetovalcev in dobro premisli, kateri uvozni organizaciji bo poveril uvoz opreme.
Pri izdelavi osnovnega terminalnega plana le redko uporabljamo sodobno metodo mrežnega planiranja. Res pa je, da je zaradi nesolidnosti izvajalcev pri nas potek del znatno težje načrtovati kot v drugih deželah.
Odločitev o načinu in mestu prevzema opreme je prepuščena svobodni presoji investitorja,- niso pa predvidene nobene sankcije za napačno odločitev in nestrokovni prevzem, ki ima lahko porazne posledice.
Pri izbiri dobaviteljev, izvajalcev, kot tudi pri izbiri inženirinške organizacije se investitorji vse premalo zavedajo, da je uspeh v največji meri odvisen od strokovnosti in solidnosti teh partnerjev. Celo pogodbeno določene garancije in penali v bistvu le malo pomenijo, saj posredna škoda, ki jo povzroči nesolidnost, navadno večkrat presega neposredno škodo praviloma noben partner ne odgovarja.
Z izdelavo tehnične dokumentacije se začenja t. i. projektni inženiring, ki se nato kot rdeča nit vleče skozi fazo pripravljalnih in skozi fazo izvedbenih del. Ta oblika inženiringa pomeni v bistvu najracionalnejšo delitev dela med investitorjem in inženirinško organizacijo. Ce bi namreč na osnovi pogodbe z investitorjem izvršila vse delo inženirinška organizacija, bi bil to izvedbeni inženiring po sistemu »ključ v roke«.
Sistem »ključ v roke« lahko ponudijo investitorju samo ozko specializirane inženirinške organizacije, ki v naših majhnih razmerah z redkimi izjemami (npr. železnica, elektrogospodarstvo in sl.) nimajo prave bodočnosti. Ker pa so pojmi v zvezi z inženiringom pri nas še precej nerazčiščeni, je nepoučeni investitor v nevarnosti, da mu inženirinška organizacija pod imenom »izvedbeni inženiring« ponudi in proda le del projektnega inženiringa, kjer npr. ni zapopadena izdelava tehnične dokumentacije. To ni priporočljivo zaradi tega, ker je bistvo projektnega inženiringa v tem, da skupina, ki ji je bila zaupana izdelava projektov, spremlja gradnjo investicijskega objekta od pripravljalnih del do rednega obratovanja.
9 DALEČ OD PRAVEGA INŽENIRINGA
Brž ko ne gre za sistem »ključ v roke« je nujno potrebna razmejitev dela med inženirinško organizacijo in investitorjem. Cesto se dogaja, da je pogodba med obema partnerjema v tem pogledu precej ohlapna, kar lahko inženirinška organizacija izkoristi na ta način, da prevali na investitorja tudi tiste organizacijske in koordinacijske opravke, ki bi jih morala praviloma izvršiti sama. Ker je investitor, vsaj pri nas, v večni časovni stiski, raje ukrepa sam kot da bi posnemal hlapca Jerneja. Na ta način gradnja sicer napreduje, inženirinška organizacija pa je plačana tudi za delo, ki ga ni izvršila.
Nekatere naše inženirinške organizacije so to samo po imenu, v resnici pa so le agenture, ki prodajajo projektantske usluge in tehnične dosežke drugih podjetij. Zato bi bilo treba predpisati pogoje za priznanje statusa inženirinške organizacije in uzakoniti etični kodeks kot vodilo za njihovo delo. Organizacijam, ki nimajo ustreznih kadrov za izvajanje projektnega inženiringa za določeno področje, bi bilo treba onemogočiti nastopanje pod firmo inženirinške organizacije. S tem bo dana spodbuda za reorganizacijo in integracijska gibanja v tej dejavnosti, ki je danes, vsaj v Sloveniji, vse preveč razdrobljena in zaradi tega ni sposobna prevzemati večjih nalog.
