Stenografien! zapisnik
tretje seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 15. oktobra 1889.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: G. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkle r. — Vsi članovi razun:	Ekscelenca knezoškof dr. Jakob
Mi s si a, Viljem Pfeifer. Zapisnikar: Deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika II. deželno -zborske seje dne 10. oktobra 1889.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Priloga 31. Vladna predloga z načrtom zakona o vzgo-j evalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke.
4.	Priloga 32. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888. leta, dež. zak. št. 99, določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah.
5.	Priloga 23. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske, razpisanih na podlagi Naj višjega patenta z dne 19. aprila 1889, drž. zak. št. 53.
6.	Priloga 29. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
7.	Ustno poročilo finančnega odseka:
a)	o izkazu gledč gospodarjenja s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1888., — k prilogi 2.;
b)	o računskem sklepu normalno - šolskega zaklada za leto 1888., — k prilogi 3., — in o § 8. letnega poročila „Šolstvo“, marg. št. 3.;
c)	o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1888., — k prilogi 7.;
d)	o poročilu deželnega odbora glede zvišanja oskrbnine in podaljšanja oskrbne dobe za ustanovne deklice v baronice Lichtenthurnove dekliškem sirotišči, — k prilogi 14., — in o dotični peticiji vodstva dekliškega sirotišča;
KMMlMer KM
der dritten Sitzung
([es It ra i nt [dien üantffaps
in Uaibach
ernt 15* ©Ittcrbvr 1889»
Arrivesiende:	Vorsitzender: Landeshauptmann Dr.
Josef Poklukar. —Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Wilhelm Pfeifer. Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der II. Landtagssitzung vom 10. Oktober 1889.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 31. Regierungsvorlage mit dem Entwürfe eines Gesetzes, betreffend die Erziehungs- und Nnterrichtsanstalten für taubstumme und blinde Kinder.
4.	Beilage 32. Regierungsvorlage mit dem Entwurfs eines Gesetzes, mit welchem auf Grund des Gesetzes vom 17. Juni 1888, R. G. B. Nr. 99, Bestimmungen über die Entlohnung des Religionsunterrichtes an den öffentlichen Volksschulen getroffen werden.
5.	Beilage 23. Bericht des Landesausschuffes über die auf Grundlage des Allerhöchsten Patentes vom 19. April 1889, R. G. B. Nr. 53, ausgeschriebenen neuen allgemeinen Wahlen für den Landtag des Herzogthums Kram.
6.	Beilage 29. Bericht des Landesausschusses über die Wahl eines Landtagsabgeordneten der Handels- und Gewerbekammer in Laibach.
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses:
a)	über den Gebarungsausweis des train. Volksschullehrer-Pensionsfondes pro 1888, — zur Beilage 2;
b)	über den Rechnungsabschluss des Normalschulfondes pro 1888, zur Beilage 3, — und über § 8 des Rechenschaftsberichtes „Unterrichtswesen", Marg. Nr. 3.
e)	über den Rechnungsabschluss des Theaterfondes pro 1888, — zur Beilage 7;
d) über den Bericht des Landesausschuffes, betreffend die Erhöhung der Verpflegsgebühr und Verlängerung der Ver-pflegsdauer für die Landesstiftlinge in der Freiin von Lichtenthurn'schen Mädchenwaisenanstalt, — zur Beilage 14, und über die bezügliche Petition der Waisenhausleitung;
5
20
III. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
e)	o proračunu zaklada prisilne delavnice za leto 1890.,
—	k prilogi 11.;
/) o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1888., — k prilogi 10., — in o § 7 letnega poročila, črka A „Prisilna delavnica“;
g) o dopisu rektorata tehniške visoke šole v Gradcu glede podpore dijakom za popotovanje;
7i) o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1888.,
—	k prilogi 12.
e)	über den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1890, — zur Beilage 11;
f)	über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes pro 1888, — zur Beilage 10, — und über § 7 des Rechenschaftsberichtes, lit. A. „Zwangsarbeitsanstalt";
g)	über die Zuschrift des Rectorates der technischen Hochschule in Graz wegen Reiseunterstützung der Studierenden;
h)	über die Rechnungsabschlüsse der Stiftungsfonde pro 1888, — zur Beilage 12.
Seja se začne ob 10. uri 15 minut dopoldne.
Aeginn der Sitzung um 10 Uhr 15 Minut. Vormittag.
III. seja dne 15. oktobra 1889.
III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
21
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost slavnega zbora in otvar-jam sejo. Gospoda zapisnikarja naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika II. deželno-zbor-ske seje dne 10. oktobra 1889.
1. Lesung des Protokolles der II. Land-tagssihrmg vom 10. Oktober 1889.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik II. seje v nemškem jeziku. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der II. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Prosim, ima kdo kaj ugovarjati proti zapisniku zadnje seje ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2, Mittheilungen des Landtagspräsidinms.
Deželni glavar:
Slavnemu zboru imam nadalje naznaniti pisanje, katero mi je došlo od predsedništva c. k. deželne vlade in katero se opira na čestitko, ki sem jo v imenu dežele izrekel v imendan presvetlega cesarja dne 4. t. m. pri gospodu deželnemu predsedniku in ki se glasi tako-le (bere — liest):
Euer Hochwohlgeboren!
Seine k. und k. Apostolische Majestät haben für die aus Anlass des Allerhöchsten Namensfestes von Euer Hochwohlgeboren namens des Landesausschusses dargebrachten Glückwünsche huldreichst zu danken geruht.
Ich beehre mich hievon Eure Hochwohlgeboren zufolge Schreibens der Allerhöchsten Cabinets - Kanzlei vom 7. d. M. Z. 957/Corr. zur gefälligen weiteren Veranlassung in Kenntnis zu setzen.
Empfangen Euere Hochwohlgeboren die Versicherung meiner vollkommenen Hochachtung.
Laibach, am 9. Oktober 1889.
Der k. k. Landespräsident:
Winkler.
An Seine des Herrn Landeshauptmannes Dr. Josef Poklukar,
Ritter des Ordens der eisernen Krone rc.
Hochwohlgeboren
in
Laibach.
(Klici: — Rufe: Živio!)
Prosim gospode, naj blagovolijo to na znanje
vzeti.
Dalje se je oglasil gospod poslanec Pfeifer, da je zadržan, udeležiti se današne seje. Prosim tudi to na znanje vzeti.
Došlo je precejšno število prošenj, katerih naslove si usojam prečita ti:
Gospod Kersnik izroča prošnjo podobčin Čem-šenik in Brezje za podporo za popravo nekdanje okrajne ceste med Trojanami in Čemšenikom.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Kavčič izroča prošnjo občine Hrenovice za samostalni skladovih okraj.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod Šuldje izroča prošnjo stalnega odbora učiteljske konferencije v. Grnomlji za zboljšanje učiteljskih plač.
Poslanec Dragoš:
Prosim besede.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Dragoš se je oglasil k besedi.
Poslanec Dragoš:
K ravno prebrani peticiji bi omenil, da vsled vedno slabše letine in ker je od leta do leta baran-tija manja, kmetski stan vedno bolj propada, če torej učiteljem plačo povekšamo, vprašam, kdo bode kmetski stan vzdrževal, ki vedno bolj propada in ker torej ne moremo učiteljem več dati, prosim naj se prošnja zavrže. Tudi učiteljem ni več treba, razun ako hočemo za pijančevanje kaj dati, za drugo ne.
Deželni glavar:
Gospod poslanec torej ni za privolitev prošnje, danes pa ne gre za to, ampak le za to, ali se vzame prošnja v pretres ali ne, in vsebine je take, da se izroči finančnemu odseku. Ker zoper to ni ugovora, se bode izročila finančnemu odseku in gospodu poslancu in drugim je na voljo dano, se pozneje oglasiti pri poročilu o rešitvi te prošnje. Dalje so izročene sledeče prošnje:
Jaz izročam sledeče prošnje:
Kozjek Ivan, oflcijal pri deželnem knjigovodstvu, prosi, da bi se mu odpustili vsi nasledki za disciplinarne prestopke naložene mu kazni.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
22
III. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung out 15. Oktober 1889.
Županstvo na Bledu prosi, da bi se hiralniški troski za Dorotejo Gogala v znesku 399 gld. 17 kr. prevzeli na deželni (hiralniški) zaklad.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Županstvo Kostelj prosi, da bi se okrajna cesta iz Kočevja do Broda na Kupi uvrstila med deželne ceste.
(Izroči se upravnemu in gospodarskemu odseku.
—	Wird dem Verwaltungs- unb volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
Županstvo Kostelj prosi, da bi se Kosteljska občina razdelila v dve samostojni občini: Fara in Banjaloka.
(Izroči se upravnemu in gospodarskemu odseku.
—	Wird bent Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
Županstvo v Rovtah prosi podpore za zgradbo nove okrajne ceste Logatec-Rovte.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Kokalj Matilda, učiteljska udova, prosi za pokojnino oziroma miloščino.
(Izroči se finančnemu odseku. ■— Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Herr Luckmann überreicht die Petition des Vereines zur Unterstützung dürftiger unb würdiger Hörer an der k. k. Bergakademie in Leoben trat eine Unterstützung.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Šuklje izroča sledeče prošnje:
Okrajno-cestni odbor v Črnomlji prosi odpisa dolga 3500 gld. deželnemu zakladu.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Učiteljstvo Novomeškega okraja prosi za zboljšanje učiteljskih plač.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Učiteljstvo Krškega šolskega okraja prosi za zboljšanje učiteljskih plač.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Svetec izroča sledeči prošnji:
Učiteljstvo Litijskega šolskega okraja prosi za zboljšanje učiteljskih plač.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi primerne podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Kavčič izroča prošnjo učiteljstva Postojnskega šolskega okraja za zboljšanje učiteljskih plač.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Jaz izročam prošnjo Antona Gvaiz-a, učenca na akademiji obrazilnih umetnosti na Dunaji, za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Klun izroča sledeči prošnji:
Oblak Maria Johanna, Tanbstnmmenlehrerin in St. Michael bei Rndolfswert, bittet um eine Remuneration für das Schuljahr 1888/9.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Thiel Maria Regina, Schnlschwester in St. Michael bei Rndolfswert, bittet für das Schuljahr 1888/9 um eine Remuneration für den Handarbeitsunterricht.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Herr kaiserl. Rath Murnik überreicht die Petition des Endlicher Rudolf, Vormundes der mj. Maria und Anna Lušin, Waisen des gewesenen Landesbuchhaltungs-Jngrossisten Johann Lušin, um Fortbewilligung der bisherigen Gnadengaben.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Vošnjak izroča prošnjo občine Čeplje glede podporo za zgradbo nove šole.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Povše izroča prošnjo zastopnikov Borovniške in Vrhniške občine in cestnega odbora Vrhniškega za uvrstenje ceste od Vrhnike do Borovniške postaje med deželne ceste.
(Izroča se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsansschnsse zugewiesen.)
Nadalje izročen je bil samostalni predlog gospoda poslanca Kluna, ki je zadostno podprt, zatorej odpade vprašanje podpiranja. Prosim gospoda tajnika, naj ga prečita.
Tajnik Pfeifer (bere — liest):
Samostalni predlog
poslanca Karola Kluna in tovaršev z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo §§ 5, 6 in 7 deželnega zakona z dne 20. julija 1863. leta, dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za preskrbovanje cerkvenih potrebščin.
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Priloženi načrt zakona •/. se potrdi.
III. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
23
2. Deželnemu odboru se naroča, da temu zakonu izprosi Naj višje potrjenje.
V Ljubljani 15.
Fr. Višnikar. L. Svetec.
Iv. Hribar. Murnik.
Fr. Povše. Bleiweiss.
J. Kersnik.
V. Ogorelc. Ig. Žitnik.
1889.
Klun
Šuklje.
Lavrenčič.
Pakiž.
Dragoš.
Dr. Vošnjak. Oton Detela. F. Stegnar. Klein.
Hinko Kavčič.
oktobra
Načrt.
Zakon
z dne...................................
veljaven za vojvodino Kranjsko,
s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. leta dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Člen I.
