POZDRAVLJENI UDELEŽENCI KARAVANE Minevajo 4 leta tovariškega, lahko trdim prijateljskega sodelovanja med delavci sindikalnih in delovnih organizacij jugoslovanskih mest Gornji Milanovac - Srbija, Kamnik - Slovenija, Kotor - Črna gora, Peč -Kosovo, Slavonska Požega - Hrvaška, Strumica - Makedonija, Travnik - Bosna in Zrenjanin - Vojvodina. V naši sredi pozdravljam vse udeležence „Karavane delavske solidarnosti 1971" in predsednike njihovih občinskih sindikalnih svetov. Posebno sem zadovoljen, da v naši sredi lahko pozdravim iniciatorja našega sodelovanja občinski sindikalni svet Gornji Milanovac in njegovega tedanjega predsednika tovariša Drago-slava Ugarčino. Decembra 1967. leta smo sindikalni sveti navedenih mest prejeli spodbudno pismo tedanjega predsednika občinskega sindikalnega sveta Gornji Milanovac, iz socialistične republike Srbije, tovariša Dragoslava Ugarčine, tele vsebine: „Za zboljšanje gospodarskega in družbenega razvoja je potrebno še večje sodelovanje in medsebojno spoznavanje našili delavcev delovnih in sindikalnih organizacij. Najpogostejša medobčinska sodelovanja se odvijajo v ožjih okvirih med nekaj- sosednimi občinami, sodelovanje pa je potrebno razvijati v širšem krogu. Naši delavci naj mnogo bolj kot doslej spoznavajo svojo deželo in, delavce sirom naše domovine. Zato Gornji Milanovac predlaga sodelovanje med navedenimi občinskimi sindikalnimi sveti ih delavci teh občin. Tako sodelovanje bi bilo vsestransko koristno: delavci bi ^e OIM A\ -ETO X., št. 8 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK 9. september 1971 50 PAR PROGRAM »KARAVANE DELAVSKE SOLIDARNOSTI« KAMNIK 1971 -ETRTEK >b 19. un SEPTEMBRA sprejem udeležencev „Karavane" pri spomeniku generala Maistra - udeležence pozdravi predsednik ObSS Kamnik tov. Dobnikar - o pomenu sodelovanja bo govoril predsednik ObSS Strumica tov. Karakašev 'ETEK- 10. SEPTEMBRA un >t>9 . uri 'd 10. do 13. ure sprejem predsednikov in tajnikov ObSS pri predsedniku SOb Kamnik polaganje vencev pri spomeniku revolucije - oris NOB na Kamniškem ogled delovnih organizacij: Tovarna kovinskih izdelkov in livarne TITAN, TOVARNA USNJA, Industrija pohištva STOL, Industrijski kombinat SVIT, Tekstilna Tovarna SVILANIT, ŽIVILSKA INDUSTRIJA, Tovarna pogrebne opreme MENINA od 14. do 18. ure po želji udeležencev ,,Karavane" ogled Arbo-retuma, Brnika, Preddvora od 18.30 do 20. ure zbor udeležencev ,JXaravane" s kulturnim programom v Hali Domžale - o delu slovenskih sindikatov govori predsednik ZSS tov. Kropušek - v kulturnem programu nastopajo: ansambel Kovinarji in folklorna skupina Kamniška Bistrica ob 20. uri tovariški večer v Hali Domžale SOBOTA -11. SEPTEMBRA ob 9. uri ob 10. uri ob 17 uri ogled kamniškega muzeja ogled Kamniške Bistrice in Velike planine uradni zajdjuček ,JKaravane" pred hotelom na Šimnovcu. spoznali med seboj, izmenjali izkušnje pri delu, razvijali bratstvo in enotnost, spoznavali lepote naše domovine in razvijali akcije na gospodarskem, kulturnem in športnem področju." Na tako zamisel sodelovanja so pristala vsa občinska sindikalna vodstva. Na podlagi iskrenega sodelovanja med delavci naših osmih mest je nastal tudi svojevrsten način medsebojnega spoznavanja in tov obliki vsakoletne „Karavane delavske solidarnosti." Doslej je „Karavana" obiskala.Strumico, Gornji Milanovac in Peč, letos pa so njeni udeleženci pri nas v Kamniku. V imenu delavcev naše občine, družbeno političnih organizacij, občinske skupščine in vseh Kam-ničanov želim vsem udeležencem „Karavane" prijateljsko dobrodošlico. V posebno čast si štejemo, da smo se letos zbrali, ko proslavljajo delovni ljudje Jugoslavije 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, na tem našem zgodovinskem mestu, na Trgu talcev v Kamniku, na katerem so Kamničani in okoličani pod nemško okupacijo za svobodo žrtvovali svoja mlada življenja in istočasno na trgu, kjer smo letos v spomin in zahvalo prvoborcem v borbi za severno jugoslovansko mejo po končani prvi svetovni vojni postavili spomenik organizatorju in prvemu vodji te borbe, kamniškemu rojaku, generalu Rudolfu Maistru. Dragi gostje! Kamničani vam želimo, da se v teh dneh vašega obiska v Kamniku počutite pri nas tako lepo in prijetno, kot so se naši delavci počutili ob obiskih v vaših mestih. Potrudili se bomo, da boste spoznali nekaj naših gospodarskih organizacij, prizadevanja, težave in napredovanja naših delovnih ljudi v proizvodnji. Želimo vas spoznati z razvojem naše občine, h kateremu prispeva po svoji zmogljivosti, prizadetosti in prizadevnosti z najboljšo željo po napredku sleherni delovni človek naše občine. Skratka,- želimo vas spoznati z vsem življenjem v naši občini in pri tem vas ne bomo pozabili seznaniti s planinsko - turističnim kamniškim predelom Slovenije in zgodovinskimi znamenitostmi. Vsa naša dosedanja srečanja so bila zelo prijetna. Vse skozi smo čutili, da je med nami posebna vez, ki utrjuje naše bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi, na glede na to, iz katerega predela naše dežele je kdo. Delavci so si v medsebojnem spoznanju dajali nove ideje in spodbudo za boljši jutrišnji dan, za zboljšanje gospodarstva in za krepitev našega samoupravnega družbenega sistema. Ko bomo te dni skupaj, bomo imeli dovolj časa, da bomo navezali nova poznastva, da bomo navezali nove medsebojne stike v delovnih organizacijah, z občinskimi skupščinami in družbenopolitičnimi