Stran Z iVtai JborsUi V L C E 8 N I K jutra V M ariboru, dne 21. 1 1 . 192«. Princ Karneval /lovensld (Biografski prispevek njemu v čast in slovo.) Do sm rti mu vdani Aufbiks je v svoji sobotni »Večernikovi« epistoli prisodil princu Karnevalu epitheton ornans »Svetovni«, kar je zanj vse kakor velik kompliment, ki ni brez podlage. Saj nam epistola odkritosrč­ no razkrinkava vse bridkosti in slad­ kosti njegovega svetovnega hišcva- nja, ki se že bliža kritičnemu koncu. Predno pa neha vladati na našem pla­ netu, kjer se slučajno nahaja tudi pre­ grešni M aribor, je moja dolžnost, da vse njegove častilce in nečastilce opozorim na dejstvo, da je slavni princ Karneval naš — rojak, prava pravcata slovenska korenina!! To senzacijonalno odkritje se mi je po­ srečilo napraviti čisto slučajno in s tem upam priboriti našemu narodu veliko korist. Zakaj se ne bi zraven M iklavža Slovenskega, Leona Štuk­ lja, Milana Vidmarja in drugih sve­ tovnih kapacitet slovenskih omenjalo tudi ime Karnevala, svetovnega ve­ ljaka iz Dravskega polja!! Tako smemo z vso sigurnostjo upa­ ti, da se uresniči želja visoko spošto­ vanega g. Aufbiksa, ki pravi, da bodo njegovi (namreč Karnevalovi) praz­ niki tudi neizmerno koristili naši ve­ lik i narodni stvari, naši lepi domovi­ ni, naši veliki, slavni — bodočnosti! Če je res pravi slovenski Janez, je njegova prokleta dolžnost, storiti vse za — blagor domovine! Fakat je namreč, da mi je nek kmet — stara korenina Dravskega polja, izdal sledeči življenjepis Pusta ali Fašjeka, po naše Karnevala: Živel je ob Dravi. Stariši so mu um rli, ko je bil dve leti star. Po oče­ tovi sm rti ga je vzel stric pod streho, pa ga je zapodil, ker mu je kljuboval. Pozneje je služil pri kmetu, kjer si je zaslužil 3 novce, ki jih je pa razdelil med 3 berače, ki so ga po vrsti prosili miloščine. Kmalu stopi k njemu star­ ček in mu reče, naj si izvoli tri reči. Pust — ves posveten, si izvo li: moš­ njo, v kateri bo vedno dosti denarja, gosil, s katerim i bi lahko vsakogar k plesu p risilil in puško, s katero bi lah­ ko zadel vsako žival. Zdaj se je za­ četa zanj veselo življenje, hodil je od hiše do hiše, kjer se je pojavil, je bita veselja in smeha brezmejno. Končno je pa vendar moral umreti. Sv. Peter ga ni pustil v nebesa, samo toliko mu je dovolil, da mu je nekoliko vrata odprl, naj bi mata pokukal v nebeško svetlobo. Pust, kakor je bil prebrisan, pa je skozi odprtino vrgel v nebesa klobuk, potem pa je rekel, da po svo­ je reči lahko gre, kamor hoče. Ko je pa vstopil v nebesa, se je vsedel na klobuk, rekoč: »Na svojem pa že sme vsakdo sedeti!« In tako je le zveli­ čan in še danes sedi na klobuku v nebesih, oblečen v komedijantarja, kakršen je naslikan v pratiki. Tako je Janez od Drave postal slavni veseljak; kedaj je avanziral za princa, mi polanski kmet ni vedel po­ vedati. Pač pa sem sklenil, da nada­ ljujem s svojim i veleznanstvenimi pustnimi odkritji in sem se obrnil do nekega slovenjgoriškega strokovnja­ ka starih »rumpelkamer«. Privedel me je do nadaljnjih izsledkov biogra­ fije Karnevala Slovenskega, vulgo Pustnega Maškerla. Kot mladenič je bil silno bojevit »aufbiksar« (evo simpatija Aufbiksa M ariborskega!), ki se ni bal niti hu- dirja. Nekoč se je bojeval proti nje. mu s pomočjo svojih gosli. Vedel je, da hudir v gozdu polhe pase in jih ponoči semtertje goni. Šel je torej po­ noči v hudirjev gozd in si je tam za -; M a r ib o r s k i in d n e m i d ro b iž Pust in pepelnica u Prlekiji (Prepir med umirajočim Pustom in pri­ hajajočo Pepelnico.) V Lotmergu (Ljutomer) so nekdaj na pustni večer prepevali v 2 skupinah sledečo pesem: Pust: »Fašenk — jaz sem kaj na sveti, mam koline, vino v kleti, špeh pod slemenom visi. — Pepelnica! Imaš to ti?