§§ 5., 6. in 7. zakona z dne 20. julija 1863. leta, dež. zak. št. 12, so v svoji zadnji besedi razveljavljeni in se odslej glase tako:
§ 5-
K ostalim stavbnim troškom za ta poslopja morajo cerkveni prebendarji prispevati takrat, kadar daje njih prebenda po načelih, po katerih se zračuni dopolnilo h kongrui iz verskega, oziroma iz državnega zaklada, vsako leto najmenj za 50 gl d. višji čisti dohodek, nego pravilno določena kongrua.
§ 6.
V tem slučaji morajo prebendarji, kadar pre-seza čisti dohodek njih prebende pravilno določeno kongruo
po
za	50 gld. do 100 gld.		
„	100	„ „ 200	„
„	200	„	„ 300	
	300	„	„ 400	
	400	„	„ 500	„
„	500	« 600	„
„	600	„	„ 700	„
»	700	„ „ 800	„
„	800	»	„ 900	„
odbitji troškov za ročna
plačati 10. del
„ polovico in uprežna dela še osta-
jajočih stavbnih izdatkov, katerih ni možno pokriti na način, navedeni v §§ 1.—4.; nikoli pa jim ni plačati kaj več.
§ 7.
Cerkveni prebendarji so upravičeni, dolžni znesek, ki jih zadene, poplačati v letnih obrokih, ki nikakor ne smejo znašati več, nego pravilno določeno kongruo presezajoči vsakoletni večji dohodek, pa se tudi ne smejo zmanjšati pod tretjino tega večjega dohodka.
Dolžnost, plačati te obroke, preide, v kolikor jih ni prebendar, glede na odobrene plačilne roke, moral plačati sam, tudi na vmesne dohodke izpraznjene prebende in na naslednika v nje užitku.
Člen II.
Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi.
Člen III.
Mojima ministroma za notranje stvari in za bogočastje in uk je naročeno, izvršiti ta zakon.
(Entwurf.
Gesetz
vom.........................,
wirksam für das Herzogthum Krain,
womit die §§ 5, 6 und 7 des Landesgesetzes vom 20. Juli 1863, L. B. Nr. 12, betreffend die Bestreitung der Kosten zur Herstellung und Erhaltung der katholischen Kirchen- und Pfrnndengebäude, dann zur Beischaffuiig der Kirchen-Erfordernisse, abgeändert werden.
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthmnes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt:
Art. I.
Die §§ 5, 6 und 7 des Gesetzes vom 20. Juli 1863, L. G. B. Nr. 12, werden in ihrer gegenwärtigen Fassung außer Kraft gesetzt und haben künftighin zu lauten, Wie folgt:
§ 5.
Zu den übrigen Bauauslagen für diese Gebäude haben die kirchlichen Pfründner dann beizutragen, wenn ihre Pfründe nach den Grundsätzen über die Ermittlung der Congrnaergünzung aus dem Religionsfonde, beziehungsweise aus dem Staatsschätze jährlich ein um wenigstens 50 ft. höheres Reineinkommen, als die normalmäßige Congrua abwirft.
§ 6.
In diesem Falle haben die Pfründner, wenn das Reineinkommen der Pfründe die normalmäßige Congrua
24
III. seja dne 15. oktobra 1889. — HI. Sitzung am 15. Oktober 1889.
um
50 ft. bis 100 fl. übersteigt, den 10. Theil
„	100	„	„	200	„	,,	n	9.
„	200	„	„	300	„	„	„	8.
„	300	„	„	400	„	„	„	7.
„	400	„	„	500	„	„	I,	6.
„	500	„	„	600	„	„	„	5.
„	600	„	„	700	„	„	„	4.
„	700	„	„	800	„	„	„	3.
„ 800 „	„ 900 „	„ die Hälfte
der nach Abschlag der Kosten für die Handlanger- und Zugarbeiten verbleibenden Bauauslagen, welche in der in den §§ 1—4 bezeichneten Weise nicht gedeckt werden können, niemals aber ein Mehreres zu bestreiten.
§ 7.
Die kirchlichen Pfründner sind berechtiget, die sie treffende Schuldigkeit in Jahresraten abzustatten, welche keinesfalls mehr betragen dürfen, als das die normalmäßige Congrua übersteigende jährliche Mehreinkommen, aber auch unter den dritten Theil des letzteren nicht herabgehen sollen.
Die Verpflichtung zu diesen Ratenzahlungen übergeht, so weit sie der Pfründner nach der genehmigten Zufristung nicht selbst zu leisten hatte, auch auf das Jntercalare und auf die Nachfolger im Pfründengenusse.
Art. II.
Dieses Gesetz tritt mit dem Tage der Kundmachung in Wirksamkeit.
Art. III.
Meine Minister des Innern und für Cultus und Unterricht sind mit dem Vollzüge dieses Gesetzes beauftragt.
Deželni glavar:
Glede tega samostalnega predloga bodem pri prvi priliki dal besedo gospodu predlagatelju v utemeljevanje.
Prestopimo torej k dnevnemu redu in sicer k točki
3. (Priloga 31.) Vladna predloga z načrtom zakona o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke.
3. (Beilage 31.) Regierungsvorlage mit dem Entwürfe eines Gesetzes, betreffend die Erziehungs- und Unterrichtsanstalten für taubstumme und blinde Kinder.
Deželni glavar:
Pričakujem glede tega vladinega predloga, predlog iz skupine slavnega zbora.
Poslanec Detela:
Predlagam, da bi se izročil upravnemu odseku.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo ta predlog, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je zadostno podprt in prosim, naj gospodje, ki pritrdijo temu, da se priloga 31. izroči upravnemu odseku, blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je soglasno sprejet in ta točka dnevnega reda rešena.
4. (Priloga 32.) Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888. leta, drž. zak. št. 99, določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah.
4. (Beilage 32.) Regierungsvorlage mit dem Entwürfe eines Gesetzes, mit welchem ans Grund des Gesetzes vom 17. Juni 1888, R. G. B. Nr. 99, Bestimmungen über die Entlohnung des Religionsunterrichtes an den öffentlichen Bolksschnlen getroffen werden.
Deželni glavar:
Pričakujem tudi glede tega predlog iz sredine slavne zbornice.
Poslanec Šuklje:
Predlagam, da se izroči priloga 32. finančnemu odseku.
Deželni glavar:
Želi k temu predlogu kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
5. (Priloga 23.) Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske, razpisanih na podlagi Naj višjega patenta z dne 19. aprila 1889, drž. zak. št. 53.
III. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
25
5. (Beilage 23.) Bericht des Landesans-schusses über die ans Grundlage des Allerhöchsten Patentes vom 19. April 1889, 9L G. B. Ar. 53, ausgeschriebenen neuen allgemeinen Wahlen für den Landtag des Herzogthums Krain.
6. (Priloga 29.) Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
6. (Beilage 29.) Bericht des Landesans-schttstes über die Wahl eines Landtagsabgeordneten der Handels- und Gewerbekammer in Laibach.
Poročevalec ces. svetnik Murnik :
Slavni zbor! Ker je poročilo deželnega odbora o splošnih volitvah uže nekoliko dni v rokah častitih gospodov poslancev, prosim, da bi me oprostili brati celo poročilo in da bi prečital le predloge deželnega odbora.
(Ni ugovora. — Es wird kein Widerspruch erhoben.)
Deželni glavar:
Ker ni ugovora zoper to željo gospoda poročevalca, smatram, da je slavni zbor zadovoljen s tem postopanjem in prosim gospoda poročevalca, naj tako postopa. To poročilo pa obsega celo vrsto predlogov deželnega odbora, torej je v smislu opravilnega reda pričeti razpravo s splošnim razgovorom. Razpravi o prilogi 23. deželnega odbora nameravam privzeti tudi prilogo 29., ki se je včeraj častitim gospodom članom razdelila, ter zadeva zadnjo volitev trgovinske in obrtne zbornice in vprašam, ali želi kateri gospodov v splošnem razgovoru besede glede prilog 23. in 29.
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker nihče ne želi besede, prestopimo k nadrobni razpravi.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(Bere — Liest):
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov: Vinka Ogorelca in Frana Povšeta za deželna poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja Ljubljana (okolica), Vrhnika se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Vincenz Ogorelc und Franz Povše als Landtagsabgeordnete für den Landgemeinden-
Wahlbezirk Laibach (Umgebung), Oberlaibach wird als giltig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Janka Kersnika za deželnega poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja Kamnik, Brdo se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Janko Kersnik als Landtagsabgeordneten für den Landgemeinden-Wahlbezirk Stein, Egg wird als giltig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov Otona Detele in Karola Kluna za deželna poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja: Kranj, Tržič, Loka se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Otto Detela und Karl Klun als Landtagsabgeordnete für den Landgemeinden-Wahlbezirk Krainburg, Neumarktl, Lack wird als giltig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda dr. Josipa Poklukarja za deželnega poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja Radovljica, Kranjska gora se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Dr. Josef Poklukar als Landtagsabgeordneten für den Landgemeinden-Wahlbezirk Radmannsdorf, Kronau wird als giltig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov Hinka Kavčiča in dr. Josipa Vošnjaka za deželna poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja Postojna, Planina, Senožeče, Lož, Bistrica se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Heinrich Kavčič und Dr. Josef Bošnjak als Landtagsabgeordnete für den Landgemeinden-Wahlbezirk Adelsberg, Planina, Senosetsch, Laas, Feistriz wird als giltig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Matevža Lavrenčiča za deželnega poslanca kmetsko-občinskega volilnega okraja Vipava, Idrija se potrdi.
26
III. seja dne 15. oktobra 1889.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Matthäus Lavrenčič als Landtagsabgeordneten für den Landgemeinden-Wahlbezirk Wippach, Jdria wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Viljema Pfeiferja deželnim poslancem kmetsko - občinskega volitvenega okraja Novomesto, Kostanjevica, Krško se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Wilhelm Pfeifer als Landtagsabgeordneten für den Landgemeinden-Wahlbezirk Rudolfswert, Landstraß, Gurkfeld wird als gütig erkürt.
(Obvelja brez debate. —- Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov: Luke Svetca, dr. Frana Papeža in Ignacija Žitnika za deželne poslance kmetsko - občinskega volitvenega okraja Trebnje, Zatičina, Žužemperk, Mokronog, Litija, Radeče (Dvor) se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Lukas Svetec, Dr. Franz Papež und Ignaz Žitnik als Landtagsabgeordnete für den Landgemeinden-Wahlbezirk Treffen, Sittich, Teisenberg, Nassenfuss, Littai, Ratschach (Weixelstein) wird als gitig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov Frana Višnikarja in Primoža Pakiža za deželna poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja Kočevje, Ribnica, Velike Lašče se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Franz Višnikar und Primus Pakiž als Landtagsabgeordnete für den Land gemeind en-Wahlbezirk Gottschee, Reifniz, Großlaschiz wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Nika Dragoša za deželnega poslanca kmetsko - občinskega volitvenega okraja Črnomelj, Metlika se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Niko Dragoš als Landtagsabgeordneten für den Landgemeinden-Wahlbezirk Tscher-nembl, Möttling wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov: Petra Grasselli-ja in Ivana Hribar-ja za deželna poslanca za volitveni okraj mesta Ljubljane se potrdi.
- III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Peter Grasselli und Ivan Hribar als Landtagsabgeordnete für den Stadtwahlbezirk Laibach wird als gütig erklärt.
Poslanec Klun :
V prvej seji sem stavil predlog, naj se volitve potrdijo na podlagi poročila, katero nam je izročil slavni deželni odbor. Površni pregled dotičnega poročila mi je pokazal, da deželni odbor dotične volitve brez izjeme priporoča v potrjenje in zato se nisem obotavljal, staviti omenjenega predloga. Natančneje pregledovanje tega poročila pa in sicer glede volitve glavnega mesta Ljubljanskega je v meni zbudilo nekaj pomislekov, pri katerih želim vender nekoliko večjega pojasnjenja in nekolikanj več poizvedeb, predenj bi zamogel z mirno vestjo za to volitev ali proti njej glasovati. Omenjam pa takoj, da ločim Ljubljansko volitev v dva dela in da zoper volitev gospoda župana Petra Grassellija nimam nobenih pomislekov. Drugo velja pa glede ožje volitve, o ka-terej najdem tukaj nekatere opazke, ki so ravno v meni vzbudile prej omenjene pomisleke. Berem namreč, da se je od 1813 volilnih upravičencev udeležilo volitve 672 po glasovalnem zaznamku, po številu glasovnic pa 674. Sicer to število ne vpliva na izid volitve, pa zanimivo je venderle zvediti, kako je moglo biti, da ste bili oddani dve glasovnici več, nego je bilo glasov po zaznamku oddanih. Pa imamo še druge opazke v tem poročilu, katerih tudi človek ne more prezirati. Poroča se, da so se pred volilno sobo izročevale nove glasovnice s pritisnjenim magistratih m pečatom onim volilcem, lcteri so se izkazali z legitimacijami ali pa katerih identiteta se je dokazala. Vsled pozvedeb konštatovala se je identiteta vsacega teh volilcev tako natanko, da o njej niti dvoma ni moglo biti in le zaradi tega dopustila je komisija te volilce k volitvi.