organizacijami in razširili podlago za poslovno sodelovanje med našimi gospodarskimi organizacijami. Končam naj z iskreno željo:,, Dobrodošli v Kamniku!". Vinko Dobnikar predsednik občinskega sindikalnega sveta KAMNIK 1 i i * Obvestilo bralcem Ob Karavani delavske solidarnosti 1971 smo pripravili posebno številko Kamniškega občana, ki jo imate pred seboj. List bo redno izšel spet konec septembra. UREDNIŠTVO KARAVANA 1971 — NAŠ GOST! V četrtek, 9. septembra bo prispelo v našo občino okrog 300 delavcev iz sedmih jugoslovanskih občin, iz vseh republik in pokrajin. Karavana delavske solidarnosti, ki je leta 1968 obiskala Strumico v Makedoniji, leta 1969 je bila gost Gornjega Milanovca v Srbiji, lani pa občine Peč v AP Kosovo in Metohiji, se bo letos ustavila v naši občini." Karavana je neposreden izraz solidarnosti jugoslovanskih delavcev. V Karavani se delavci seznanjajo z delom in problemi svojih kolegov v ostalih republikah, izmenjujejo se izkušnje, poglablja se medsebojno spoznavanje in utrjuje bratstvo. Občani, delovni ljudje kamniške občine, sprejmimo udeležence letošnje karavane v naši sredi prav tako toplo in prisrčno, kot so oni v prejšnji Karavani sprejeli naše delavce. Izkažimo jim našo gostoljubnost. Pokažimo jim naše delo, ko bodo obiskali naše tovarne, razgrnimo pred njih naše izkušnje pri samoupravljanju in gospodarjenju. , Karavana 1971 naj bo te dni naš dobrodošel gost! PREDSTAVLJAMO OBČINE, SODELUJOČE V KARAVANI Gornji Milanovac — SR Srbija Sindikati v Gornjem Milanovcu, občini sredi Šumadije, so leta 1967 dali pobudo za organiziranje vsakoletnega srečanja delavcev osmih jugoslovanskih občin iz vseh republik in pokrajin. Gornji Milanovac leži nad planino Rudnik, oddaljen je 1 20 km od Beograda na ibarski magistrali. Občina obsega 836 kv. km Mesto Gornji Milanovac pa leži na višini 332 m. Mestne pravice Gornjega Mila-novca segajo v leto 1853, šest let kasneje pa je na željo kneza Miloša mesto dobilo sedanje ime, v spomin na Miloševega brata vojvoda Milana Obrenoviča. Po padcu Obrenovičcv, lcta*l 903, je mesto doletela enaka usoda kot vse pasivne kraje v Srbij i. Vendar siromaštvo ni preprečilo Milanov-čanom, da se ne bi s puško v roki hrabro borili za svojo socialno in nacionalno osvoboditev. V novejši srbski in jugoslovanski zgodovini sta izredno pomebna dogodka takovska vstaja in rudniška ofenziva. Po vdoru okupatorja so Milanovčani pripravljeni dočakali sovražnika. O tem priča tudi ena največjih bitk v tem obdobju 11. aprila 1941 na Rapaj brdu pri Milanovcu. Med narodnoosvobodilno borbo je padlo 842 borcev in 295 ostalih žrtev fašističnega terorja s področja Gornjega Milanovca. Iz tega kraja je bilo tudi 11 narodnih herojev. Skoraj povsem porušeno mesto je po osvoboditvi kmalu zaživelo. Leta 1947 so ustanovili prvo podjetje v občini - gradbeno podjetje Rudnik. Do leta 1956 se je občina razvijala pod republiškim povprečjem. Izhodišče, na podlagi katerega je bil začrtan gospodarski razvoj občine od leta 1956 do 1961 je bila gospodarsko nerazvita občina, brez večjih gospodarskih organizacij, z nizko kmetijsko proizvodnjo, brez strokovnih kadrov in slabo tehnično opremljenostjo dela. S sprejetimi ukrepi v gospodarstvu, zlasti z uvajanjem sodobnih vrst semen, uporabo agrotehničnih ukrepov, spremembo pasem živine, z uvajanjem plantažnih nasadov je bil zlasti izboljšan gmotni položaj vasi in ustvarjeni pogoji za prehod na intenzivno proizvodnjo v kmetijstvu. Precej so vložili tudi v izgradnjo predelovalne industrije. Izdelali so sicer preko 30 investicijskih programov, vendar so bile ustanovljene samo take gospodarske organizacije, ki so se s svojo proizvodnjo lahko vključile v zahteve širše družbenopolitične skupnosti. Leta 1965 je znašal narodni dohodek na prebivalca 3.320 dinarjev, lani 5.797 dinarjev, medtem ko predvidevajo, da bo leta 1975 po-rastel na 10.961 dinarjev. Osebni dohodki so leta 1970 znašali 915 dinarjev na zaposlenega. Občina Gornji Milanovac šteje danes 48.365 prebivalcev in obsega poleg mesta, ki šteje 10.951 prebivalcev še 62 vasi in naselij. Ra- čunajo, da bo leta 1957 v gospodarstvu občine zaposlenih 630 delavcev z visoko in višjo izobrazbo, oziroma še enkrat več kot leta 1970. Tudi število visokokvalifici-ranih in kvalificiranih delavcev se bo povečalo na okrog 4.500, kar bo skoraj 40 "k vseh zaposlenih. V zadnjih štirih letih so delovni ljudje Gornjega Milanovca posvetili posebno pozornost izgradnji novih zmogljivosti v industriji. Vsako leto so vlaganja povečali za 40 %. Rezultat teh prizadevanj je 12 gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo preko 4.000 delavcev. Med največjimi podjetji, ki so pomebna tudi na jugoslovanskem tržišču je KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT PIK TAKOVO, ki zaposluje preko 800 delavcev in ima v svojem sestavu tovarno za predelavo sadja in zelenjave, tovarno bonbonov in tovarno za živilsko krmo. Posebno znano je tudi GRAITCNO PODJETJE TIPOPLASTIKA, ki ima 280 zaposlenih in izdeluje najrazličnejšo plastično embalažo. Posebno je znan izdelek tetra-pak za embali-ranjc mleka in sadnih sokov. V kovinski industriji METALAC izdelujejo vse vrste amajlirane posode- Tudi MODNA KONFEKCIJA RUDNIK je s svojimi izdelki znana po vsej Jugoslaviji. V RUDNIKU SVINCA IN CINKA, ki je v sestavu združenega podjetja Trepča, je zaposlenih 500 delavcev. Velja ome- niti tudi TOVARNO BARV IN LAKOV ZVEZDA IN