« Pepelnica: »Pepelnica nisem meje, (manje) jaz podugšam vsem življenje, ti koplješ grob v zemljo, jaz pa kažem pot v nebo.« s Pust: % »Ti^s-pepelom ljudstvo mažeš, s postom jim pokoro kažeš, boljše je pri meni bit’, saj meso. je dobra jed!« Pepelnica: »Dosti ljflcli si pokvara, nihče več za te ne mara Dober bil bi vsak ti grah, Zato tebe nije strah? Fašenk, skoz (vedno) te bom črtila, če glih s teboj sem se rodila. Tvoje b’lo do polnoči — zdaj se skrij za leto dni!« Nato so si vsi trosili pepel na glavo in molili rožni venec. — Dandanes se ta obl , . . čaj ne obhaja več. V navadi so le maška kuril. Ko prižene hudir polhe mimo. t re jn krapi ob rujnem vincu in veseli mu Pust vzame nekaj polhov in jih godbi. To je centrum Prlekije v znamenju vrze v žerjavico. Ko se je hotel hu- Karnevala, dir v njega zaleteti, je zagrabil Pust gosli in je hudirju take zasviral, da je plesal, dokler si ni pet zbrusil. To junaštvo se je kmalu razneslo Noue zračne linije Važnost prve zračne linije Beograd- Pustni običaji u naših krajih Na pustni torek moraš že pred solnčnim vzhodom smeti zanesti daleč na polje, da ne pride lisica blizu hrama. • *Ta dan moraš pred solncem metlo zve­ zati, ta je dobra za razne čarovnije vse leto. Ako prihaja mčra svinje sesat, jo trikrat udari s to metlo po hrbtu in — od- jenjala bo. * Na pustni torek se da kokošim zrnje iz obroča zobati, sicer pride lisica in jih po­ hrusta. * Kdor na pustni dan je svinjsko hrbtišče tega ne bo celo leto hrbet bolel. * Na pustni torek ne smeš maškaro brej daru od hiše odpraviti, ker lahko napravi pri živini veliko nesrečo, če se po zemlji pokota. Ako na pustni torek pred solnčnim vzhodom utakneš za streho 3 leskove ši­ be, ki so v 1 letu zrasle, preženeš lisico od hrama. V celjski okolici gonijo na pustni torek »Košuto« okrog, deklinam pa vlačijo ploh, če se niso mogle omožiti. • Če se na pustni dan melje, rado nad ti­ sto hišo grmi, če se pa prede, lazijo kače okrog hiše. Če pa kdo pest »kurjekov« na njivo zanese, bo celo polje rodovitno. • če na pustni dan stoji megla, bo tisto leto vse toča pobila. Če pa na pepelnico po repi potrosiš balgoslovljenega pepela, ie ne bodo gosenice jedle. Kdor se na pust do sitega ne naje, bo vse leto gladoval. po deželi. Vsi so se veselili in ga ča- Zagreb v naši državi, ki je bila prava tr- stili in še dandanes, ko je celo v pra- govsko-kulturna potreba, je nedvomno tiki, ga ne more nihče pozabiti! , izredno velika in se mora žepodoseda-. Čeprav v tajinstveno kopreno za- »j«” 1 "azvoiu pričakovati, da bo proga strt fragment, naj ta prispevek ven- v kratkem ojačena se z enim ah dvema dar služi za boljše razumevanje vseh avijonoma na vsaki progi. Naša prva po Aufbiksu že iznesenih veselih in zrac. na pr° ga’ *p5ia dosedaj na'_ žalostnih pustnih doeodkov, katerih ^ ecJ1 mestl nase države, ima v Beogra- nadaljnjo bilanco pa že trepetaje p ri- £u svojo zvezo tudi s potniškimi, letali čakuje