Ako to, kar tukaj poročilo deželnega odbora le površno omenja, primerjam z določbami našega volilnega reda, ne morem drugače, nego da nasvetujem to volitev bolj natančno preiskavati.
Okolščine, katere so me k temu pripravile, so naslednji paragrafi volilnega reda, katere hočem prav ob kratkem razpravljati.
§ 19. našega volilnega reda zaukazuje: „Dan volitve se mora tako postaviti, da se poprej lehko dodelajo vse potrebne priprave. “ Ta določba ne velja samo za prvotno volitev, ampak tudi za ožjo volitev in tiste priprave, ki se delajo za prvotno volitev, t. j. sestava imenika, izdavanje izkaznic in glasovnic, njih razpošiljanje in oglašanje volilnega dne, kakor tudi vse drugo se mora ravno tako vršiti za ožjo, kakor za prvotno volitev, za ktero se mora dan volitve tudi tako nastaviti, da se vse te priprave lahko dovrše. Meni se dozdeva, da se je volilna komisija prenagnila, ko je ožjo volitev precej za drugi dan nastavila, ker je moral vsalcteri raz-videti, da bode v tem kratkem času nemogoče, spolniti določila § 19. volilnega reda.
§ 21. pravi:	„Posamezne volitve se za veliko
posestvo razpišejo po deželnem časniku, za mesta
III. seja dne 15. oktobra 1889.
III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
27
in trge ter za kmetske občine pa z oznanili, nabitimi po tistih občinah, ktere so v enem volečem okraji. “ Jaz sem gledal po Ljubljanskem mestu, ali se je nabilo po naših vogalih naznanilo, kedaj se bode vršila ožja volitev. Ali za svojo osebo moram reči, da tega oglasila nisem našel. Reklo se je pa, da je bil na rotovžu nabit razpis ožje volitve in da so mestni sluge to z bobnom naznanjali po mestu, popolnoma jasna mi pa ta reč vender ni.
Dalje veleva §28: „Volilcem je izkaznice vročati v njih stanovanji; vročevanje se sme naročiti županu.
Tudi je v istih slučajih, kadar bi se iz katerega koli uzroka izkaznice ne bile volilcem vročile vsaj 24 ur pred volilnim dnem, pozvati volilce, kakor je v tistem kraji navada, da naj sami osobno pridejo ponje.“
To je priprava za volitev, da se izkaznice pošljejo na dom, in šele potem, ako ni bilo mogoče najpozneje 24 ur pred volitvijo volilca dobiti doma in mu izročiti izkaznice, se on poživlja, naj pride po izkaznico sam v dotični urad.
Nadalje nahajamo v § 35. sledeče določilo: „Za zvršitev volitve poslancev velikega posestva ter mest in trgov je volilcem z izkaznicami vred izdavati glasovnice, katere morajo biti prirejene za toliko poslancev, kolikor jih je voliti, ter imeti na sebi za volitve velikega posestva in trgovske zbornice uradni pečat deželnega oblastva, za volitev mest in trgov pa uradni pečat neposredno višjih političnih ali izkaznice izdavajočih občinskih oblastev (§ 28.) in pa nadalje vsakakor to opazko, da se bode vsaka druga ne uradno izdana glasovnica štela za neveljavno.
Namesto izgubljenih ali nerabno pokvarjenih glasovnic mora na zahtevanje volilcev izdati druge glasovnice o b 1 a s t v o, kateremu pristoji njih prvo izclavanje, ali pa na dan volitve volilni komisar.
Volilni komisar daje tudi za ožjo volitev (§ 50.) potrebne glasovnice. “
Tukaj se je pa zgodilo, da se glasovnice, ki bi se morale izr o če vati na domu, volilcem za ožjo volitev niso izročevale doma, ampak je moral vsaki volilec iti k magistralnemu uradniku, ki pa teh glasovnic ni dajal samo volilcem, ampak tudi nevolilcem, da so jih vzeli, kolikor so ravno hoteli, (Poslanec dr. Tavčar kliče: — Abgeordneter Dr. Tavčar ruft: Kje je to dokazano ?) to v zakonu ni opravičeno, (Poslanec dr. Tavčar kliče: — Abgeordneter Dr. Tavčar ruft: Saj ni dokaza za to) kar sem z lastnimi očmi vidil, za to je moj vid, dokler nisem slep, najboljši dokaz. (Poslanec dr. Tavčar kliče: — Abgeordneter Dr. Tavčar ruft: Morda ste površno pogledali.) Volilni komisar ima dalje za ožjo volitev oddajati tudi potrebne glasovnice; ni pa njemu pripu-ščeno na lastno voljo, da bi jih dajal komur in kadar bi hotel, ampak on je pri tem vezan na določila zakona in mora glasovnice izdajati po tistih pravilih, po katerih jih za prvo volitev izroča do-tično politično oblastvo.
Potem najdem pomisleke v § 40., ki govori o pravicah volilne komisije in katerega omenja tudi poročilo deželnega odbora rekše, da se je vsi e d poizvedeli konštatovala identiteta vsacega teh volilcev tako natanko, da o njej niti dvoma ni moglo biti
in da je le zaradi tega dopustila komisija te volilce k volitvi. Te določbe pa ni tako razumeti, kakor da bi smela volilna komisija, ko je konštatovala identiteto, vsakterega, o katerem se je prepričala, da ima volilno pravico, res pripuščati k volitvi, ampak to konštatovanje identitete obstoji le v tem, da sta on, ki stoji na izkaznici zapisan, in on, ki pride s to izkaznico volit in odda svojo glasovnico, res ena in ista oseba, da ni morebiti kdo svoje izkaznice tujemu človeku dal, da gre ž njo mesto njega volit. Nikakor pa volilna komisija nima pravice, koga oprostiti od zakonskega predpisa, da se mora vsak volilec, ako pride v volilno sobo ter hoče oddati glas, izkazati z izkaznico. Ako je torej tukaj volilna komisija drugače ravnala, je treba preiskavah, je 11 bilo to ravnanje komisije v postavi opravičeno ali ne.
Dalje pravi § 44.: „Kjer se voli z glasovnicami, smejo se rabiti samo uradno prejete glasovnice (§ 35.) sicer volilni glas ni veljaven." Jaz ne vem, ali je res ali. ne in bi želel, da dotični odsek, katerega hočem nasvetovati, reč natančneje preiskuje, ali govorilo se je, da so se tudi neuradno izdane glasovnice oddajale ne da bi se bilo kontroliralo, od kod so jih ljudje dobivali.
Dalje najdem v § 42. določbo: „Glasovnih rabi za prigled, da so se oddane glasovnice v volilski imenik prav spisale. “ Pri tej volitvi pa se število oddanih glasovni® in glasovnih ne ujemata in zato ne moremo drugače, nego da se tudi ta reč bolj natanko pregleda.
Nek paragraf volilnega reda, če se ne motim § 4L, veleva, da mora vsak volilec, kateri pride volit, oddajaje svojo glasovnico ob enem pokazati svojo izkaznico, kar je tako bistveno in tako potrebno, da po § 37. šele izkaznice dado volilcem pravico stopiti v volilni lokal in da bi morala biti že pred volilnim lokalom straža, ki ne bi smela nobenega pustiti noter, nego le nje, ki se skažejo z izkaznico, da so v resnici volilci. Jaz ne vem, ali je mogoče po sklepu komisije koga od te postavne določbe oprostiti ali ne, ter bi tudi v tem oziru želel pojas-njenja, ker sem z lastnimi očmi vidil, da so prihajali v volilni lokal, t. j. v mestno dvorano ljudje, ki niso imeli niti izkaznic niti volilne pravice. To so pomisleki, katere imam zoper to volitev in zarad kterih bi želel, da bi se ne potrdila precej danes, ampak da bi obveljal nasledili predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene;
1.	Volitev poslanca Petra Grassellija za Ljubljansko mesto se potrjuje.
2.	Volitev poslanca Ivana Hribarja se izroča posebnemu poverjevalnemu odseku 7 udov, da jo natančneje pretresa in deželnemu zboru o njej poroča.
Deželni glavar:
Kar se tiče prve polovice tega predloga, je soglasen s predlogom deželnega odbora in glede tega mi ni treba staviti vprašanja glede podpiranja. Glede druge polovice pa v prvej vrsti vprašam, ali se podpira. Ich bitte die Herren, welche diesen Antrag unterstützen, sich zu erheben.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt. Želi kdo besede?
28
HI. Sitzung «m 15. Oktober 1889.
III. seja dne 15. oktobra 1889. —
Poslanec dr. Tavčar:
Slavni zbor! Jaz se ne bodem spuščal v podrobnosti, katere nam je navajal gospod poslanec Klun in s katerimi je hotel podpreti svoj predlog. Jaz se v bistvu tudi temu ne upiram, da bi se ravno izvanredna tista volitev, ki je prej ko ne gospodu poslancu Klunu malo priljubljena, izročila posebnemu odseku. Ali on se je skliceval v svojem govoru na poročilo deželnega odbora in iz njegovih podatkov se jaz nisem mogel prepričati, da bi deželni odbor, predlagajoč, naj se tudi ta volitev potrdi, stal na slabih tleh. Mislim, da moramo tukaj vsi nepristransko glasovati in zdi se mi, da na podlagi takih argumentov, kakor jih navaja poslanec Klun, ne gre, da bi kar meni nič tebi nič izpodnesli predlog deželnega odbora.
Gospod poslanec Klun se je skliceval na poročilo deželnega odbora in tudi jaz se sklicujem nanj, prej pa, kot morem z lahko vestjo glasovati, bodi si za predlog gospoda poslanca Kluna, bodi si za predlog deželnega odbora, bi prosil gospoda referenta, da bi nam pojasnil nekatere reči, ki so po mojih mislih za celo to vprašanje merodajne. Jaz se bojim, da bi se vsled tega po nepotrebnem tratile moči slavnega zbora, ki bi se potem moral baviti z vprašanji, ki niso posebno važna. O volitvi poslanca Hribarja sem prepričan, da je legalna, tako, da bode deželni zbor zgubljal samo čas, če bo o nji posebej razpravljal.