GRADBENO PODJETJE GRADITELJ, ki zaposluje preko 1.500 delavcev. Tudi družbene dejavnosti so se v zadnjem obdobju močno razvile. Na področju občine deluje 15 centralnih in 31 podružničnih osnovnih šol. V Gornjem Milanovcu imajo tudi gimnazijo s 16 oddelki in dveh smeri: družbeno-jezikoslovne in pri-rodo slov no-matem atič ne. V šolskem centru delujeta šola za kvalificirane delavce in tehnična šola strojne stroke. Posebno pozornost posvečajo tudi razvoju telesne kulture in športa. V številne športne organizacije in društva je vključenih veliko število občanov, zlasti mladine. Najvaženjši cilj, ki so ga občani Gornjega Milanovca zastavili v srednjeročnem planu razvoja občine je povečanje življenjskega standarda prebivalstva. k sv m d ki h Ž; h, K0T0R-SR ČRNA GORA Kot pravi legenda, so hoteli Ko-tor postaviti blizu Pestingrada. Ko so ga že začeli graditi je prišla vila in jim svetovala, naj tu ne delajo mesta, ker ,,tu nema konju pojilišta niti brodu pristaništa". Poslušali sojo in tako je Kotor zgrajen poleg morja. V lepem zalivu se je naslonil na podnožje Lovčena. Naj je legenda o vili resnična ali ne, vendar Kotor brez morja ne bi bil to, kar je danes. To mesto in njegovi ljudje so že od nekdaj iskali v morju vir svojega življenja. Pred drugo svetovno vojno je bil Kotor gospodarsko razvito področje z nekoliko manjših obrtnikov in nekaj malega industrije. Danes se uvršča med najrazvitejše občine v Črni gori. Precejšnje število podjetij predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj te občine. Največje je pomorsko transportno podjetje ,,Jugo-oceanija", ki ustvarja kar polovico celotnega dohodka v občini. Sodeč po spomenikih, ki so se ohranili do današnjih dni, se začenja pomorska zgodovina tega kraja s prihodom Ilirov na Balkanski polotok. Bokeljski pomorščaki so se že v IX. stoletju združili v mornarsko bratovščino, ki se je kasneje imenovala Bokcljska mornarica. Najstarejši ohranjeni pismen dokument, ki priča o pomorski dejavnosti Boke, je iz VII. stoletja. To je prisega gusarskega kneza Omiša, da ne bo napadel kotorskih ladij. Bokeljsko pomorstvo je največjo moč in slavo doživelo takrat, ko je Boka imela okoli 300 jadrnic na dolgi plovbi. Zato je bil Kotor, kot največje mesto v tem žahvu, že od nekdaj eno izmed najpomebnejših trgovskih središč na Jadranu. Pomorsko gospodarstvo Boka je doživelo svojo renesanso leta 1955, ko je bilo ustanovljeno sedanje pomorsko podjetje ,,Jugooceanija" ki ima 19 ladij s preko 350 tisoč BRT. Med ostalimi močnejšimi podjetji je treba omeniti industrijo drsnih le- žajev, Jugopetrol, ki oskrbuje z nafto in naftnimi derivati področje celotne republike, tovarno kozmetike in mila „Nikola Djurkovič" tovarno za proizvodnjo gumijastih tehničnih izdelkov Bokeljka, podjetje modne konfekcije Jadran, transportno podjetje Avtoboka, veletrgovsko podjetje Napredek in druga. Na področju občine Kotor živi danes okrog 1 8 tjsoč prebivalcev, od tega jih je 6.000 zaposlenih v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Zaradi ugodne lege in velikega bogastva zgodovinskih in kulturnih spomenikov ima Kotor lepe perspektive za hitrejši razvoj turizma. Že danes veliko število domačih in tujih turistov obiskuje Kotor, Risan, Perast in druga mesta v občini. Poleg razvitega osnovnega, srednjega in visokega šolstva se Kotor po številu zdravstvenih ustanov in ravni zdravstvenega varstva uvršča med najrazvitejše občine v republiki. V vrsto specializiranih zdravstvenih ustanov spada tudi poseben oddelek beograjske klinike za nevrologijo in nevrokirurgijo pri bolnici za ortope-dijo in medicinsko rehabilitizacijo v Risnu. Na razvoj gospodarstva, zlasti industrije, je v preteklosti precej vplivalo pomanjkanje potrebnega stro- Peč — AP Kosovo in Metohija Pt : je z okoli 39 tisoči prebivalci druge največje mesto in hkrati najpomembnejši turistični center Avtonomne pokrajine Kosova. Mesto leži na plodni metohijski ravnini pod obronki Prokletij. Mesto Peč se prvič omenja v pismenih dokumentih leta 1202 kot vas v župi Hvosno. Med dvema svetovnima vojnama je bilo v Peči močno razvito delavsko gibanje. Številni spomeniki in muzeji so dokaz, daje bilo mesto in njegova okolica v času narodnoosvobodilne borbe pomembno žarišče upora. Področje občine Peč se razprostira na površini 603 kvadratnih metrov in na nadmorski višini 520 m. V občini živi preko 80 tisoč prebivalcev od tega je po podatkih iz leta 1967 okrog 50 tisoč Albancev, 15.250 Črnogorcev, 10.600 Srbov itd. Gospodarski razvoj občne ima svoje začetke v letu 1957. Za prejšnje obdobje je značilna gospodarska nerazvitost in zaradi tega tudi zelo nizek življenjski standard prebivalstva. Od leta 1957 do 1967 so v gospodarstvo investirali 26,5 milijarde starih dinarjev, v ostale dejavnosti pa 5 milijarde starih dinarjev. Rezultat tega je bil večji celotni dohodek občine, kije leta 1967 znašal 28 milijard starin dinarjev, narodni dohodek na prebivalca pa je to leto dosegel višino 115 tisoč starih dinarjev. (Novejših podatkov nismo pravočasno prejeli). Na področju industrije je zlasti pomembna izgradnja KOMBINATA ZA PROIZVODNJO USNJA IN OBUTVE, ki zaposluje preko 1000 delavcev v petih tovarnah, v tovarni obutve, v konfekciji, v tovarni krzna in v dveh tovarnah usnja. Kombinat skoraj polovico svojih izdelkov izvaža. Pomembno mesto v industriji ima tudi LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT, ki v svojih