Spectatorkovič. Franco-Romaine na progi Bukarest- _______ Beograd— Sofija in z linijo Carigrad— j Sofija—Beograd. Razen že projektiranih zračnih linij, ki bodo otvorjene prihodnje mesece in bodo spajale Beograd in Zagreb z vse­ mi večjimi kraji v naši državi, ie pri­ pomniti, da bo sedaj najprej otvorjena zračna zveza Beograd—Podgorica, ta­ koj nato še progi Zagreb—Split in Beo­ grad—Skoplje z več vmesnimi postaja­ mi. Velikega pomena bodo vrh tega med narodne proge Zagreb—Dunaj in Za­ greb—Trst. Na prvi liniji bodo obrato­ vala letala našega društva in pa avijoni Na »fašenk« se mora pred solnčnim vzhodom kosa klepati; kakor daleč leti glas klepanja tam nimajo »copernice« ni- kake moči. Tudi lisica se zboji klepanja in ne krade kur. Na pust je treba kokošim prinesti iz mlina nekaj zobanja, potem nesejo debela jajca. Ta dan ne sme nihče šivati, sicer bi kokoši ne mogle nesti. * V pondeljek in torek ob pustu se mora hiša dobro pomesti in smeti se zmešajo a tr ijs k e Lufthanse Potovanje iz Za- med repno seme, da repa debela raste. t * »Fanšek« na trati, »vuzem« v zapečki. Na pustni torek zjutraj je treba koruzo luščiti, take koruze vrane in drugi ptiči ne zobljejo ne pri setvi, ne pozneje, ko je v stročji. a Na pust dopoldan moraš v vrtu nasa­ diti nekaj koruznih zrn, ravnotako tudi popoldan. Če se dopoldanska koruza prej izcimi, kaže jo rano sejati, če pa popol­ danska, se pozno sejana bolje obnese. • Ako na pustni dan sneži ali dežuje, bo­ do polne gorice in ajda. — * Na pust ali »fašenk« hodijo »maškori*, vsakovrstno opravljeni. Eni pokajo z bi­ čem, drugi orjejo, nekateri jahajo, peteli­ na sprevajajo ali pa vlečejo ploh. Obleko imajo pri vsaki hiši nalašč zato. Na Mur­ skem polju so se nekdaj spravili popoldan v povorko na konjih in so obiskovali več sosednih vasi. Centrum je bil v Veržeju. Pri hišah so godli, bobnali in plesali za »debelo repo«. * V Slov. goricah »pokopavajo pusta«. — Mladina si ga napravi iz slame in ga o- bleče kot moža. Denejo ga na voz in hajd z njim na travnik, kjer ga v pozni , noči zažgejo in — pusto ni več. greba na Dunaj bo trajalo največ 2 uri 15 minut, in so predpogajanja že konča­ na. Sicer se* potniški in blagovni promet na naši prvi zračni liniji razvija popol­ noma normalno. Iz Zagreba so se odpe­ ljali včeraj popoldne 4 potniki, med nji­ mi dve dami, med pošto pa je bilo več paketvo in množina pisem. Sneg za pustni torek v Mariboru. Princ Karneval ima vsekakor svoje muhe. Za slovo od vseh pustnih šem si je dovolil v Mariboru še prav posebno šalo. Pripeljal se je še enkrat s starko Zimo, ki je nataknila naši prirodi snežno belo masko. Prišla pa je tako tanka, da se je razblinila že v prvih solnčnih žar­ kih v nič in je ostalo le še precej hladno ozračje. — Občni zbor Učiteljskega društva za mesto Maribor in okolico se bo vršil v petek* 24. t. m. ob 8. dopoldne na III. de­ ški osnovni šoli. Posredovalec dela. Pod tem naslovom je izšla včeraj prva številka nepolitičnega lista za posredo­ vanje dela in zaslužka. List bo izhajal tri­ krat na mesec (1., 10. in 20.), tiska ga ti­ skarna Ažbe, urojuje pa nekdanji vodja borze dela' g. Vinko Kovačič. To je pri nas prvi list te vrste ter je jasna njegova potreba in naloga ob vedno wčjibrczpo selnostf Zadruga drž. nameščencev »Svoj Dom« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek 24. tm. ob pol osmih zvečer v prostorih društva stanovanjskih najemnikov. — Lipski velesejem. Pomladanska prireditev lipskega vele­ sejma bo letos od 4.