® Enako ostri kriteriji kot za inženirinške organizacije • bi moral veljati tudi za investitorje, ki želijo pri iz-9 vedbi investicije zmanjšati obseg inženirinških uslug © na najmanjšo možno mero ali se jim v celoti izogniti. © Uzakoniti bo treba odgovornost investicijske skupine (gi — oziroma inženirinške organizacije, če ta v celoti © ali delno prevzame ta dela — za strokovno in kako-© vostno izvedbo investicije. Družba pa bo morala po-© novno prevzeti skrb in soodgovornost za ekonomsko © utemeljenost investicij in za racionalno trošenje druž-© benih sredstev.
(PO REVIJI)
ZAPOSLOVANJE IN UVAJANJE DELAVCEV V
Način spoznavanja človeka
Piše: DRAGO REDENŠEK
(Nadaljevanje)
Na osnovi potreb po novi delovni sili, ki na-- stanejo zaradi izgradnje novih postrojenj, dobi kadrovski oddelek od vodstva podjetja nalogo, da preskrbi za nove oddelke, hale, izmene in tovarne ustrezno število delavcev z ustrezno izobrazbo in prakso. V tem primeru gre za grupno sprejemanje delavcev. Postopek za sprejem je tak:
1.	Kadrovski oddelek razglasi preko časopisa in zavoda za zaposlovanje nova delovna mesta in vabi nove delavce v podjetje.
2.	Organizira se sprejem -kandidatov v kadrovskem oddelku. Sprejem je tempiran na določen datum v teku razpisanega roka. Sprejem vsebuje:
a)	razgovor z vsakim kandidatom, kjer sprašujemo O:
—	osnovnih podatkih (ime in priimek, naslov, poklic),
—	šolski in strokovni izobrazbi ter raznih znanjih,
—	delovnem stažu (kjer je delal, koliko časa, na katerih delovnih mestih, zakaj je menjal podjetja),
—	njegovih zaslužkih v zadnjih mesecih (sestava plače, velikost plače, način nagrajevanja),
—	vzroku odhoda iz prejšnjega podjetja,
—	vzroku javljanja na razglašena delovna mesta in želji, na katerem bi se rad zaposlil,
—	materialnih razmerah, v katerih živi (stano-
vanje, družina).
Nato posredujemo celotni grupi kandidatov:
—	kratke informacije o podjetju, organizaciji, delovnem mestu in pogojih dela,
—	način nagrajevanja in možnost zaslužka,
—	možnostih izobraževanja, priučevanja in napredovanja na višja delovna mesta.
b)	Sledi preizkus sposobnosti, s katerim s pomočjo testov ugotovimo, ali imajo kandidati ustrezne sposobnosti za delo, ki ga bodo opravljali.
c)	Če kandidati ustrezajo, odločitev sprejmemo na osnovi razgovora in testnih rezultatov, se dogovarjamo s kandidati o možnosti nastopa dela. Kolikor so kandidati pripravljeni sprejeti delo, jih napotimo na zdravniški pregled.
d)	Po vrnitvi kandidatov organiziramo z njimi kratek uvajalni seminar, ki obsega:
—	zgodovino podjetja (pokličemo tudi vodilne ljudi),
—	strukturo in organizacijo podjetja (obrati, oddelki, odnosi med njimi, statusi itd.),
—	mesto podjetja v panogi glede tržišča,
—	mesto in pomen oddelka, obrata itd., kjer se bodo zaposlili novi kandidati,
—	načini dela (izmene, odgovornosti, predpostavljeni),
—	eventualne mere zaščite pri izvajanju dela.
— osnovne pravice in dolžnosti vsakega člana kolektiva.
e)	Sledi ogled podjetja (če podjetje nima discipliniranih obratov) ali vsaj makete podjetja ter temeljit ogled obrata ali hale, kjer se bodo zaposlili kandidati. Če gre samo za popolnjevanje delovnih mest ali za novo odprta delovna mesta, je sprejem nekoliko drugačen, v vsakem primeru pa je gotovo krajši. Potrebe po delovni sili običajno da obrat, oddelek ali služba. V tem primeru gre za posamično sprejemanje kandidatov. Postopek za sprejem je tak:
1.	Kadrovski oddelek razglasi preko zavoda za zaposlovanje, redkeje preko časopisa, nova delovna mesta. Istočasno obvesti tudi člane kolektiva iz obrata, oddelka ali službe o razglasu in jim svetuje, da tudi oni pomagajo pri iskanju kandidatov med svojimi znanci in v okolju, v katerem živijo.