Iz poročila razvidimo, da je deželni odbor, predno je stavil predlog zbornici, vže dal poizvedovati o celi stvari. In slavni deželni odbor sam kon-statuje, da se je po poizvedbah vse v redu vršilo, da ni nobenih pomislekov. Vsi volilci, ki so glasovali, so bili pravi, njih identiteta se je konstatovala in dokazala in to je za mene glavna stvar. Da bi se na posamezne podrobnosti tako ozirali, to ne zahteva duh postave. Zatorej bi gospoda referenta deželnega odbora prosil, naj visokej zbornici, predno se glasuje o predlogu gospoda poslanca Kluna, pove in razloži, katere poizvedbe so se vršile in kako je prišel deželni odbor do sklepa, da ne more biti dvoma, da so volili samo opravičeni volilci. Ako mi gospod poročevalec pred visoko zbornico še enkrat zatrdi, da o identiteti volilcev dvoma biti ne more, potem ne vem, čemu bi trebalo legitimacijskega odseka, da bi še enkrat premlatil celo to stvar. Potem mi zadostuje, kar nam pove deželni odbor. Ako se torej gospod poročevalec izreče, da so poizvedbe imele ta resultat, kot sem popred rekel, nasvetujem, naj se volitev gosp. poslanca Hribarja odobri kot vse druge volitve.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? Ker se nihče ne oglasi, dam besedo gospodu poročevalcu.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Jaz bi bil stvar pojasnil, ako bi me tudi ne bil častiti gospod predgovornik pozval. Deželni odbor je pretresaj e volilni akt poslancev za stolno mesto
Ljubljana mogel gledati le na to, kar je v aktu in jaz za svojo osebo tudi moram pritrditi, da mi ni mogoče o drugem poročati, kot o tem, kar je v volilnih aktih. Ti so se pa z vso natančnostjo pregledali in našlo se je, kar se tiče ožje volitve, ki se je vršila po sklepu volilne komisije precej drugi dan, da je cela volilna komisija bila o tem preverjena, da se je tudi ožja volitev z vršila tako, kakor se more zahtevati pri volitvi, ki se vrši pri tolikih volilcih, namreč 1813, precej drugi dan. Sklenila je namreč volilna komisija, da se bode ožja volitev precej drugi dan vršila, ako je treba. Merodajen je bil za poročilo deželnega odbora zapisnik z dne 9. julija 1889, katerega bodem z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja prečital, da bode gospodom stvar popolnoma jasna in se ne bo nič prikrivalo. (Bere —
lieft):
„Die Wahlkommission setzt ihre Thätigkeit fort, für die heutige engere Wahl wurden außerhalb des Wahllokales den erschienenen Wählern, die sich mit Legitimationskarten ausgewiesen haben oder deren Identität mit Zuhilfenahme des Magistratsbeamten Kališ con-ftatirt werden konnte, neue, mit dem Magistratssiegel versehene Stimmzettel ausgefolgt.
Diese Wähler wurden sodann in das Wahllokale nach alphabetischer Reihenfolge geladen und gaben ihre Stimmzettel ab.
Die Wähler, welche Wahlzettel abgegeben, wurden in dem einen Pare der Wählerliste bei deren Namen mit rothem, in dem zweiten Pare mit blauem Stift bezeichnet.
Da in dem gestrigen Abstimmungsverzeichnisse die Wähler nicht nach der fortlaufenden Nummer der Wählerliste vorkommen, von den heutigen Wählern mehrere ohne Legitimationskarten erschienen waren und das Nachsuchen der Nummern in der Wählerliste bei der großen Zahl viel Zeit in Anspruch nehmen durfte, so wurde für die heutige engere Wahl ein neues Abstimmungsverzeichnis geführt und wurde dasselbe mit II bezeichnet. (Das gestrige Abstimmnngsverzeichnis fuhrt die Nr. I).
Nach dem Abstimmungsverzeichnisse II haben 672 Wähler gewählt, bei der Scontrirung wurden 674 Stimmzettel gezählt, von diesen entfielen auf Ivan Hribar 351, Dr. Alfons Mosche 322 Stimmen.
Ein Stimmzettel lautet auf Dr. Josef Kapler und Föderl, ist daher bei der engeren Wahl ungiltig."
Z ozirom na ta zapisnik in določilo § 41. deželnega volilnega reda, katero se v zadnjem odstavku glasi:	»Vsak volilec mora, oddajaje glasnico, po-
kazati svojo izkaznico«, obrnil se je deželni odbor, predno je svoje poročilo sklenil, do mestnega magistrata, naj bi pozvedoval, kako se je pri tej volitvi ravnalo in identiteta vsakega volilen konštatovala. Mestni magistrat je to z vršil in napravil se je s celo komisijo zapisnik, katerega si usojam tudi od besede do besede prečitati. (Bere — Liest):
„Imenovanim gospodom članom bivše volilne komisije prečital se je dopis deželnega odbora kranjskega z dne 30. septembra 1889, št. 5256.
Na to izjavljajo imenovani člani sledeče:
Vže pred začetkom volitve dne 8. julija 1889 bilo je sklenjeno, da bodo smeli samo tisti volilci
111. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
29
voliti, ki se bodo izkazali z izkaznicami. Ta sklep se je točno in strogo izvrševal, kajti od nikoga se ni sprejela glasovnica, ki legitimacije pokazal ni.
Dalje je bilo skleneno, da se bode ožja volitev, če do te pride, vršila prihodnega dne t. j. 9. julija 1889. Ta sklep storil se je zategadelj, da se volitev ni preveč zavlekla in da se duhovi niso preveč razburjali.
Dne 9. julija pred začetkom ožje volitve smo jednoglasno sklenili, da smejo voliti tudi tisti, ki ne bodo imeli izkaznic, če bode komisija konstatirala njih istinitost (identiteto).
Ta sklep se je storil zategadelj, ker je bilo pričakovati, da mnogo volilcev ne bode več imelo izkaznic in ker namen izkaznicam ni drug, kakor dokazati identiteto volilca.
Tak namen pa se je doseči dal tudi po sklepu volilne komisije.
Volilcev, ki niso imeli izkaznic, je bilo neznatno število, tako da je mej člani volilne komisije bilo mnogo čudenja, da je došlo toliko volilcev z izkaznicami.
Oni volilci, ki niso imeli izkaznic pri sebi, smeli so oddati glasovnice šele potem, ko je komisija kon-štatirala njih identiteto. Brez konštatiranja identitete pa se k volitvi nikdo ni pripustil.
Potem se zapisnik završi in podpiše“.
Poročevalec je pa tudi ustno z gospodom vladnim komisarjem, gospodom županom in drugimi gospodi komisije o tej zadevi govoril in je na podlagi vseh teh poizvedeb došel za svojo osebo do popolnega prepričanja, da je bila identiteta tistih, ki niso imeli izkaznic, mnogo bolje dokazana, nego se to more storiti z izkaznicami.
Z ozirom na to in ker se je reklo, da je bilo jako malo tistih gospodov, ki so volili brez izkaznic, dalje z ozirom na to, da je gospod vladni komisar izrekel, da bi izid volitve ne bil drugačen nego je sedaj, ko M bili tudi vsi volilci izkaznice imeli, sem jaz v deželnem odboru predlagal in se je v deželnem odboru sklenilo, naj se slavnemu zboru nasvetuje, da se tudi ta volitev odobri.
Deželni glavar:
Prestopimo torej k glasovanji in sicer mislim glasovanje tako urediti, da glasujemo v prvej vrsti o potrditvi volitve, katerej ni ugovora, namreč prvi predlog deželnega odbora se glasi tako-le:
»Izvolitev gospoda Petra Grasselli-ja za deželnega poslanca za volitveni okraj mesta Ljubljana se potrdi.
Die Wahl des Herrn Peter Grasselli als Landtagsabgeordneten für den Stadtwahlbezirk Laibach wird als gütig erklärt."
Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi del predloga deželnega odbora je sprejet in volitev gospoda poslanca Petra Grasselli-ja potrjena. Glede drugega dela pa moram spremenje-
valni predlog gospoda poslanca Kluna popred dati na glasovanje, to je drugi del njegovega predloga, ki se glasi:
»Volitev poslanca Ivana Hribarja se izroča posebnemu poveljevalnemu odseku 7 udov, da jo natančneje pretresa in deželnemu zboru o njej poroča“.
Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prosim gospoda poročevalca poročati dalje o volitvah mest in trgov.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(Bere: — Liest:)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Srečka Stegnarja za deželnega poslanca mestno-volitvenega okraja Idrija se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Felix Stegnar als Landtagsabgeordneten für den Stadtwahlbezirk Jdria wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda dr. Ivana Tavčarja za deželnega poslanca mestno-volitvenega okraja Kranj, Loka se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Dr. Ivan Tavčar als Landtagsabgeordneten für den Stadtwahlbezirk Krainburg, Lack wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Deželni glavar:
0 volitvi gospoda poročevalca samega poroča gospod poslanec in deželni odbornik Detela.
Poročevalec Detela:
V volitvenem okraji: Tržič, Radovljica, Kamnik, prišlo je k volitvi 193 volilcev. Od oddanih glasov odpadlo je na gospoda ces. svetnika Ivana Murnika 185 glasov. Absolutna večina znaša 96 glasov, torej je gospod Murnik izvoljen. Ker zoper volitev ni pomislekov, deželni odbor predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Ivana Murnika za deželnega poslanca mestno-volitvenega okraja Tržič, Radovljica, Kamnik se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Johann Murnik als Landtagsabgeordneten für den Stadtwahlbezirk Neumarktl, Radmannsdorf, Stein wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
30
III. seja dne 15. oktobra 1889. -
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(Bere: — Liest:)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Josipa Gorupa za deželnega poslanca mestno-volitvenega okraja Postojna, Vrhnika, Lož se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Josef Gornp als Landtagsabgeordneten für den Stadtwahlbezirk Adelsberg, Oberlaibach, Laas wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Frana Šuklje-ja za deželnega poslanca mestno-volitvenega okraja Novo Mesto, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Franz Znklje als Landtagsabgeordneten für den Stadtwahlbezirk Rndolfswert, Wei-xelburg, Tschernembl, Möttling, Landstraß, Gurkfeld wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Roberta Braune-ta za deželnega poslanca mestno-volitvenega okraja Kočevje, Ribnica se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Robert Braune als Landtagsabgeordneten des Stadtwahlbezirkes Gottschee, Reif-niz wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Pri volitvi poslancev za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani mi je pa čast poročati o nasvetu v prilogi 23. in v prilogi 29. in z ozirom na to, kar je povedano v poročilu deželnega odbora o volitvi deželnih poslancev trgovinske in obrtne zbornice v prilogi 29., nasvetujem, da se predlog, kteri je v prilogi 23. spremeni tako, da se zbriše ime gospoda Frana Xav. Souvana, ki se je volitvi odpovedal in bi se glasil predlog v prilogi 23. tako-le:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda Antona Kleina za deželnega poslanca trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Anton Klein als Landtagsabgeordneten für die Handels- und Gewerbekammer in Laibach wird als gütig erklärt.
in v prilogi 29. tako-le:
111. Sitzung am 15. Oktober 1889.
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospoda dr. Karola Bleiweisa viteza Trsteniškega za deželnega poslanca trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl des Herrn Dr. Karl Ritter von Blei-weis-TrstenM als Landtagsabgeordneten für die Handels- und Gewerbekammer in Laibach wird als gütig erklärt.
(Oba predloga obveljata brez debate. — Beide Anträge werden ohne Debatte angenommen.)
Glede volitve poslancev iz vrste velikega posestva nasvetuje deželni odbor:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Izvolitev gospodov barona Otona Apfaltrerna, grofa Ervina Auersperga, grofa Leona Auersperga, barona Leopolda Liechtenberga, Karola Luckmanna, barona Friderika Reehbacha, barona Josipa Schwegla, barona Beno Tauffererja, barona Alfonsa Wurzbacha in dr. Adolfa Schafferja za deželne poslance iz volil-skega razreda velikega posestva se potrdi.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
Die Wahl der Herren Otto Freiherr von Apfal-trern, Erwin Graf Auersperg, Leo Graf Auersperg, Leopold Freiherr von Liechtenberg, Carl Luckmann, Friedrich Freiherr von Rechbach, Josef Freiherr von Schwegel, Benno Freiherr von Taufferer, Alfons Freiherr von Wurzbach und Dr. Adolf Schaffer als Landtagsabgeordnete aus der Wühlerclasse des großen Grundbesitzes wird als gütig erklärt.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
7. Ustno poročilo finančnega odseka:
a) o izkazu glede gospodarjenja s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1888., — k prilogi 2.;
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses:
a) über den Gebarungsausweis des kram. VolksschKllehrer-Pensionsfondes pro 1888, — zur Beilage 2;
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Pri kranjskem učiteljskem pokojninskem zakladu je bil donesek deželnega zaklada za 1. 1888. proračunjen z 11.058 gld., pa je djansko znašal 11.500 gld. torej za 472 gld. več, kot je bilo proračunjeno. To povekšanje izhaja od tod, da se ni pri vseh točkah dobilo toliko, kakor se je računalo, kar je razvidno iz primerjanja proračuna s končnim uspehom. (Bere glavne številke iz priloge 2. —• Liest die Hauptsummen aus Beilage 2.)
111. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
31
Ako torej primerjamo vse troske z dohodki, najdemo, da so troski znašali skupaj 22.300 gld. 93 kr., plačanih pa je bilo le 20.636 gld. 91% kr., drugo je bil zastanek koncem leta 1888. Ako primerjamo troske z dohodki kaže se končno čisto aktivno imetje 83.662 gld. 72 kr., v resnici pa je bilo plačanega le 32.079 gld. 39% In’., torej je končni letni zastanek znašal 1583 gld. 32 % kr. Cela imovina pa koncem leta obstoji v državnih obveznic št. 35753 in 126392 v znesku 32.050 gld. in v gotovini 29 gld. 39 % kr.
Finančni odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Račun kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1888 s skupnimi dohodki 23.781 gld. 35 kr., od katerih je bilo dejansko vplačanih 20.534 gld. 01 kr. in s skupnimi troski 22.300 gld. 93 kr. se odobruje.
2.	Izkaz imovine učiteljskega pokojninskega zaklada se jemlje na znanje.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Z ozirom na sklep, katerega je storil slavni zbor v zadnji seji po nasvetu gospoda poslanca Detele, namreč da se določi, kaj spada od letnega poročila v kateri drugi odsek, sta se finančni in upravni odsek dogovorila z odsekom za letno poročilo in v imenu teh odsekov nasvetujem:
„§ 3. črka A. „Deželno kulturne zadeve“, — § 6. „Občila“ se izročita upravnemu in gospodarskemu odseku v pretres in poročanje.
§ 7., črka A, „Prisilna delavnica“, - marg. št. 3. iz § 8. „nagrade za pouk v verstvu po ljudskih šolah v Ljubljani, marg. št. 4., 5., 9., 10., 11., 12., 14., 15 iz § 9. ustanove“, — marg. št. 4. iz § 10. „osobne zadeve“ se izroče finančnemu odseku v pretres in poročanje. “
Kar se tiče drugih oddelkov iz letnega poročila, kateri se bodo morda oddali drugim odsekom, nasvetovalo se bode to v prihodnji seji.
Deželni glavar:
Gospodje ste slišali predlog gospoda poročevalca finančnega odseka, ki se je storil dogovorno z upravnim odsekom in odsekom za letno poročilo. Želi kdo k tem predlogom besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prestopimo torej k glasovanju o skupni celoti predloga, kot ga je stavil gospod poslanec Murnik. Prosim gospode, kateri mu pritrde, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
b) o računskem sklepu novmalno-šolskega zaklada za leto 1888. — kv prilogi 3., — in o § 8. letnega poročila „Šolstvo“, marg-. št. 3;
b) über den Rechnungsabschluss des Normal-schnlsondes pro 1888, zur Beilage 3, — und über § 8 des Rechenschaftsberichtes „Unterrichtswesen", Marg. Nr. 3.
Poročevalec Kinn:
Slavni zbor! Računski sklep normalno-šolskega zaklada nam kaže prijetno prikazen, da smo veliko na b oljem ž njim, kakor smo bili proračunih. Na eni strani namreč se je veliko manje potrošilo, kakor smo bili v proračun postavili, na drugi strani pa se je veliko več dobilo, kakor smo mislili, tako da deželni zaklad ni imel toliko dodajati k normalno-šolskemu zakladu, kakor je bilo proračunjeno, ampak se nam kaže jako lepa prihranitev.
Po proračunu namreč bi znašali aktivitetni užitki učiteljev 253.482 gld., v resnici izplačali pa smo le 245.433 gld. 36 kr., torej se je pri tej sami točki prihranilo celih 8.048 gld. 64 kr. Na drugi strani pa smo pridobili pri dohodkih več, kakor je bilo proračunjeno, 10% priklade na davke smo namreč proračunih na 140.100 gld., v resnici pa so znašale 146.141 gld. 90 % kr., torej za 6.041 gld. 90 % kr. več, kakor so bile proračunjene. To prihaja od tod, ker se izkaz davkov, katerega davkarije dajejo in na katerega se naslanja naš proračun, med letom spreminja in se davki naraščajo vsled novih patentov, večjega prihodninskega in pridobitnega davka itd. Na drugi strani mi je omenjati, da smo pri zapuščinah po triletnem presežku postavili v proračun 14.880 gld., vplačalo se je pa le 13.301 gld. 19% kr., in sicer zarad tega, ker ni umrlo toliko bogatih ljudi, da bi bili od njih zapuščin dobili ves proračunjeni znesek. V primeri s proračunom je bil skupni dohodek večji za 4656 gld. 86 % kr., in vsled teh večjih dohodkov oziroma manjših troskov se je donesek deželnega zaklada, ki je bil proračunjen na 111.873 gld. 26 kr. znižal na 96.984 gld. 57 % kr.; deželni zaklad je torej prihranil 14.888 gld. 68% kr.
Ako preidemo k posameznim številkam ter primerjamo proračun in dejanski prihodek, vidimo, da je bilo pokritje za leto 1888. v skupnem znesku 168.522 gld. 26% kr. za 4.656 gld. 86% kr. večje, nego je bilo proračunjeno.
Ako pregledamo troske, vidimo, da je pri akti-vitetnih užitkih učiteljev, ki so bili proračunjeni na 253.482 gld. prihranjenih 8.048 gld. 64 kr., da pa so nagrade in podpore znašale za 946 gld. 57 % kr. več, nego je bilo proračunjeno. To prekoračenje ne bi smelo znašati nikdar več nego 300 gld. v smislu sklepov deželnega zbora; da je pa 1. 1888. znašalo nad 900 gld., prihaja od tod, da se je preteklega leta ustanovilo nekaj novih šol, da so se nekaterim učiteljem dovolile nagrade za verski pouk, zlasti pa da se je nekaterim veroučiteljem na Ljubljanskih šolah, t. j. gospodu Karlinu in gospodu Smrekarju
32
III. seja dne 15. oktobra 1889. -
nagrada za verouk od 800 gld. zvišala na 1000 gld. Dotični prošnji je podpiral mestni in deželni šolski svet, in deželni odbor ni imel uzroka, da bi ne bil pritrdil dotičnemu nasvetu in nagrade povekšal. Od tod torej prihaja ta presežek, kar poroča tudi deželni odbor v marg. št. 3, § 8. in mislim, da je primerno, ako slavni zbor to na znanje vzame pri tej priliki.
(Bere ostale številke računskega sklepa in raz-kaza imovine iz priloge 3.	— Liest die übrigen
Summen des Rechnungsabschlusses und der Nachweisung des Vermögens uns Beilage 3.)
Slavni zbor naj glede na to poročilo sklene:
1.	Računski sklep normalno-šolskega zaklada za 1. 1888. z dejanskimi rednimi dohodki 168.522 gld. 26 V» kr., izvanrednimi pa 96.984 gld. 57 y3 kr., torej v skupnem znesku 265.506 gld. 84 kr. in z dejanskimi troski 268.727 gld. 10'/„ kr. se odobruje.
2.	Ravno tako se odobruje imovinski razkaz zal. 1888. s skupnim imetjem 118.155 gld. 67V» kr.
3.	Marig. št. 3., § 8. letnega poročila sej’emlje na znanje.
Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
c) o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1888. — k prilogi 7.
c) über beit Rechnungsabschluss des Theater-sondes pro 1888, — zur Beilage 7.
Poročevalec Hribar:
Slavni zbor! Ker je tiskano poročilo v rokah vseh častitih gospodov poslancev, naj mi bode dovoljeno, da ne poročam natanko o vseh številkah, kot so v njem navedene, ampak le o tem, kar častiti gospodje ne najdejo v računskem sklepu samem. Glede računskega sklepa mi je omeniti, da je knjigovodsko dovršen in pregledno sestavljen.
Ako prestopim na poročilo, opozarjam na redne dohodke in redne troške. Ta oddelek obsega tiste rubrike, katere je slavni zbor lanskega leta postavil v proračun. Po teh se je ravnalo knjigovodstvo in tem primerno sestavilo tudi računski sklep. Ta kaže dejanskih prihodkov za 1. 1888. 3.001 gld. 58 kr. in dejanskega troska 2.224 gld. 55 kr., torej p otroška manje kot dohodkov. Ako se sedaj oziramo na pravo pokritje leta 1888. in ga primerjamo s proračunom, vidimo, da se je manj prejelo za 42 gld. 94 kr. Redni potrošek za leto 1888. znaša 1.010 gld. 49 kr., proračunjenih je bilo 1.013 gld., manj se je tedaj potrosilo 2 gld. 51 kr.
Ako prestopimo k posameznim točkam, vidimo, da je bilo proračunjeno za vzdrževanje poslopij 228 gld.; med tem ko se je izdalo 194 gld. 39 kr. pri tej točki, tedaj manj za 33 gld. 61 kr. in sicer zato, ker se je za popravo redutnega poslopja pro-računilo 200 gld., izdalo pa le 175 gld. 87 kr., torej
III. Ätzung am 15. ©ktobcr 1889.
za 24 gld. 13 kr. manj, za dimnikarsko delo v reti uti se je proračunilo 28 gld., izdalo pa le 18 gld. 52 kr., torej se je prihranilo 9 gld. 48 kr. Pri vzdrževanji poslopij je omeniti še posebej zastankov koncem 1. 1888. v znesku 128 gld. 26 kr., to je še namreč izplačati za poprave, ki so se vršile lanskega leta v reduti. Pri različnih troskih omeniti mi je zastanka 76 gld. 11 kr., ker še ni bilo plačanih prisilni delavnici za razna dela 60 gld. in 16 gld. 11 kr. za inserate o prodaji starega glediškega poslopja.
Ko sem tako v kratkem opozoril na najvažnejše številke rednih dohodkov in troskov, mi bodi dovoljeno prestopiti k izrednim dohodkom in troskom ter obširneje govoriti o njih, ker niso bili pro-računjeni. Med dohodki nahajamo dohodke kreditnih operacij v znesku 13.164 gld. 03 kr. Te kreditne operacije so se vršile tako, da je deželna bla-gajnica vzdignila v hranilnici knjižico št. 151537 z 10.000 gld., vzela obresti od konto-korentno v hranilnici naloženih 60.000 gld. za čas od 28. marcija
1887	do 25. avgusta 1888 v znesku 2.703 gld. 59 kr., potem pa je deželni zaklad plačal 4V2^ od posojenega mu kapitala 15.000 gld. za čas od 29. maja
1888 do 14. junija 1888 v znesku 31 gld. 44 kr. in da je isti plačal obresti od kapitala 33.000 gld. za čas od 25. avgusta 1888 do 21. decembra 1888 v znesku 429 gld. Potem takem je razvidno, da se je skupaj prejelo 13.164 gld. 03 kr. Na drugej strani pa se je izdalo pod naslovom kreditne operacije 11.960 gld. 19'/» kr. Zaklad deželnega gledišča je namreč plačal za 5 hranilničnih knjižic ä po 10 gld. 50 gld., nekaterim posestnikom lož zavarovalnine v znesku 11.250 gld. in istotako do takrat naraslih obresti 660 gld. 19 '/.2 kr., tedaj skup 11.960 gld. 19'/a kr-
Pri novih stavbah je bil djanski potrošek 750 gld. Ta se nanaša na 550 gld., ki so se izplačali arhitektu Walterju za načrt, katerega je izgotovil za novo gledišče in od katerega spada 300 gld. na leto 1888., 250 gld. pa na leto 1887. Potem se je od tega 200 gld. plačalo deželnemu inženerju Hraskemu, da je potoval na Dunaj, Prago in Brno in si ogledal stavbe gledišč, ker mu je bilo naročeno, izdelati novi načrt. Zastanek 33 gld. 98 kr. v troskih se tiče kranjske stavbne družbe in sicer je to potrošek, katerega je imela, da je na cesarja Josipa trgu postavila šablono, da se je vidilo, kako bode stalo novo gledišče. Teh 33 gld. 98 kr. izplačalo se je v teku tega leta.
Naj se vrnem še ad a) k zgorenji točki. Omenjeni zastanki koncem 1. 1888. so znašali 2.218 gld. 87 kr. in obstoje v tem, da je bilo dne 31. decembra 1888 ložnim posestnikom še na dolgu 1.800 gld. in 110 gld. 76 kr. obresti ter da so se poravnale deželnemu zakladu obresti za čas od 1. januarija 1888 do 15. junija 1888.
