65 Metode: Uporabili smo anketni vprašalnik zaprtega tipa in podatke iz medicin- ske dokumentacije bolnikov zdravljenih v Ambulanti za zdravljenje bolečine med leti 2011-2015. Statistična analiza je bila narejena s programom SPSS 22.0. Rezultate smo predstavili kot odstotek in povprečno vrednost s standardnimi odkloni. Za ugotavljanje razlike med skupinami bolnikov smo uporabili t-test za parni vzorec. Rezultati: V raziskavo je bilo vključeno 100 bolnikov povprečne starosti 62,6 ± 11,5 let, 40 žensk in 60 moških. Funkcionalna sposobnost bolnikov je bila po Karnofsky indeksu 29,8 ± 9,1 in po WHO 3,7 ± 0,6. Zapleti so se pojavili pri 17–ih bolnikih (18 %). Pri 8–ih bolnikih (8 %) je šlo za tehnične zaplete: izpulitev sistema (6 %), okluzi- jo(1 %) in okvaro sistema(1 %). Pojav tehničnih zapletov je bil povezan s trajanjem zdravljenja (22,6 ± 30,9 dni v skupini brez zapletov vs 121,4 ± 233,6 dni v skupini z zapleti p= 0,195). Pri 9-ih bolnikih (9 %) je šlo za zaplete zdravljenja: vnetje vbodne- ga mesta (2 %), suha koža pod zaščito vbodnega mesta (1 %), zaspanost (1 %), omo- tica (1 %), zmedenost (1 %), zožena zavest (2 %), bruhanje (1 %). Pojav neželenih učinkov zdravljenja je bil povezan s stopnjo napredovale bolezni in splošnim sta- njem bolnika (Karnofsky v skupini brez neželenih učinkov 30,1 ± 9,5 vs 27,5 ± 7,1 v skupini z neželeni učinki; p = 0,595 ). Zaključek: Pri lajšanju bolečine in drugih simptomov s podkožno infuzijo s pomočjo elastomerne črpalke se lahko pojavijo zapleti in neželeni učinki. Tehnični zapleti so relativno redki in se lahko hitro odpravijo. Neželeni učinki zdravljenja se pojavljajo razmeroma redko pri uvajanju zdravljenja ob upoštevanju smernic in priporočil za rotacijo in titracijo opioidov. Pojav novih simptomov ob zdravljenju je v večini pri- merov povezan z napredovanjem bolezni. SAMO-OCENJEVANJE ZNANJA O PALIATIVNI OSKRBI SPECIALIZANTOV DRUŽINSKE MEDICINE Mojca Kolnik 1 , Maja Ebert Moltara 2 1 Univerzit e tni klinični c en t er , 2 Onk ološki inš titut Ljubljana Uvod: Velik del oskrbe neozdravljivo bolnih v Sloveniji izvaja specialist družinske medicine. Sistemskega izobraževanja s področja paliativne medicine je med specia- lizacijo družinske medicine malo, zato specializanti pridejo v stik z načeli paliativne- ga zdravljenja le redko. Ena izmed možnosti je nekaj dnevno kroženje na Oddelku za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta. 66 Metode: Specializante, ki so med 1.7.2013 in 31.3.2015 krožili na Oddelku za aku- tno paliativno oskrbo smo prosili, da s pomočjo spletne ankete ocenijo svoje znanje iz paliativne oskrbe pred in po kroženju ter potrebo po dodatnem izobraževanju. Za oceno znanja je bila uporabljena lestvica od 1 do 5, za oceno potrebe po kroženju pa od 1 do 4. Rezultati: Anketo je izpolnilo 28 od 78 specializantov družinske medicine, 9 jih je anketo izpolnilo tako pred kot tudi po kroženju. Od vseh, ki so anketo izpolnili, je le en specializant krožil na oddelku mesec dni, en 5 dni in trije dan oz. dva. Ostali so na oddelku gostovali 3 oz. 4 dni. Potrebo po kroženju na oddelku, ki se ukvarja s paliativno oskrbo so ocenili kot veliko (3,86/4). Znanje o paliativni oskrbi med družinskimi zdravniki so ocenili za zadostno (2,28/5), prav tako tudi svoje znanje o celostnem poznavanju paliativne oskrbe (2,23/5). Najslabše so svoje znanje oce- nili na področju obravnave inapetence in kaheksije (1,95/5) ter uporabe podko- žnih črpalk (1,5/5). Nekoliko bolje poznajo obravnavo bolečine (2,59/5), zaprtja (2,54/5), slabosti in bruhanja (2,55/5), anksioznosti in depresije (2,55/5), oskrbe umirajočega bolnika (2,14/5) in komunikacijo z bolniki v paliativni obravnavi (2,45/5). Specializanti, ki so anketo rešili tako pred kot po kroženju so v povprečju svoje znanje po kroženju ocenjevali z višjimi ocenami, vendar zaradi majhnega vzorca rezultatov nismo statistično obdelovali. Razlike so bile najbolj očitne v kategorijah za najnižjo iz- hodno oceno, kjer so se po kroženju ocene izboljšale za skoraj celotno točko. Zaljuček: Specializanti družinske medicine zaznavajo veliko potrebo po znanju s področja paliativne medicine. Slabo izhodiščno znanje je lahko posledica majhne izpostavljenosti tem temam tekom študija in med specializacijo. Relativno majhna izboljšanja, ki smo jih zabeležili pri tistih, ki so anketo izpolnili tudi po kroženju, lah- ko vsaj delno pripisujemo kratkotrajnosti izobraževanja iz tega področja. Za izboljšanje celostne oskrbe bolnika z neozdravljivo boleznijo bi bila nujna daljša kroženja specializantov družinske medicine na oddelkih, kjer obravnavajo paliativne bolnike ter večja vključenost vsebin s tega področja v program specializacije oziro- ma tudi v študij medicine.