tovarnah za izdelavo pohištva, parketa, iveric, taro-lita in stavbenega mizarstva zaposluje okrog 1000 delavcev. Pred kratkim so zgTadili še tovarno za oplemenjevanje iveric. KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT ima v svojem sestavu tudi tovarno sladkorja in kmetijski obrat. Njegove površine obsegajo preko 6000 ha, v kombinatu pa je zaposlenih čez 1000 ljudi. Pomembnejši podjetji v občini sta še TOVARNA AVTOMOBILSKIH DELOV RAMIZ SADIKU, ki je sestavni del podjetja Crvena zastava iz Kragujevca in INDUSTRIJA MARMORJA ONIKS. V občini Peč imajo v načrtu razširitev obstoječih objektov in izgradnjo nekaterih novih obratov, med drugim tudi tovarne piva in slada v okviru kmetijsko industrijskega kombinata. Čeprav je MREŽA OSNOVNIH ŠOL precej razvita, vendar ne zadošča vsem potrebam. V občini imajo tudi gimnazijo s preko 1000 dijaki, ekonomsko srednjo šolo, šolo za likovne tehnike, kmetijsko šolo, gostinsko šolo in šolo za kvalificirane delavce. Zdravstvena služba je združena v okviru medicinskega centra. V občini deluje splošna bolnica, Zavod za zdravstveno varstvo, zobna poliklinika in šest zdravstvenih postaj. Na področju KULTURE deluje več amaterskih prosvetnih društev in amatersko gledališče s skupino umetnikov za albanski program in skupino za srbohrvaški program. Kulturno umetniško društvo Rugo- kovnega kadra. Sindikat se skupaj z ostalimi dejavniki v občini zavzema za hitrejši napredek tudi na tem področju. Čeprav so povprečni dohodki v občini 1300 dinarjev, se sindikalhe organizacije zavzemajo za povečanje osebnih dohodkov na podlagi produktivnosti, zlasti delavcem, ki za-služijd manj kot 800 dinarjev. Sindikalne organizacije posvečajo posebno pozornost razvoju samo-j upravnih odnosov v delovnih orga', nizacijah in razvoju družbenega sa1 moupravljanja v občini. vo je s svojimi folklornimi nastopi poznano tudi izven meja naše domovine. Peč je zanimivo turistično mesto. Številne mošeje iz 16. stoletja, katerih vitki minareti se prepletajo z mo- dernimi zgradbami in tovarniškimi dimniki, dajejo mesto svojstveno orientalsko vzdušje. ni 11! Pl 01 h it Slavonska Požega - SR Hrvatska Požeška kotlina, ki jo obkroža Slavonsko pogorje, je bila naseljena že pred Rimljani. Za časa Rimljanov je na tem področju cvetela naselbina Incern. Odtlej je poznana tudi cesta Via Romana, ki je tekla preko Krndije pod Papukom proti Pakran-cu. Rimljani so Požeško kotlino imenovali „Valis aurea" - Zlata dolina. Ime Požege se je prvič pojavilo leta 1227, ko je kralj Andria II poklonil Castrum de Požega nadškofu Ugrinu. V obdobju od 13. do. 16. stoletja so na prebivalstvo in gospodarstvo Požege vplivale razne verske institucijekot posesti opatije v Kuti-jevu in Rudini, frančiškanski samostani v Požegi, Veliki, Poljanski, | Kaptolu in drugod. Poleg razvitega kmetijstva, zlasti sadjarstva, vinogradništva in živinoreje, je bilo v sami Požegi zelo dobro razvito tudi obrtništvo. Gospodarski napredek so prekinili Turki, ki so leta 1532 zažgali Požego. Po osvoboditvi izpod turškega jarma se je J Požega spet naglo razvijala in postala središče trgovskega in kulturnega dogajanja Slavonije. Že leta 1699 so v Požegi ustanovili gimnazijo. Za časa vladavine Marije Terezije, I ki je leta 1765 proglasila Požego za j svobodno in kraljevsko mesto, je mesto doživelo pomemben gospodarski razcvet. Zlasti se je razvilo kmetijstvo. Tobak pa so celo izvažali v Italijo in nekatere druge drŽave. Razvilo se je tudi pridelovanje hmelja. V živinoreji je treba opozoriti na vzgajališče španskih merima ovac, ki so ga osnovali že leta 1920, med * prvimi v Slavoniji. Poleg kmetijstva so za požeško kotlino posebno pomembni bogati gozdovi vseh vrst,-v katerih posebno mesto zavzema znani slavonski hrast. V obdobju po osvoboditvi do danes se je gospodarstvo Slavonske Požege precej spremenilo. Medtem ko je prej prevladovala obrt, trgovina in šele nato industrija, je v tem obdobju značilen hiter razvoj industrijskih podjetij. Danes Slavonska Požega zavzema površino 122.000 ha, od tega je 54.000 ha gozdov in 51.000 ha obdelovalne površine. V občini živi 73.000 prebivalcev, v mestu Slavonska Požega pa 17.000 ljudi. Med kmetijskimi organizacijami, ki so dosegle pomembne uspehe naj omenimo KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, ki ima poleg obdelovanja lastnih površin in lastne proizvodnje razvite proizvodne odnose tudi z zasebnimi kmeti. K ko naglo je napredovalo kmetijstvo, kaže podatek, da so letos pridelali okoli 5.800 vagonov pšenice s povprečnim donosom 36 stotov na hektar. Poleg pšenice pridelajo letno 4500 vagonov koruze in 3500 vagonov krompirja. Sadjarji pridelajo okoli 70 vagonov znane slavonske slive -požeškinje. V znanih Kutjevačkih vinogradih napolnijo kleti z okoli 450 vagoni najboljšega vina. Zanimiv je tudi podatek, da poleg znatnih količin mesa odkupijo in predelajo v lastni mlekarni letno okoli 9 milijonov litrov mleka. , V industriji zavzema najpomembnejše mesto PREHRAMBENA INDUSTRIJA ZVEČEVO, ki proizvaja izdelke iz kakaa, žgane pijače in mlečne izdelke. To podjetje deluje že 50 let in spada v vrsto najpomembnejših proizvajalcev tega blaga tako na domačem kot na inozemskem tržišču. To najbolj dokazuje tudi poslovno tehnično sodelovanje z znano Švicarsko firmo Nestle. V podjetju je zaposlenih 800 delavcev. Med proizvajalci prehrambenih izdelkov je pomembna tudi POŽE-ŽANKA, MLINSKA IN