Končno še primerjam skupne dohodke redne in izredne in vidimo, da so skupaj znašali 15.771 gld. 09 kr. in če potem odtegnemo skupne troške 15.689 gld. 55 '/a kr-i ostalo je premoženja koncem 1. 1888. 81 gld. 53'/3 kr. Ker pa je izkazano, da ni ostalo nič v blagajnici, moram opozarjati, da teh 81 gld. 53 '/2 kr. najdete, ako primerjate zastanke lanskega in letos-
111. seja dne 15. oktobra 1889.
III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
33
nega leta ter zastanke lanskega leta odštejete od onih letošnjega leta.
Preidem k prehajalnim dohodkom in troskom, ki tudi niso bili proračunjeni. Predplačila deželnega zaklada so znašala 15.796 gld. 78 kr., na to se je povrnilo 16.910 gld. 83'/2 kr., tako da se je dolg pri deželnem zakladu 1. 1888. zmanjšal za 1.114 gld. 05kr. Omeniti še je zastankov povrnenih depozitov in tujih denarjev. To so prehodne stvari, ki se morajo poravnati na eni in na drugi strani. Nastanek 9 gld. pri troških se tiče najemninske doklade, ki še ni bila poravnana koncem 1. 1888. Zadnji številki v dohodkih in troških se ujemate, ker se je bilo deželnemu zakladu povrnilo toliko predplačil, kolikor se jih je moglo pokriti z blagajnično gotovino koncem leta.
Prestopimo sedaj k razkazu imovine koncem 1. 1888. Ako primerjamo tukaj izkazano premoženje v gotovini z onim koncem 1. 1887., vidimo, da se je zdatno znižalo, kajti 1.1887. je znašalo še nad64.000 gld. med tem ko znaša sedaj le 53.991 gld. 48 kr. Da bode slavnemu zboru jasno, odkod je to, omeniti mi je, da se je v letu 1888. iz hranilnice vzelo onih 60.000 gld., ki so bili naloženi in obresti v znesku 2.703 gld. 59 kr., tako da je dne' 25. avgusta 1888, ko se je ta denar vzdignil, znašalo glediščno premoženje v gotovini 62.703 gld. 59 kr. Povedal sem že, da se je vzelo iz hranilnice glavnice in obresti vkup 12.703 gld. 59 kr. zato, da so se posestnikom lož v starem gledišči poplačali njihovi deleži; ako to odtegnemo od zgorajšnjega zneska, vidimo, da je bilo dne 25. avgusta 1888 ostalo v hranilnici okroglih 50.000 gld. Od 25. avgusta do 31. decembra 1888 je teh 50.000 gld. dalo obresti 1.143 gld. 54 kr. in ako to prištevamo kapitalu 50.000 gld., imamo premoženja 51.143 gld. 54 kr., tedaj ravno toliko, kot je tukaj izkazalo deželno knjigovodstvo.
V posestvih je bilo vrednosti 41.652 gld. 48 kr. in sicer je bilo staro gledišče vredno 20.000 gld. in poslopje, v katerem zborujemo, 22.554 gld. 66 kr., potem pa se je odpisalo po predpisu na obrabljenosti 4M' in ostaja torej vrednost 41.652 gld. 48 kr. Ge še prištevamo vrednost inventura 85 gld., znaša skupna imovina 95.728 gld. 96 kr., medtem ko je 1. 1887. znašala 106.889 gld. 37 kr., in se je, kakor sem povedal, vsled tega nekoliko znižala, ker se je iz hranilnice vzel denar, da se je plačal delež posestnikom lož.
Preiti mi je sedaj k pasivom. Omeniti je pomote, ki se je vrinila v izkaz, ker se je namreč za 1. 1887. izkazalo rednega dolga 1.464 gld. 06 kr., kar pa ni resnično, ker je bilo rednih zastankov le 1.214 gld. 06 kr., izrednih 250 gld. in prehajalnih 7.929 gld. 94V,, kr. Stvar sama sicer na brojevno pravilnost računa nič ne vpliva. Za 1. 1888. imamo rednega dolga 204 gld. 37 kr., izrednega 2.218 gld. 87 kr. in prehajalnega 8.651 gld. 81 kr., kar vse sem že popred razložil in če prištevamo še obe dolžni pismi 15.000 in 4.000 gld. star. den. ali vkup 19.950 gld. av. velj., katere so enkrat stanovi posodili glediškemu zakladu, potem je skupnega dolga 31.025 gld. 05 kr., in ako jih primerjamo z imovino
95.728 gld. 96 kr., vidimo, da je čista imovina koncem 1. 1888. bila 64.703 gld. 91 kr.
Po tem poročilu predlagam:
Slavni zbor naj sklene:
1.	Računski sklep gledališkega zaklada per 31. decembra 1888 s skupnimi dohodki 79.667 gld. 41 kr. in skupnimi izdatki 79.667 gld. 41 kr., tedaj brez prebitka in izkazanimi aktivnimi zastanki 81 gld. 53 '/2 kr. se odobri.
2.	Imovina, izkazana dne 31. decembra 1888 z zneskom 64.703 gld. 91 kr. vzame se na znanje.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
d) o poročilu deželnega odbora glede zvišanja oskrbnine in podaljšanja oskrbne dobe za ustanovne deklice v baronice Licliten-thurnove dekliškem sirotišči, — k prilogi 14., — in o dotični peticiji vodstva dekliškega sirotišča.
d) über beit Bericht des Landesausschuffes, betreffend die Erhöhung der Berstflegsgebür und Verlängerung der Berpflegsdauer für die Landesstiftlinge in der Freiin von Lichten-thurn'schen Mädchenwaisenanstalt, — zur Beilage 14, und über die bezügliche Petition der WaifenhauÄeitnng.
Äerichtevstattee Du. Schaffer:
Die Angelegenheit, betreffend die Erhöhung der Verpflegsgebür und Verlängerung der Verpflegsdaner für die Landesstiftlinge in der Freiin von Lichten-thurn'schen Mädchenwaisenanstalt, ist schon im Jahre 1887 durch ein Gesuch der Vorstehung dieser Anstalt in Anregung gebracht worden, worin zwei Bitten ausgesprochen wurden: einerseits die Bitte, die Verpflegsgebür von 90 auf 100 fl. zu erhöhen, und zweitens, die Dauer des Aufenthaltes der Stiftlinge in der Anstalt bis zum Ablaufe des 16. Lebensjahres zu verlängern. Außerdem wurde von derselben Anstaltsleitnng in diesem Monate ein urgirendes Gesuch eingebracht, welches ebenfalls hier zur Erledigung zu kommen hat. Das erste Ansuchen anlangend, die Erhöhung der Verpflegsgebür von 90 auf 100 fl., so wird dasselbe im Gesuche ohne ziffermäßige Daten nur im Allgemeinen und zwar dadurch begründet, dass bei der gegenwärtigen Gebär sehr schwer das Auskommen zu finden sei, und dass daher durch milde Gaben bedeutend beigesteuert werden müsse. Weiters wird angeführt, dass im Jahre 1887 bei den Stiftlingen in der Knabenwaisenanstalt, im Marianum, der Jahresbeitrag seitens des Landes von 90 auf 100 fl. per Stiftlmg erhöht worden ist, und daher die gleiche Erhöhung auch in Bezug auf die weiblichen Landesstiftlinge billig erscheine und dies umsomehr, weil nach Ansicht
34
III. seja dne 15. oktobra 1889. -
der Vorstehuiig des Institutes die weiblichen Stiftlinge theurer zu stehen kämen, als die Knaben. In Übereinstimmung mit dem Antrage des Landesausschusses kann sich jedoch der Finanzausschuss dieser Anschauung nicht anschließen. Ob mit 90 fl. das Auslangen nicht gefunden werden kann, ist ziffermäßig nicht bewiesen. Umsoweniger aber konnte der Finanzausschuss die Anschauung theilen, dass die Verpflegung der Knaben eine billigere sei, als die der Mädchen, indem es sich bei ihnen nicht allein um die Kleidung handelt, sondern die Knaben auch meistens die Mittelschulen besuchen und auf diese Weise erhöhte Ausgaben verursachen. Im Allgemeinen kommen daher die Knaben theurer zu stehen, als die Mädchen.
Im Resultate dieser Erwägungen hat der Finanzausschuss beschlossen, sich dem Antrage des Laudesausschusses anzuschließen und eine Erhöhung der Verpflegs-gebür nicht anzuratheu. Wohl aber soll in Bezug auf die zweite Bitte: die Mädchen, theilweise wenigstens, länger als bis zum 15. Lebensjahre in der Anstalt zu belassen, dem Gesuche entsprochen werden, allerdings nicht ausnahmslos, wie es die Anstaltsvorftehung begehrt, weil diesfalls auf den finanziellen Erfolg Rücksicht genommen werden muss, und wir bereits auf dem Punkte stehen, dass der Waisenstiftungsfond seine Jahreseinnahmen so ziemlich erschöpft hat. In ausnahmsweisen Fällen aber kann es geschehen und es empfiehlt sich auch wirklich, dass Mädchen mit 15 Jahren, die noch halbe Kinder sind, noch nicht in's Leben hinaus gestossen werden, nachdem ihnen dabei meist nur ein Lebensweg übrigbleibt, sich als Dienstboten zu verdingen. Für solche Fälle erscheint es ausnahmsweise billig, wenn dem Landesausschusse die Ermächtigung gegeben wird, die weiblichen Stiftlinge bis zum 16. Lebensjahre in der Anstalt zu belassen.
Abgesehen von einer unbedeutenden stilistischen Änderung, schließt sich daher der Finanzausschuss den Anträgen des Landesausschnsses an.
Der Finanzausschuss beantragt somit:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Der Landesausschuss wird ermächtiget, in Ausnahmsfällen, wenn einzelne der einen Landesstiftplatz in der Freiin von Lichtenthurn'schen Mädchenwaisenanstalt genießenden Landesstiftlinge mit vollendetem 15. Lebensjahre noch nicht soweit körperlich entwickelt sein sollten, um, ohne an ihrer Gesundheit Schaden zu nehmen, aus der Anstalt entlassen werden und in einen Dienst eintreten zn können, über Ansuchen der Anstalt und nachdem er sich hievon überzeugt, den weiteren Aufenthalt eines solchen Stiftlings bis zum vollendeten 16. Lebensjahre auf Kosten des Waisenstiftungsfondes zu bewilligen.
2.	Das Ansuchen der Leitung der Freiin von Lichtenthurn'schen Mädchenwaisenanstalt um Erhöhung der jährlichen Verpflegsgebür für einen Landesstiftling von 90 fl. auf 100 fl. wird nicht bewilliget.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
lll. Sitzung am 15. Oktober 1889.
e) o proračunu zaklada prisilne delavnice za
leto 1890., k prilogi 11.;
e) über den Voranschlag des Zwangsarbeits-hausfondes pro 1890, zur Beilage 11.
Berichterstatter Kirckmarm:
Hoher Landtag! Mit dem Voranschläge des Zwangs-arbeitshausfondes pro 1890 stehen die Petitionen Z. I und II in Verbindung, weshalb ich mir die Erlaubnis des hohen Hauses erbitten möchte, zuerst darüber referiren zu dürfen.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Die Petition Nr. I geht aus von den Zwangsarbeitshausaufsehern II. Classe und von den Allshilfsaufsehern. Dieselben machen geltend, dass an der Anstalt eine sehr geringe Anzahl von Aufseherstellen I. und II. Classe normirt ist und deshalb außerordentliche oder Aushilfsaufseher engagirt sind. Die Aufseher II. Classe dienen schon mehrere Jahre, 6 bis 8 Jahre und länger und haben keine Aktivitätszulagen; die Aushilfsaufseher dienen schon 5, 6 Jahre zur Zufriedenheit, haben kein Anrecht auf Pension und auch keine Hoffnung auf Vorrückung, da die Anzahl der definitiven Stellen eine sehr geringe ist. Sie bitten nun, der hohe Landtag möge die Anzahl der Stellen für Aufseher I. und II. Classe vermehren.