2.	Organizira se sprejem kandidatov v kadrovskem oddelku. Kandidati se javljajo posamično v teku razpisanega roka. Razgovor vsebuje obravnavo istih problemov kot pri skupinskem sprejemu, le da je nekoliko daljši, ker vsebuje več informacij. Te informacije so pri skupinskem sprejemu vsebovane v uvajalnem seminarju, katerega pa tu ni, pač pa je del teh informacij zaobsežen v razgovorih.
3.	Sledi testiranje, ki je individualno in manj izčrpno. Uporabljamo kratke, bolj splošne teste. Testni rezultati so manj zanesljivi.
4.	Če kandidat ustreza in se strinja z zaposlitvijo, ga napotimo na zdrav-niški pregled.
5.	Po vrnitvi ga napotimo v oddelek, obrat ali službo, kjer ga neposredni predpostavljeni seznani z delom, sodelavci in s temeljitim ogledom delovnih pogojev, postrojenj in prostorov.
Pogosto se dogaja, da delavci, posebno vodstveni in strokovnjaki, ne uspevajo, čeprav so bili vsi pogoji z ene in druge strani dani. Nastane vprašanje, zakaj. Praksa kaže, da kandidat, čeprav ima odlične sposobnosti in znanje, lahko tudi ne uspe. Vzrok tega so njegove predvsem karakterne lastnosti, ki mu onemogočajo, da se »ujame« s svojimi predpostavljenimi, ki naj bi vodili z njimi kratek razgovor ter dali na osnovi tega svoje sugestije predvsem o tistih kandidatih, za katere menijo, da bodo z njimi težko shajali. V tem primeru se opravi predhodni izbor, ki je predvsem koristen, ker je kasneje, ko stroški v zvezi s kandidati močno naraščajo, osip mnogo manjši.
Tudi formalni način sprejema v delovnih organizacijah opravi komisija za delovna razmerja na obratu, strokovnjaki iz kadrovskega oddelka ji dajo samo podatke. Drugod imajo v podjetju odbor za kadre, ki sprejema delavce za celotno podjetje.
Poleg teh samoupravnih mehanizmov, ki sprejemajo kandidate formalno, je v različnih podjetjih tudi
vpliv uslužbencev in strokovnjakov v kadrovskem oddelku zelo različen. Nekje je njihov vpliv odločilen, drugod skoraj nepomemben.
Tudi glede hitrosti sprejema se podjetja med seboj razlikujejo. Tam, kjer imajo večji vpliv strokovnjaki in delavci iz kadrovskega oddelka, je sprejem hiter. Odgovornost za uspeh sprejetih kandidatov nosijo posamezniki. Obratno je tam, kjer je prepuščeno odločanje o sprejemu kandidatov nestrokovnim delavcem, ki sestavljajo samoupravni organ. Procedura je navadno tam mnogo daljša, predvsem pa bolj birokratska.
Tudi celotna kadrovska politika je odvisna od tega, kdo sprejema kandidate. Kolikor jih sprejemajo strokovnjaki iz kadrovskega oddelka v skladu z naprej pripravljenim programom kadrov, tedaj se sestav kadrov v podjetju zboljšuje. Sprejeti so primerni in sposobni kandidati. Obratno pa je, če sprejemajo kandidate neprimerni in neustrezno izobraženi ljudje, tedaj se dogaja, da je sprejemanje kandidatov neustrezno. Pogosto se sprejemajo kandidati, ki niso primerni. V veliki meri pridejo do izraza poznanstva in zveze. Kadrovska struktura v podjetju se slabša in to privede podjetje sčasoma do težkih notranjih problemov.
Te pripombe so odraz predvsem sodobne prakse in niso absolutno točne, ker ne veljajo v vsakem primeru, vendar pogosto kažejo, da je bolje odgovornost za kadre prepustiti peščici za to usposobljenih strokovnjakov kot pa forum izvoljenih nestrokovnjakov.