—10. marca. Tudi v okvirju letošnje prireditve bodo najrazli­ čnejše razstave. Natančnejše informacije daje tvrdka Stegu in drugi, v Ljubljani, ki ima častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov. — Nesreča pri sekanju drv. Včeraj popoldne si je pri sekanju drv I91etni brezposelni čevljarski pomočnik Ivan Puconja odsekal palec na levi roki. Prvo pomoč mu je nudila rešilna posta­ ja ter ga odpeljala v bolnico. • Privlačljivost mesta. Radi potepuštva, tatvine in drugih de­ liktov izgnani iz mesta, se vedno zopet vračajo. Privlačljivosti mesta se ne mo­ rejo ustaviti, pa naj so si še tako svesti težje kazni. Tako so prijeli ob dveh po­ noči pred hotelom Meran na dobo dveh let izgnano 241etno Marijo M., doma iz okolice Lendave. Sprva ni hotela pove­ dati svojega imena, potem se je pa vda­ la v svojo usodo. V policijskem zaporu čaka na kazen in na izgon. — Tragična smrt mladega dekleta. V hercegovinski vasi Zavojnici se je odigrala te dni pretresljiva ljubezenska tragedija. Mlada Darinka je bila že dolgo zaljubljena v nekega mladeniča, ki ji je tudi obljubljal zakon, v zadnjem ča­ su pa se ji je izneveril. Sicer že tako ni imel ž njo nikdar resnih namenov in je zato ob vsaki priliki iskal povoda, da bi prekinil ž njo vse odnošaje. Razočarana Darinka je dolgo obupavala in hlepela za izgubljeno srečo. Minevali so dnevi in dnevi, toda miljenec njenega srca ie ostal trdovraten. To je dekleta končno pognalo v obup. Izginila je nenadoma brez sledu in so ostala vsa poizvedova­ nja za njo brez uspeha. Ko pa so včeraj čistili domači vodnjak, so na veliko pre senečenje navzočih potegnili iz njega — truplo nesrečne Darinke. V obupu je namreč skočila v vodnjak in utonila. — Vlak povozil neznanca. Med Varaždinskimi Toplicami in No­ vim Marofom je v nedeljo povozil vlak neznanega človeka in mu zadal več tež­ kih poškodb, posebno na glavi. Pone­ srečenca so sicer takoj odpeljali v bol­ nico v Varaždin, vendar pa je umrl še istega dne, ne da by)rišel k zavesti. Kef pri njem niso našli nobenih listin niti nobenega pisma, niso mogli ugotoviti njegove identitete. Neznanec je star o- koli 30 let in sodeč po zunanjosti _ kmet. — Vinski hram vljudno vabi cenj. goste in publiko na nocojšnjo pustno pojedino in dobro kap­ ljico. Sodeluje priljubljena godba. — 434 Mačka ozdravi Čeligijevo pivo, slaniki, golaž in ljutomerčan. Mariborski dvor. 436 Godba, krofi, dobro vino in sestanek vseh’ mask v Mariborskem dvoru »tam preko«. 437 Ali ste že zračunali, da imate za čevlje in njih popravila naj­ manjši izdatek na leto, ako kupujete Karo čevlje! j-\f Nikjer se ne najde tako bogata izbira raznovrstne svile irt creepe de Chine, kakor pri tvrdki L- Ornik, Koroška cesta 9. — mariborsko g leda Ir šle REPERTOAR: Torek, 21. februarja ob 16. uri »Dobrivo* jak Švejk«. Premijera. Sreda, 22. febr. ob 20. uri »Dobri vojak Švejk« — Ab. C. Četrtek, 23. febr. ob 20. uri »Manen«. ' Ab. D. Kuponi. Izprememba marib. gled. repertoarja« Ker ge. Mitrovičevi ni mogoče priti v sredo gostovat, se je repertoar izpreme- nil v toliko, da se vprizori v sredo me­ sto »Ples v maskah« repriza nad vsa zabavne komedije »Dobri vojak §ypik«. Abonma C ostane*