PEKARSKA INDUSTRIJA. Tudi MESNA INDUSTRIJA PAPUK, ki predela precejšen del vzrejene živine, spada med pomembnejša podjetja. Eno največjih podjetij v požeški kotlini je LIVARNA ŽELEZA IN TOVARNA STROJEV, ki zaposluje 2200 delavcev. Svoje izdelke, med katerimi so radiatorji, peči in štedilniki za trda in tekoča goriva, izvaža na mnoga tržišča v Evropi, Aziji in Ameriki. Eruptivne stene Požeškega pogorja omogočajo proizvodnjo kvalitetnih "kamnitih agregatov za gradnjo cest in cementne proizvode. Zato ima industrija gradbenega materiala vse možnosti za razvoj. Sedaj na tem področju zaposlujejo 800 delavcev. V terciarnih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, obrt) imajo prav tako velike možnosti, ki jih bodo povezali z razvojem turizma. Medtem ko je v družbenem sektorju te dejavnosti zaposlenih 800 STRUMICA - SR MAKEDONIJA Občina Strumica leži v prostrani makedonski kotlini, ki je z južne strani zaprta s planino Belasico (najvišji vrh 1494 m) na jugozahodu jo omejuje planina Plavuš, na severu pa Maleške planine. V podnožju Bela-sice približno 10 km od Strumice so topli mineralni vrelci, katerih temperatura znaša 75 stopinj in so med najtoplejšimi termalnimi vrelci pri nas. Strumica je od Skopja oddaljena 164 km in je povezana z asfaltirano cesto preko Stipa in Titovega Velesa z avtocesto Skopje-Djevdje-lija. Strumiška kotlina se nahaja na tromeji Jugoslavije, Bolgarije in Grčije v nadmorski višini 262 m. Za to področje je značilno sred-njemorsko spremenljivo podnebje s toplimi in dolgimi poletji, blagimi in kratkimi zimami. Zelo mrzle zime so izredno redke. Tako podnebje omogoča proizvodnjo skoro vseh vrst poljedelskih kultur, zlasti po-Vrtnin in žitaric. Področje Strumice je znano po proizvodnji visokoaro-matičnih tobakov, prvorazrednega bombaža, riža, namiznega in vinskega grozdja in drugih pridelkov. , Nekateri zgodovinarji menijo, da je Strumica eno najstarejših naselbin na Balkanu. Rimski cesar Tiberij je ogradil grad, katerega ostanki stoje se danes. Po ljudskem izročilu se tu nahaja tudi grob njegove hčerke Strume, po kateri naj bi dobila ime mesto in reka, ki teče skozenj. Stru-mico so napadali in zavzemali Bolgari in Grki. Občina Strumica je v glavnem kmetijsko industrijsko področje. Skoro dve tretjini prebivalcev živi na vasi in se ukvarja s kmetijstvom. Na celotnem področju občine je okrog 29 tisoč ha obdelovalne površine. Od 8.000 zaposlenih občanov jih je v gospodarstvu skoraj 7.000. Na področju občine pa živi 75.000 prebivalcev. Za občino Strumica je značilno veliko število delovnih organizacij, saj naprimer samo v gospodarstvu deluje 77 organizacij. Med najvažnejše gospodarske organizacije spada PREDILNICA BOMBAŽA STRU-MlCANKA, ki zaposluje 650 delavcev, dalje podjetje za proizvodnjo, predelavo in promet s tobakom BORIS KIDRIČ, ki zaposluje 550 delavcev, kmetijsko industrijski kombinat MOŠA P1JADE z 250 delavci, rudnik nekovin OVREŽDEN, podjetje za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač GROZD, tiskarna BLAGOJ JAKOV-MUČETO, modna konfekcija GERAS CUNEV, opekarna ELENCA in še nekatere delovne organizacije. Na področju kmetijstva in gozdarstva velja omeniti gozdno indu- strijski kombinat BELASICA, ki gospodari z gozdovi na področju občine, kmetijski kombinat PLODNO POLE, ki ima 200 zaposlenih in prideluje' predvsem grozdje, sadje, povrtnino in žitarice, kmetijski kombinat STRUMlCKO POLJE, ki zaposluje 320 delavcev, kmetijska zadruga GRADINAR in vodnogospodarsko podjetje STRUMISK1 SLIV, ki se ukvarja predvsem z izgradnjo in vzdrževanjem namakalnih sistemov na področju občine. Strumica ima tudi več trgovskih in gostinskih podjetij. Na področju prometa in zvez je pomembno transportno podjetje TRANŠPED MAKEDONIJA, ki zaposluje 200 delavcev. Mreža osnovnih šol je v občini sorazmerno dobro razvita. Poleg 13 centralnih in 55 podružničnih osnovnih šol, ki jih obiskuje 12.500 učencev, delujejo v občini še gimnazija z ekonomsko srednjo šolo, srednja kmetijska šola, ki ima okrog 500 dijakov in šola za učence v gospodarstvu CVETAN DIMOV s prav tako okrog 500 učenci. V občini imajo tudi višjo kmetijsko šolo s 160 študenti. V sestavu medicinskega centra deluje tudi splošna bolnica in bolnica za TBC. Poleg tega pa še štirje zdravstveni domovi in 11 zdravstvenih postaj. delavcev, dela v zasebnem sektorju obrti okrog 600 delavcev. Upoštevajoč velike možnosti razvoja na tem območju je občina pripravila program razvoja za naslednjih 15 let. Z davčno in kreditno politiko podpira odpiranje novih obrtnih delavnic. Se nekaj podatkov o.rezultatih gospodarstva v požeški občini. Letos bo skupen družbeni proizvod dosegel 1,37 milijarde novih dinarjev, kar je za 21 odstotkpv več kot lani. Narodni dohodek bo letos znašal 420 milijonov ali za 28 odstotkov več kot lani. Število zaposlenih se je povečalo za 4,5 odstotka in je sedaj v družbenem sektorju gospodarstva in izven gospodarstva zaposlenih 11.600 delavcev. Čeprav je Požega že v preteklosti posvečala precej pozornosti izgradnji asfaltiranih cest in letos dokončujejo cesto do Našic ter cesto proti Podravski slatini, bodo prihodnje leto asfaltirali tudi cesto proti Slavonskem brodu in še nekatere druge. Tako ko Požeška kotlina povezana z asfaltnimi trakovi na vse štiri strani in se s tem vključila tudi v glavne cestne smeri Zagreb-Beograd in Osijek-SR Bosna in Hercegovina. Na področju šolstva deluje v občini 14 