ISKANJE NOVIH DELOVNIH MOCl NI LAHKO
Problemi kadrovanja
Različne potrebe, pa tudi različne možnosti — Štipendisti ob zadnjem zaključku šolskega leta niso pokazali ravno najboljših rezultatov — Zanimivo, mladi se odločajo za manj plačane, pa tudi manj perspektivne poklice
Beseda kadrovanje je več ali manj vsakomur poznana, če ne drugače že po tem, da se skoraj sleherni pred zaposlitvijo zglasi v kadrovskem oddelku. Kaj in kako je s kadri v samem podjetju »Hoja« in »Galanteriji« Podpeč, nam bo obrazložil vodja kadrovskega oddelka Alojz Cerjak:
— V [preteklih nekaj mesecih je bila kadrovska služba našega podjetja pred dokaj težkimi problemi. Z nastopom gradbene sezone so se namreč mesečno povečale potrebe po proizvodni delovni sili, tako po novi kot tudi za nadomestitev odhajajočih delavcev. Glavni vir pridobivanja novih delovnih moči, predvsem kvalificiranih, je
bil Zavod za zaposlovanje Ljubljana, v manjši meri pa druge ustanove. Sposobno nekvalificirano delovno moč pa smo pridobivali na razne druge načine.
Kljub temu, da v celoti nismo uspeli zadostiti vsem potrebam, je bila v času od 1. 3. 1972 do 30. 6. 1972 v dokajšnji meri potreba zadovoljena. Pregled fluk-tuacije je razviden iz naslednje tabele.
Prišli:
1	VK strojni ključavničar
5	KV mizarjev 2 KV tesarja
1 KV zidar
6	PK mizarjev
—	PK tesarjev
1	PK zidar
40 NK delavcev.
Odšli:
7	KV mizarjev s KV tesarjev
2	KV zidarja
4 PK mizarjev
—	PK tesarjev 1 PK zidar
88 NK delavcev.
Mimo tega, da je pridobivanje novih kadrov zelo otežkočeno zaradi nenehnega povpraševanja, pa se srečuje kadrovska služba še z drugimi problemi, ki sodijo v njeno vsakdanje delo. Tako se na primer nemalokrat zgodi, da prihajajo v podjetje iskalci zaposlitve, ki jih sprejmemo ter pošljemo na obvezni zdravniški pregled, po
preteku nekaj dni pa se nam ti ljudje ne vrnejo več nazaj. S tem podjetje trpi precejšnjo škodo. Prvič zato, ker mora za obvezni zdravniški pregled pred zaposlitvijo plačati, na drugi strani pa odkloni ponovnega iskalca zaposlitve, ki bi morda resno nastopil delo. Taki pojavi so sicer redkejši, vendar niso popolnoma osamljeni. V času naraščanja naročil si vsak obrat želi imeti čim več delovne sile za dosego ali celo preseg plana, ob trenutnem zatišju pa je taka delovna sila odveč. V Podpeči se je pred mesecem pokazala kot odvečna delovna sila NK delavcev, ki smo jih sporazumno tako z vodstvi podjetij in obratov kot tudi delavci premestili na obrate: Mizarstvo v Slomškovi in Parmovi, na Tesarstvo, Velox in Gradbene elemente. Za novo delovno silo pa tu ni tam še prihajajo naročila, a nam Zavod za zaposlovanje odgovarja, da ni pritoka delovne sile.
Ravnokar se predstavniki omenjenega Zavoda pripravljajo na obisk nekaterih sosednih republik, kjer bi se morebiti našla nova delovna sila. Za lesna podjetja predstavljajo največji problem mizarji in tesarji, manj pa zidarji in ostali poklici.