Der Finanzausschuss hat beschlossen, diese Petition einfach auf die Beilage 24 des Landesausschusses zu verweisen. Die Vorlage Nr. 24 befindet sich nun schon längere Zeit in den Händen der verehrten Herren und ich glaube daher von der Vorlesung derselben absehen und mich nur auf die wesentlichsten Punkte beschränken zu dürfen. Früher war die Anstalt bedeutend kleiner als gegenwärtig, und trotzdem sind jetzt nur 16 Stellen normirt, nämlich 2 für Oberaufseher, dann sind noch 5 Aufseher I. Classe und 9 Aufseher II. Classe definitiv angestellt. Die Zwangsarbeitsanstalt ist indessen bedeutend vergrößert worden, und der Zwänglingsstand beläuft sich auf rund 400 Mann. Man rechnet gewöhnlich, dass auf je 10 Zwänglinge ein Aufseher zu kommen habe. Es sind daher 38 Mann erforderlich geworden, von welchen aber nur 2 Oberaufseher und 14 Aufseher definitiv angestellt sind. Alle anderen sind nur provisorisch aufgenommen worden. Diese Aushilfsaufseher haben keinen Diensteid geleistet, und da sie keine Aussicht haben, zu avancieren, sind schon mehrere aus dem Dienste getreten. Es liegt gewiss im Interesse der Anstalt, dass Aufseher, die befriedigend und längere Zeit gedient haben, derselben erhalten bleiben. Wenn man auch nicht die dem Stande von 400 Zwänglingen entsprechende Anzahl von Stellen creiren will, so erscheint es doch zweckmäßig, wenn man den Stand der Äufseher I. und II. Classe auf 25 erhöht. Dadurch würde die Anzahl der definitiven Aufseher einem Stande von 250 Zwänglingen entsprechen, welcher Stand der Anstalt voraussichtlich erhalten bleiben dürfte.
Der Finanzausschuss empfiehlt dem hohen Landtage die unveränderte Annahme des Landesausschussantrages und dieser Antrag lautet:
III. seja dne 15. oktobra 1889. -— III. Sitzung um 15. Oktober 1889.
35
„Da se paznikom v tukajšni deželni prisilni delavnici zboljša gmotno stanje in da se trajno ohranijo zavodu s tem, da se jim omogoči doseči višjo stopnjo, izvoli slavni deželni zbor pooblastiti deželni odbor, da sme 5 pazniških siužeb I. vrste z letno plačo po 360 gld. in z aktivitetno doklado po 48 gld., potem 6 pazniških siužeb II. vrste z letno plačo po 300 gld. in z aktivitetno doklado po '36 gld. stalno podeliti sedaj v deželni prisilni delavnici službujočim paznikom H. vrste, oziroma pomočnim paznikom po vrednosti in sposobnosti.
Der hohe Landtag wolle, um den Aufsichtspersonale in dein hiesigen Landes-Zwangsarbeitshause seine materielle Stellung zu verbessern und dasselbe dadurch, dass ihm ein Avancement ermöglicht wird, dauernd an die Anstalt zu fesseln, den Landesausschuss ermächtigen, 5 Ansseherstellen 1. Classe mit je einer Löhnung jährlicher 360 fl. und einer Aktivitätszulage von je 48 fl. und 6 Aufseherstellen II. Classe mit je einer Löhnung ä 300 fl. und einer Aktivitätszulage von je 36 fl. au die gegenwärtig in der Landes - Zwangsarbeitsanstalt bediensteten Aufseher II. Classe, rücksichtlich Aushilfsaufseher, nach Maßgabe deren Würdigkeit und Brauchbarkeit im Dienste, definitiv zu verleihen".
Ich empfehle dem hohen Hause die Annahme dieses Antrages.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k predlogu finančnega odseka ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, prestopimo k glasovanju in prosim, da gospodje, ki pritrde predlogu finančnega odseka, blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Kerichterstattrr Kirckmaitn:
Was die Petition Nr. II. betrifft, so glaube ich, dass dieselbe beim Voranschläge des Zwaugsarbeitshaus-fondes ihre Erledigung finden kann.
Ich erlaube mir nun auf den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1890 selbst überzugehen und ersuche die geehrten Herren, die Beilage 11 des Landesausschusscs zur Hand zu nehmen.
Der Finanzausschuss hat keine wesentlichen Änderungen daran vorgenommen, nur die Änderung, die bereits aus dem soeben angenommenen Antrage resultirt, und weiters die Reduction der Post IX., 2, nämlich die Verminderung des Betrages von 1000 fl. auf 500 fl. für „Jnventarialgegenstände", wofür der Betrag von 1000 fl. nach einem dreijährigen Durchschnitte angenommen wurde, welcher aber hier nicht maßgebend ist. Das ist alles und ich würde mir daher in Berücksichtigung der Zeitersparnis erlauben, bloß nach den Rubriken die einzelnen Hauptposten zu verlesen.
In formeller Beziehung habe ich zu bemerken, dass dem Finanzausschüsse die Zweitheilung in A und B in der Rubrik I nicht gefüllt. Die Überschrift hätte zu lauten: „Uradno osobje. — Amtspersonale", die Posten laufen dann fort von 1 bis 8.
Deželni glavar:
Ima kdo kaj omeniti k formalnemu predlogu finančnega odseka?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Berichterstatter	:
Der Gesammtbetrag der Rubrik I., 4270 fl. bleibt.
II. Emolumente .... 1617 fl. — kr.
III. Bestallungen . . .	536 „ — „
Deželni glavar:
Želi kdo besede k svotami v rubrikah I do III ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Berichterstatter Kitckmarm:
Ju der Rubrik IV ändert sich Post 3. Es hat nämlich bei A „Löhnungen der Aufseher" die Subrubrik 3 zu lauten: „10 Aufsehern zu 360 fl. = 3.600 fl.", „Activitätszulage 480 fl ", „zusammen 4.080 fl."
Die Subrubrik 4 hat zu lauten: „15 Äussehern zu 300 fl. — 4.500 fl.", „Activitätszulage 540 fl.", „zusammen 5.040 fl."
(Obvelja. — Angenommen.)
Bezüglich der Abtheilung B würde der Finanzausschuss vorschlagen, dass der Titel statt: „Außerordentliche Löhnungen" lauten würde: „Löhnungen der Aushilfsaufseher" und die Subrubrik 1: „9 Aushilfsaufsehern für den Bedarfsfall zu 80 kr. per Tag — 2.628 fl." und „ 10# Löhnungsbeitrag 263 fl.", „zusammen 2.891 fl.", wornach sich das Erfordernis der Rubrik IV mit 14.296 fl. summirt.
(Obvelja. — Angenommen.)
„V. Remunerationen und Aushilfen" bleibt unverändert mit 300 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
„VI. Kirchenerfordernisse" — 200 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Bei VII. „Erfordernisse für Montur und Armatur" würde ich mir die Correctur erlauben, dass die Zahl „34" anstatt „36 Aufseher" einzustellen sei. Die Summe bleibt unverändert mit 1.600 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
VIII. „Kanzlei- und Unterrichtserfordernisse" mit 340 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
In IX. vermindert sich die Summe um 500 fl. aus dem schon früher angeführten Grunde. Es ist in der Subrubrik: 2. „Jnventarialgegeustände" der Betrag
öon 1.000 fl. auf 500 fl. p rebuciten unb bie Summe ber IRubrtf IX fteflt fiel) baffer öon 27.200 fl. auf 26.700 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
X.	„Erhaltung befteljenber ©ebäube" — 490 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
XI.	„Steuern unb ®aben" — 17 fl.
(Obvelja: — Slngenommen.)
XII.	„fft'egief offen", unöeränbert mit 38.950 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Xin. „ißenfionen" bleibt unöeränbert mit 590 fl.
(Obvelja. jSslngenommen.)
3ur Scabri! XIY. „ißtoöifionen" mürbe id) eine Meine ©rlppung p beantragen mir erlauben.
. ©ent 1)oljen Sanbtage liegt öor bie petition IL, morin bie GberauffeljerSmitme Urfula ©obnifar um Sr^ötjung iljrer Sßroöifion bittet. Sie Sittftellerin ift arbeitsunfähig, 67 Saljre alt unb mar felbft 4 Sghre unb 4 SJtonate Staffel) erin, als in ber gmangSarbeitS» anftalt noch meiblidje fjmänglinge unterbracht maren. Sf)tem Sütanne ift feinerpit bie Sßroöifion butch ©in» rechnung beS 33rob= unb SJtonturpaufchaleS öon 400 auf 472 fl. erhöht roorben. Sn ©rmägung beS UmftanbeS, bafS bem ÜJianne ber Sittftellerin bie ißroöifion auf 472 fl. bemeffen mürbe, märe auch ber SBitme bie ißro» üifion auf '/3, nämlich nicht öon 400 fl., fonbern öon 472 fl. p erhöhen.
©er ffinanpuSfdjufS ftellt ben Slntrag:
„©er Urša ©obnifar, SBitme beS OberauffeljerS Sofef ©obnifar, mirb bie fßroöifion jährlicher 133 '/3 fl. auf ©in ©ritte! ber iprooifion iljreS öerftorbenen ©atten (13er 472 fl.), b. i. auf jährlich 157 '/3 fl. im ©naben» mege erhöht."
(Obvelja. — Slngenommen.)
©ie ißoften 1 bis - 9 bleiben unöeränbert, iJSoft 10 erhöht fid) öon 134 fl. auf 157 fl. unb bie Summe erhöht fich bemgemäfi ebenfalls, nämlich öon 1.433 fl. auf 1.456 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
XV.	„©nabengaben", bleiben unöeränbert mit 703 fl.
(Obvelja. ^ Slngenommen.)
XVI.	„SSerfchiebene SluSgaben", ebenfaES unöer» änbert mit 100 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
©aS ©efammterforberniS ftellt fich mit Etücfficht auf bie öorgenommenen Sìnberungen auf 92.165 fl.
(Obvelja. -4». Slngenommen.)
Sch erlaube mir nun p ben ©innahmSrubrilen überpgehen.
I.	„Sntereffen" f| 86 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
H. „©rtrag ber gabrifS» unb SirbeitSanftalt, bann SSerbienfte ber gmänglinge" — 45.900 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Sei III. merbett bie geehrten sperren bie Slnmer» Jung finben, bafS ber SanbeSauSfdpfg befcl)loffen hat,
bie .SmänglingSüerpflegStajje öon täglichen 50 Ir. per ®opf unb ©ag auf 45 fr. hera^)žumilt':)eru ift nämlich bereits öor 2 Safjten, als bie Sergröfjerung ber 3tt,an9§art,eitSanftalt geplant mürbe, ben SanbeS» auSfd)üffen ber fremben Sänber, melche ihre .Qmänglinge in unfere Slnftalt abgeben, bie EJlittheilung gemacht morben, bafS man bie Slnftalt öergröfjern unb eöentueE bie SerhflegStaje ermäßigen merbe. ©rftereS ift ge» fdjehen, inbeffen finb aber auch öon anberen Sänbern SlrbeitShäufer errichtet morben; fo in Sorneuburg, mo bie SSerpflegStaje nur 45 !r. p| ®opf unb ©ag aus» macht. Sn ffolge beffen finb öiele oberöfterreichifetje ßmäitglinge nach Sorneuburg abgegeben morben. Elach» bem in unferer Slnftalt nod) ij3laj) ift für beiläufig 50 .Qmänglinge unb bie SSerpftegung für mehr ßwänglinge fich öerhältniSmäfjig billiger fteut, glaubt ber Siaanj» auSfdjufS fich bem Sefchluffe beS ßanbeSauSfcfjuffeS an» fchüeßen p foEen, bamit ein üoEer Selag erhielt merbe, maS jeboch nur in ber SSorauSfejpng p erreichen ift, bafS bie SBerpftegStaje öon 50 auf 45 Ir. he*abgefeht merbe.
©ie Summe ad III. bleibt unöeränbert mit 52.600 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
IV. „Serfdjiebene ©innahmen" mit 3.000 fl.
(Obvelja. — Slngenommen.)
©ie ©efammteinnahmen betragen baljer 101.646 fl. ©ie ©efammtauSgaben . . . . . . . 92,165 „
@S ergibt fich fomit ein ÜberfctjitfS Don .	9.481 fl.,
metcljer an ben ßanbeSfonb behufs ©ilgung beS für ben Eteubau gemährten SBorfdjuffeS abgeführt mirb.