osnovnih šol, 4 srednje šole in trije oddelki višjih šol. Vse te šole obiskuje 12 tisoč učencev, dijakov in študentov. V Strumici posvečajo precejšnjo pozornost razvoju kulture. Zato v tej občini deluje precej amaterskih kultilmo-umctniških društev poleg poklicnih institucij, kot so narodno gledališče, knjižnica, zgodovinski arhiv, pokrajinski muzej in druge. Na področju Strumice je bilo pred drugo svetovno vojno zelo razvito delavsko in sindikalno gibanje. Med narodnoosvobodilno borbo je bila Strumica z okoliškimi vasmi pod bolgarsko okupacijo. Čeprav zatirano in zaničevano se je ljudstvo teh krajev hrabro borilo med na- rodnoosvobodilno borbo in dalo mnogo žrtev za svojo prihodnost. Ljudje, ki danes obiščejo te kraje neredko pripovedujejo o velikem gostoljubju tega ljudstva. Prebivalci Strumice in drugih krajev so vedno pripravljeni z vsem kar imajo, sprejeti in počastiti svoje goste. Travnik - SR Bosna in Hercegovina Mestece Travnik leži ob reki Lašvi in ob cesti, ki spaja centralno Bosno s severozapadnimi kraji oziroma s Primorjem. Izreden prometni značaj doline Lašve, po kateri teče tudi železniška in cestna zveza, daje Travniku prometni značaj pomembno mesto v tem prostoru. Ti naravni Pogoji so bili podlaga za nastajanje Travnika že pred 500 leti; sedanji družbenoekonomski razlogi pa so narekovali oblikovanje novih mestnih centrov Viteza in Novega Travnika. Občina Travnik zavzema 563 kvadratnih kilometrov, na kateri po ^dnjem štetju živi 56 tisoč prebivalcev, od tega v samem mestu 13 tisoč. Občina Travnik spada v vrsto Večjih občin v SR Bosni in Hercegovini. V družbenem sektorju je zaposlenih približno 10 tisoč občanov, °d tega v industriji 4.200. Od skup-; Jega števila prebivalcev jih približno i četrtina živi v mestu Travniku, kije gospodarski, kulturni in prosvetni Center ne samo te občine, pač pa tudi širšega območja, ki zajema po- ■ Ječje reke Lašve in gornjega Vrbasa. ^esto leži na 509 m nadmorske vi- j ^ne, nad mestom pa se dviga planina Vlašič z najvišjim vrhom Palje- | m.k 1943 m. Celotno področje je Planinsko in gorato. Medtem ko so °b porečju rele Lašve ih Bile plodna Polja in travniki, so v višjih legah številni pašniki. Tu se pase živina, ki ■ j*aJe mleko za znani travniški sir. *sa dolina je izredno bogata z ru- j krni, čeprav celotno področje geološko še ni povsem raziskano. Od leta 1948 deluje rudnik črnega premoga, ki daje letno 90 tisoč ton črnega zlata, medtem ko so skupne i rezerve ocenjene na okoli 78 milijonov ton. Občina Travnik je bila pred vojno izključno agrarno področje, danes pa že prerašča v pomemben industrijski center Bosne in Hercegovine. Samo nekaj podatkov: lani je znašala vrednost proizvodnje 670 milijonov novih dinarjev, narodni dohodek pa 174 milijonov dinarjev; na prebivalca je torej lani odpadlo 3.164 novih dinarjev narodnega dohodka. Poprečni osebni dohodek v občini pa je lani znašal 966 dinarjev. Posebno skrb posvečajo tudi gradnji stanovanj. Letno izdvajajo v te namene okoli 8 milijonov di-, narjev. V zadnjih letih so letno zgradili 270 stanovanj. Čeprav znaša proračunska potrošnja 375 dinarjev na prebivalca, vendar ta sredstva niso dovolj velika za pokritje vseh številnih potreb, tako v mestu kot v vasi. Na področju gospodarstva je največji KOMBINAT ZA PROIZVODNJO KONFEKCIJE, PERILA IN OBUTVE BORAC. Svoje obrate ima v Zenici, Prijedoru, Bugojnu, v Banovičih in v Gornjem Vakufu. V vseh teh tovarnah je zaposlenih 4.500 delavcev. Kombinat ima tudi svojo lastno trgovsko mrežo s 140 prodajalnami in petimi blagovnimi hišami na področju vse Jugoslavije. Drugo največje podjetje je LES-NO-INDUSTRIJSKO PODJETJE ŠEBEŠIČ, ki zaposluje 1.600 delavcev. Pomembna je tudi TO- VARNA VŽIGALIC DOLAC, ki zaposluje 300 delavcev in je ena izmed dveh tovarn vžigalic v Jugoslaviji. Lani je ustvarila za 20 milijonov novih dinarjev dohodka. rudnik Črnega premoga BILA je v sestavu srednjebosanskih rudnikov Zenica in zaposluje 400 delavcev. TISKARSKO PODJETJE „22. OKTOBER" se poleg tiskarskih in knjigoveških storitev ukvarja tudi z izdelavo kartonske embalaže. Podjetje METALORAD TURBE je eno najstarejših podjetij na tem področju, zaposluje pa 220 ljudi. Razpolaga z moderno livarno in proizvaja predvsem sivo in barvasto pločevino. Od ostalih industrijskih podjetij na področju občine deluje obrat podjetja VALTER PER1Č, to je PODJETJE ZA RAZDELJEVANJE ELEKTRIČNE F^NERGUE, ki ima v svojem sestavu tudi manjšo hidrocentralo, zgrajeno že pred 80 leti. V občini Travnik je 9 centralnih osnovnih šol z okrog 10 tisoč učenci. Poleg teh šol so v mestu tudi gimnazija, ekonomska srednja šola, učiteljišče in srednja tehnična šola. Za šolanje kvalificiranih delavcev obstoja šola za učence v gospodarstvu. Glasbeno vzgojo nudi najmlajšim nižja glasbena šola. Kulturno dejavnost v občini razvijajo predvsem naslednje ustanove: Delavska univerza, Arhiv srednje Bosne, muzej, Ljudska knjižnica, amatersko gledališče, radijska postaja Travnik in Kinematografsko podjetje. V Travniku skoraj na vsakem ko- raku srečujemo številne kulturne spomenike in druge atraktivne objekte, ki si jih radi ogledajo tako domači kot tuji turisti. Poseben program za razvoj turizma, ki gaje leta 1967 sprejela občinska skupščina, predvideva, da bodo celotni stari del Travnika rekonstruirali v starem stilu in ga takega vključili v sodobno turistično dejavnost. V tem mestu je bil rojen tudi jugoslovanski