Kakšna je delna rešitev kadrov, pa nam je pojasnil referent za izobraževanje — Drago Redenšek. Takole pravi:
Kadrovska politika ima v vsakem podjetju važno vlogo, ker si brez kvalitetnega kadra ni moč zamišljati uspešnega poslovanja. Če se za hip zaustavimo pri zaposlovanju najmlajših — to je vajencev, potem moramo pojasniti, da »domačih« — ali lepše, vajencev iz Slovenije za poklic mizar in tesar ni dovolj. Iz razgovora z nekaterimi predstavniki osnovnih šol ter predstavniki Zavoda za šolstvo sem lahko zaključil, da bistvenih sprememb na tem področju ni pričakovati. Osnovnošolci, ki uspešno končajo osnovno šolo, se odločajo za študij na srednjih šolah ali pa se vključijo v razne druge poklice. Za lesne poklice pa ni zanimanja. Vsi se zavedamo, kako drago plačani so ravno poklici tesar, zidar, mizar in skoraj nerazumljivo je, da se mladi odločajo za manj plačane in manj perspektivne poklice.
Štipendisti, kot bodoči strokovni kader, pa ob zadnjem zaključku šolskega leta niso pokazali ravno najboljših rezultatov. Razumljivo je, da je od vseh štipendistov največ dijakov TSš — lesni oddelek (13), sledijo pa dijaki na ESS, Gradbeni srednji šoli, RTF in Ekonomski fakulteti. O letošnjih štipendijah je Odbor za kadre tudi razpravljal in se odločil, da sprejme le 2 štipendista za potrebe v Polhovem Gradcu, v ostalem pa bo število enako številu iz leta 1971/72.
OHO!
AHA!
RECEPT
— Kaj naj ukrenemo zoper morske pse, ki »napadajo kopalce«?
— Prevzgojite jih v domače/
BREZ BESED
BREZ BESED
VSE ZA KMETIJSTVO
SODOBNOST
Novinec v Parizu sedi pri znancih in gospa pravi:
— Čast imate, da lahko sedite na stolu Ludvika XIV.
— Prav, ko bo prišel, bom vstal.
BREZ BESED
Na vratih stranišča enega izmed lokalov piše:
— Dajte skromni prispevek za razvoj kmetijstva.
In na drugi strani:
— Da ne bo nevoščljivosti, odpravite sled z vodo!
BREZ BESED NAPAKA
— Si opazil kakšno napako pri imenu »Viator«?
— Ne. Zakaj?
— Odkar so podražili mestni promet, bi bilo boljše ime »aligator«.
BREZ BESED
BREZ BESED
REELEKCIJA
— Verjameš, da nekatere živali ne sodijo več med živali?
— Verjamem, saj nekateri ljudje tudi ne sodijo več med ljudi!
BREZ BESED
OGLAS
V enem izmed časopisov je izšel oglas-.
— Prodam dobro ohranjen avto ali ga zamenjam za gradbeno parcelo. Ponudbe pod »Sigurna smrt«.
KNJIGE
— Knjige so moj najboljši prijatelj.
— Kako to, saj vidim, da jih nisi še nikoli odprl?
— Kako pa naj uporabljam nož proti svojemu najboljšemu prijatelju.
KIKLA
Adam in Eva sta sedela in se pogovarjala. Nenadoma se je s fige odtrgal list in odjadral z vetrom. Adam je skočil in stekel za listom.
— Tale Adam pa je res poseben tip, reče Eva. — Brž ko zagleda kiklo, že zdrvi za njo.
BREZ BESED
&
rr s-_.
BREZ BESED
ŽENA
— Vaša žena je blondinka? — Ne vem, že od jutra me ni bilo doma.
BREZ BESED
POŠTENOST
— Vseeno se poštenost še najbolj izplača.
— Kako to misliš?
— Poglej, pred nedavnim sem ukradel psa, a mi nihče ni hotel dati zanj 50 dinarjev. Potem sem sklenil, da ga ornem lastniku, ta pa mi je dal nagrado 100 dinarjev, pa še zahvalil se mi je.
VINJEN
Mati zmerja svojega osemnajstletnega sina:
— Kako si se mogel tako napiti?!
— Kdo pa ti je dejal, da sem bil pijan?
— Ti, ko si se zjutraj vrnil domov.
— Ne verjami pijancem.
BREZ BESED
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Drago Redenšek — Ureja uredniški odbor: Alojz Cerjak, ing. Anton Majcen, ing. Ciril Mrak, Drago Redenšek, Anton Šuštar, Anton Tehovnik in Aleš Wabra — Tiska Tiskarna PTT, Ljubljana, Tržaška cesta 42.
hoja