(Obvelja. — Slngenommen.)
f) o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za leto 1888., —k prilogi 10., — in o § 7. letnega poročila, črka A „Prisilna delavnica“ ;
f) üBer ben fftethuunggaBfcpBufg beg ^toangg» arBeitghaugfonbeg pro 1888, — jur ^Beilage 10, — unb über § 7 beg 9?e<heuf(haftgBe* riepteg, lit. A. „^toauggarBeitgauftalt" ;
©er SinanpuSfdjufS hat Ben 3ierf)nungSabfd)lufS beS 3wangSarbeitShauSfonbeS für baS Sal)r 1888 ein» gehenb geprüft unb finbet bieSfaES feinen anberen Sin» trag p ftellen, als auf ©enehmigung beSfelben. ©ie einzelnen differii glaube ich nicht öortragen p foEen, meil ohnehin jeber ber geehrten Herren in bie Seilage 10 fdE)on ©inficht genommen haben bürfte.
Snt SlEgemeinen ift nur p bemerfeit, bafS fomofjl bei ben ©innahmen, als auch bei ben SluSgaben, fich gegenüber bem Soranfdjlage mefentliche Überföhreitungen ergeben haben, melche jeboch baburcf) üoEfommen gerecht» fertiget erfreuten, bafS man für einen geringeren $mäng» lingSftanb präliminirt, als fich berfetbe nachträglich
Hi. seja dne 15. oktobra 1889.
III. Sitzung mit 15. Oktober 1889.
37
herausgestellt hat. Im ganzen waren es 410 Zwäng-linge, während nur für 350 präliminirt wurde. Die Überschreitungen sind daher vollkommen gerechtfertiget.
Der Finanzausschuß beantragt die Genehmigung des Rechnungabschlußes des Zwangsarbeitshausfondes pro 1883, wie er hier vorliegt, mit den Einnahmen von 256.984 fl. 57 kr. und den Ausgaben von 294.166 fl.
Was den Vermögensstand anbelangt, so hat sich derselbe in Folge der Neubauten etwas vermehrt, und zwar um die Summe von 23.433 fl. 43 kr. Der Ge-sammtvermögensstand beträgt 141.552 fl. 84 kr.
Das geehrte Haus wolle nun beschließen:
„Der Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes pro 1888 mit den Einnahmen von 256.984 fl. 57 kr., den Ausgaben von 294.166 fl. und dem Vermögensstande von 141.552 fl. 84 kr. wird genehmiget".
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Ich möchte noch über den § 7 des Rechenschaftsberichtes referiren.
Der Finanzausschuss hat den Bericht des Landes-ausschusfes über die Zwangsarbeitsanstalt eingehend geprüft, und findet keine besonderen Anträge daran zu knüpfen. Es läßt sich ein befriedigendes Fortschreiten der Anstalt constatiren Die Resultate, die in diesem Jahre erzielt wurden, haben sich gegenüber dem vorigen Jahre noch gebessert, und der Finanzausschuss stellt daher den Antrag:
„Das hohe Haus möge den § 7 des Rechenschaftsberichtes A. „Zwangsarbeitsanstalt", Marg. Nr. 1—22, zur Kenntnis nehmen".
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ge ne, prestopimo na glasovanje in prosim tiste gospode, kateri so za predlog, da se § 7. letnega poročila, A., marg. št. 1 do 22. na znanje vzamejo, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen)
(ff o dopisu rektorata tehniške visoke šole v Gradcu glede podpore dijakom za popotovanje;
g) über die Zuschrift des Nectorates der tech-nischen Hochschule in Graz wegen Reise-uuterstütznng der Studierenden;
iievirijier stattet- Kavo» Mntzhach:
Hoher Landtag! Die Schüler des letzten Jahrganges der Ingenieurschule an der k. k. technischen Hochschule in Graz haben im Mai dieses Jahres an den kram. Landesausschuss ein Gesuch um eine Unterstützung behufs Theilnahme an den wissenschaftlichen Excursionen dieser Schule gerichtet.
Dieses Gesuch wurde von der Lehrkanzel für Erd-, Tunnel-, Straßen- und Eisenbahnbau auf das wärmste
befürwortet mit der Begründung, dass die wissenschaftlichen Excursionen den wichtigsten Bestandtheil des Unterrichtes in den eigentlichen Fachgegenständen der Ingenieurschule bilden, und dass die wenigsten Hörer in der Lage sind, an diesen Excursioneu theilzunehmen.
Das wäre freilich sehr beunruhigend; denn weitn die Excursionen den wichtigsten Bestandtheil des Unterrichtes bilden, und die wenigsten Hörer in der Lage sind, sich an denselben zu betheiligen, so ist es klar, dass bisher die wenigsten Jngenieurschüler in Graz eine genügende Ausbildung erlangen konnten.
Wahrscheinlich hat sich jedoch die gedachte Lehrkanzel zu einer so düstern Darstellung der Verhältnisse nur darum hinreißen lassen, weil sie die Nothwendigkeit der Betheiligung der Jngenieurschüler an den gewiss nützlichen Excursionen recht ergreifend zu schildern wünschte.
In Folge dieses Gesuches der Jngenieurschüler benachrichtigte der Landesausschuss am 24. Juli d. I. das Rectorat der technischen Hochschule in Graz, dass ihm vom hohen Landtage keine Mittel für derartige Zwecke zur Verfügung gestellt wurden, dass er jedoch das Gesuch dem hohen Landtage vorlegen, und hoffentlich im nächsten Jahre in der Lage sein werde, einen Beitrag für die gedachten Studienreisen widmen zu können. Zugleich wurde das Rectorat ersucht, behufs eingehender Befürwortung des Gesuches bekannt zu geben, wieviele Krainer in den letzten 5 Jahren, und wieviele hievon im letzten Jahre die Ingenieurschule besuchten.
Nuit richtete das Rectorat der technischen Hochschule am 2. August d. I an den train. Landesausschuss eine Zuschrift, in welcher es das Entgegenkommen des Landesausschusses freudigst begrüßt, die Bitte jedoch dahin abändert, dass eine allfällige Subvention nicht nur den Jngemeurschülern, sondern auch den in Krain gebürtigen Studierenden der Maschinenbau- und chemisch-technischen Schule zugewendet werde und dass die Flüssigmachung der Subvention nur über Ersuchen des Recto-rates erfolge.
Schließlich berichtet das Rectorat, dass in den 5 Studienjahren 1884/89 in der Ingenieurschule 9, in der Maschinenbauschule 14 und in der chemisch-technischen Schule 7 Krainer inscribirt waren. Hievon entfallen auf das Studienjahr 1888/89 in der Ingenieurschule 0, in der Maschinenbauschule 3, und in der chemisch-technischen Schule 1.
Die Null, welche das Rectorat bei den krainischen Jngenieurschülern des Studienjahres 1888/89 ansetzt, beruht wohl auf einem Irrthum der Zahl; denn das Gesuch der Jngenieurschüler vom Mai d. I. ist mit drei Namen unterzeichnet. Es scheint also, dass im Studienjahre 1888,9 wenigstens 3 Jngenieurschüler vorhanden waren, und dass erst mit Ablauf dieses Studienjahres keiner mehr da ist.
Jedenfalls ist das Ansuchen des Rectorates um Ausdehnung der allfälligen Unterstützung auf die Studierenden der Maschinenbau- und chemisch-technischen Schule vollkonnnen begründet, weil offenbar in manchem Studienjahre in der einen oder anderen Abtheilung der technischen Hochschule in Graz gar kein Krainer inscribirt ist.
Zur Beurtheilung der Nothwendigkeit einer Subvention für die Studienreisen sind außer der, wie gesagt, nicht ganz glücklichen Befürwortung einer technischen Lehrkanzel keine Behelfe vorhanden.
38
III. seja dne 15. oktobra 1889. — III. Sitzung am 15. Oktober 1889.
Bezüglich des Umfanges und somit der Kosten dieser Reisen haben weder die Lehrkanzel noch das Rectorat Aufschluss gegeben.
Aus dem Gesuche des Rectorates geht jedoch die Zweckmäßigkeit einer Unterstützung hervor, und ermög-licht dieselbe vielleicht wirklich einem oder mehreren krainischen Studierenden die Erlangung umfassenderer Kenntnisse.
Der Finanzausschuss stellt daher den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Landesausschuss wird ermächtiget, dem Rec-torate der technischen Hochschule in Graz in Fällen, wo sich die Zweckmäßigkeit einer Unterstützung herausstellt, einen Beitrag bis zum Höchstbetrage von 30 fl. für die aus Kram gebürtigen Studierenden der Ingenieur-, Maschinenbau- und chemisch-technischen Schule behufs Theilnahme an den wissenschaftlichen Excursionen für das Jahr 1890 aus dem Landesfonde zur Verfügung zu stellen."
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
hj o računskih sklepih ustanovnih zakladov
za 1. 1888., — k prilogi 12.
h) über die Rechnungsabschlüsse der Stiftungs-fonde pro 1888, — zur Beilage 12.
Poročevalec Klun:
Dovolite mi gospoda, da saino končne številke dohodkov in troskov naznanim.
(Bere končne številke posameznih ustanov in razkaz skupne imovine iz priloge 12. — Liest die Hauptsummen der einzelnen Fonde und die Nachweisung des gesummten Vermögens aus Beilage 12.)
V	imenu finančnega odseka predlagam:
Slavni zbor naj sklene:
1.	Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1888. se odobrujejo.
2.	Razkaz imovine posameznih zakladov in marg. št. 5, § 9. letnega deželno-odborovega poročila se jemlje na znanje.
V	marg. št. 5, § 9. letnega poročila deželni odbor namreč pripoveduje, da je deželna vlada naročila deželnemu odboru, naj ji glede nekaterih dekliških ustanov ne podaja samo skupnega računa, ampak naj ji natančno zapiše stanje posameznih ustanov, da bode imela kot vrhovna ustanovna oblast jasen pregled dotičnih zakladov.
Deželni odbor je obljubil tej želji ustrezati in taka poročila pošiljati, kakor je bilo to tudi izrečno pogodeno pri tistej priliki, ko so bile te ustanove izročene, deželnemu odboru v oskrbovanje.
Konec seje ob ’/a2. uri popoldne. —
Poslanec Gorup:
Jaz bi glede naslova „Kalisterjev ustanovni zaklad“ samo omenil, da mi na Notranjskem Kalisterjev ne poznamo, ampak le Kalistre, torej bi se moral ta zaklad imenovati „Kalistrov ustanovni zaklad“ in predlagal bi, da se to popravi.
Deželni glavar:
Poprava, katero nasvetuje gospod poslanec Gorup, se bode z vršila. Želi kdo besede k predlogu finančnega odseka?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Preidemo torej k glasovanju in prosim gospode, ki pritrdijo temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet.
S tem bi bil rešen dnevni red in z vršiti nam je še volitev odseka, katerega volitev se je med sejo sklenila in prosim gospode, naj oddajo volilne listke.
(Zgodi se. — Geschieht.)
Gospoda poslanca dr. Papež in grof Ervin Auersperg naj blagovolita prevzeti posel skrutatorjev.
(Po kratkem odmoru. — Nach einer kurzen Pause.)
Poslance dr. Papež:
Oddanih je bilo 35 glasovnic. Soglasno so bili izvoljeni gospodje: Kavčič, Kersnik, Klun, baron Taufferer in Višnikar, po 32 glasov sta dobila gg.: dr. Schaffer in dr. Tavčar.
Deželni glavar:
Prosim gospode tega odseka, naj se koj konsti-tujejo.
(Zgodi se. — Geschieht.)
Odsek za verifikacijo se je konstituiral in izvolil za načelnika gospoda poslanca Kersnika in za njegovega namestnika gospoda dr. Schafferja.
S tem so končane točke današnega dnevnega reda. Naznaniti imam sledeče odsekove seje:
Upravni odsek zboruje danes popoldne ob 4. uri.
Finančni odsek jutri ob 10. uri dopoldne.
Odsek za letno poročilo ima danes ob 3. uri popoldne svojo prvo sejo.
Prihodno sejo določim za prihodni petek, 18. t. m. ob 10. uri dopoldne, s sledečim dnevnim redom.
(Glej dnevni red prihodne seje. •— Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Sklepam sejo.
Schluss -er Sitzung um 1 (CJ2 Mhr Nachmittag.

Založil kranjski deželni odbor.
Tiskal J. R Milic.