nobe-lovec, pisatelj Ivo Andrič, ki je v svojem literarnem opusu opisal mestne znamenitosti (Travniška kro- nika). Velja omeniti 'številne džamije, stari grad iz XV. stoletja, številne zgradbe pseudomavrske arhitekture, izkopanine in drugo. Občina Travnik ima torej vse možnosti, da se razvije v pomembno turistično središče Bosne in Hercegovine. KOMBINAT »B G R A C« TRAVNIK Konfekcija, perilo, usnje, obutev in varnostna oprema velika izbira modne konfekcije in obutve zaščitne obleke in obutev sedem blagovnih hiš in 40 prodajaln po vsej državi letos 5000 zaposlenih in 500 milijonov N-dinarjev celotnega dohodka ŠIP »ŠEBEŠIČ« TRAVNIK GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA 2400 delavcev proizvaja v obratih: # gozdni obrat v Travniku, Turbetu, Vitezu in drevesnica v Busovači # lesnoindustrijski obrat v Novi Bili (žaga, furnirnica, mizama, parketarna) 0 impregnacijski obrat in žaga v Vitezu # obrat za gradnjo gozdnih cest v Travniku V gradnji je tovarna za izdelavo bukovega masivnega pohištva ZRENJANIN -AP VOJVODINA Zrenjanin je največja občina v pokrajini Vojvodini in ena največjih v republiki Srbiji. Obsega površino 1311 kv. kilometrov. Mesto Zrenjanin je središče občine z razvito industrijo in številnimi ustanovami družbenih služb. Zrenjanin je postal pomemben gospodarski, kulturni in zdravstveni center srednjega Banata. Območje občine je omejeno z rekami Tiso, Donavo, Tamišem in kanalom Donava-Tisa-Donava, medtem ko sredi občine in skozi mesto Zrenjanin teče reka Begej. Vsa naseljena mesta se nahajajo ob rekah. Mesto Zrenjanin je enako oddaljeno od Beograda in Novega Sada, okrog 70 km, in je z njima dobro povezana z asfaltnimi cestami in železniško progo. Mesto je pomembno križišče cest in železniških prog. Zrenjanin je po velikosti največja sodelujoča občina v Karavani delavske solidarnosti. V občini živi po zadnjih podatkih 129.846 prebivalce*. V gospodarskih organizacijah in družbenih službah pa je zaposlenih 37.000 delavcev. Po številu prebivalcev in zaposlenih občanov je Zrenjanin na tretjem mestu v Vojvodini za Novim Sadom in Subotico. V samem mestu Zrenjanin živi 71.422 prebivalcev. Prebivalstvo zrenjaninske občine je v2č nacionalno. Srbov je okoli 70%, Madžarov 19%, ostali pa so Romuni, Slovaki in ostalih narodnosti. Ustrezno tej strukturi so sestavljeni tudi samoupravni organi v delovnih organizacijah in v občini ter vodstva družbenopolitičnih organizacij. Gospodarstvo občine je izredno razvito, saj je, od 37.000 delavcev zaposlenih v industriji 13.000, v kmetijstvu 5000 itd. Glavne dejavnosti so industrija in kmetijstvo. Na področju industrije je največ podjetij prehrambene stroke. Industrija ima v celoti predelovalni značaj, poleg prehrambene so najbolj razvite še kovinsko predelovalna in tekstilna industrija. V občini proizvajajo 1/8 jugoslovanske proizvodnje sladkorja in 1 /3 proizvodnje jedilnega olja. Največja TOVARNA ZA PROIZVODNJO ŠKROBA v državi in ena največjih izvoznih KLAVNIC se nahaja v Zrenjaninu. Imajo tudi moderno tovarno za proizvodnjo zdravil, ki ie v sestavu IPK Servo Mihalj. Gospodarstvo zrenjaninske občine je v precejšnji meri usmerjeno na izvoz, saj izvozijo za šestkrat večjo vrednost kot uvozijo. Vse vodilne delovne organizacije na področju gospodarstva so sedaj rekonstruirane in modernizirane. Zaradi tega se vse bolj uveljavljajo na jugoslovanskem in tujem tržišču. V zadnjem času so na področju občine odkrili in delno že izkoriščajo znatna nahajališča nafte in zemeljskega plina. Tudi kmetijstvo je pomemben del gospodarske dejavnosti. Z njim se ukvarja in od njega živi najmanj dve petini prebivalcev. Občina ima 90.000 ha obdelovalne zemlje, od tega je tretjina v družbenem sektorju, ostalo pa obdelujejo zasebni kmetje. Visoka rodovitnost obde-v lovalne zemlje, uporaba strojev ter sodobne tehnologije zagotavljajo visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo. Trenutno pripravljajo združitev družbenih obratov v kmetijstvu z enim največjih industrijskih kmetijskih kombinatov v državi z IPK SERVO MIHALJ, ki ima svojo tovarno olja tudi v Domžalah. V občini imajo tudi največji ribnik za sladkovodne ribe v državi. RIBIŠKO GOSPODARSTVO EČKA je znano tako v državi kot v vsej Evropi. Gosta mreža rečnih tokov, številne depresije na zemljiščih, pogosti prodori podzemne vode in občasne poplave dajejo posebno mesto vodnogospodarski dejavnosti. Prekop Donava-Tisa-Donava, ki bo zgrajen v naslednjih petih letih bo v precejšnji meri reguliral vodni režim na področju občine in tako doprinesel k večji in stabilnejši kmetijski proizvodnji. 9 Gospodarska struktura občine in število zaposlenih omogočajo, da je narodni dohodek na prebivalca lani znašal 700 ameriških dolarjev. V občini Zrenjanin imajo 31 osnovnih šol, kijih obiskuje 15.743 učencev, 12 šol II. stopnje z 8145 učenci in dve višji šoli z 1534 študenti. V mestu delujejo gledališča Toša Jovanovič, amatersko Madžarsko gledališče Madač, lutkovno gledališče, zgodovinski arhiv, muzej, mestna knjižnica in druge. Kulturni domovi in knjižnice obstajajo v vseh večjih naseljih občine. V Zrenjaninu posvečajo veliko skrb tudi razvoju telesne kulture in športa. To mesto je dalo številne znane športnike, ki so doprinesli k uveljavitvi jugoslovanskega vrhunskega športa v inozemstvu. Zrenjanin ima bogato zgodo- vinsko preteklost. Pod imenom Bečkerek se prvič omenja že leta 1326, nato je prehajal iz rok v roke. Na oblasti so se' menjali Madžari, Srbi, Turki in Avstrijci. Obdobjem razvoja so sledila obdobja številnih nesreč, ko so zgrajeno razdirale in življenje uničevale poplave, suše, požari, epidemije in vojne. Mesto so vedno znova obnavljali in ga raz- vijali. Njegove najsvetlejše strani zgodovini so zapisane v času bort proti fašizmu. Zrenjanin je mesto, 1 nosi ime narodnega heroja Žark Zrenjanina. Z velikimi črkami pa s / njegovi zgodovini zapisana tu' mena Serva Mihajla, Stevice Jov loviča, Sonje Marinkovič, Koče K| larova, Svetozara Markoviča mnogih drugih. IZ KAMNIŠKE ZGODOVINE Nastanek Kamnika je zavit v temo. Kakor za Kranj, tudi za Kamnik ne vemo, kdaj je postal mesto. Vendar pa nam nekateri podatki kažejo, da je bil kraj ob izlivu Nevljice v Bistrico že proti koncu 12. stoletja trg. Trgovci, ki so vozili blago skozi mesto, so morali plačevati mitnino. Seveda je moral vsakdo, kije hotel priti skozi Tuhinjsko dolino, iti skozi Kamnik. Verjetno je po tej že v rimskih časih vodila stranska cesta kot vzporednica cesti skozi Črni Graben in Trojane. Tudi rimski spomeniki v Kamniku, rimski mozaik v Tuhinju in najdba rimskega kipca v Sidolu potrjujejo to domnevo. Po starih rimskih cestah so potem drvele tolpe divjih Hunov, Avarov in Ogrov plenit mesta v gornji Italiji. Takrat so bili naši predniki že naseljeni v teh krajih. Njihova prva naselbina je bila na Malem gradu. V prvi polovici 10. stoletja so ogrski konjeniki zadnjič napadli Italijo. Verjetno so že takrat fevdalni gospodarji zavarovali pred neljubimi divjimi konjeniki s tem, da so na visoki kamniti skali nad dolino zgradili grad, ki so ga imenovali Kamnik, ker je pač stal na kamnu. Ko so minile nevarnosti vpadov, so se naselili v vznožju visoke gore trgovci in obrtniki, kraj pa je ohranil isto ime kot grad. Tako je nastal Kamnik. Vemo, da so bili prvi lastniki mesta grofje Weimar-Orlamunde. Ker je bila pot na visoki grad nad mestom strma in utrudljiva so si na skali sredi mesta, kjer je bil prvotno zavarovan grad, napravili udobnejše bivališče - Mali grad. Zadnji grof iz te rodbine je kot istrski mejnigrof umrl leta 1151, njegova hčerka Zofija pa je bila poročena z Bertoldom II. iz mogočne Andeške rodovine, ki je prišla v nase kraje iz Bavarske. Tako je Kamnik kot nevestina dota prišel v posest Andeških grofov. Najimenitnejši Andeški grof je bil Bertold IV., ki je od cesarja Friderika leta 1180 dobil naslov vojvode Dalmacije in Hrvatske ali vojvoda Meranije (to je morskih dežel). Udeležil se je tretje križarske vojne in je zaročil svojo hčer s Toljenom sinom Miroslava, brata velikega župana Srbije, da bi tako razširil svoj vpliv. Določil je Kamnik za sedež svojih posestev na Kranjskem in tako je takrat veljal Kamnik za najimenitnejše in prvo glavno mesto Kranjske. Bertold je tudi prvi koval lasten denar v Kamniku. Ko je leta 1204 umrl, je postal njegov naslednik sin Henrik IV. Ta se je oženil z Zofijo, edino hčerko grofa Alberta Višnjegorskega in je po njegovi smrti dobil obširna posestva na Dolenjskem. Henrik IV. in njegov Bertold, oglejski patriarh, lastnik druge velike andeške posesti v Slovenj Gradcu na Štajerskem, sta povezala Oglej s Slovenj Gradcem z dobro cesto skozi Kamnik in Tuhinjsko dolino. Ta cesta je bila njkrajša zveza med Oglejem in Štajersko. Da bi imeli potniki, ki so takrat potovali večinoma peš ah' na konjih, večjo udobnost in varnost, je Henrik v Tuhinjski dolini ustanovil hospital ali gostinjec (gostišče), kjer so se potniki ustavljali, nahranili konje in prenočevali. Iz imena hospital je nastal današnji Špitalič. Tudi v Kamniku je pri cerkvi ustanovil prav tak hospital, cerkev pa je povzdignil v glavno farno cerkev. Za časa Henrika je tudi Kamnik postal mesto. To sklepamo iz listine, ki jo je izdal leta 1229 Henrikov brat Oton. Henrik je namreč leta 1228 umrl, brat Oton pa je potrdil hospital v Tuhinjski dolini vse pravice, ki jih je dal Henrik. Za vinograde, ki so bili takrat na Žalah, pa pravi, da so last kamniških meščanov. Torej je moral biti Kamnik že mesto okrog leta 1220. Oton je dal Kamnik v last svoji hčerki Neži, ki se je poročila s Friderikom Babenberžanov. Po Friderikovi smrti leta 1246 pa se je Neža poročila s koroškim vojvodom Ulrikom Spanheimom. Tudi ta je leta 1269 umrl brez otrok, njegovo posest pa je na podlagi dedne pogodbe in sorodstvenih vezi zahteval zase češki kralj Otokar II. Ta je s svojo vojsko prišel na Kranjsko se je leta 1271 tudi mudil v Kamniku. V neki listini, ki jo je izdal Otok' najdemo prvič napisan slovenski naziv „Kamnik". Takrat so bile vse slov« ske dežele od Krkonošev do Jadranskega morja združene pod enim vlad jem. Toda \e za kratek čas. Cesar Rudolf Habsburški je zahteval vse bab< berške in španhajmovske pokrajine zase. V bitki je premagal češkega kra in Kamnik je prišel v Habsburške roke. Oblast Habsburžanov so v 14. in 15 stoletju ogrožali samo Celjski grofje. Kamnik je proti koncu srednjega veka krepil svoj gospodarski in politih ugled. V deželnem zboru je imel razen meščanov Ljubljane edini Kami) svoje predstavnike. V mestu so zgradile svoje hiše in dvorce najimenitnej Blemiške družine na Kranjskem: Turjačani, Predjamski, Turni, Lamberg* onowarti in drugi. Meščani so si pridobili pravico, da smejo voliti sodnit ki je vodil mestno upravo. Mestni zbor je imel notranji svet 12 članov zunanji svet desetih članov. Imeli so posebne pravice do sejmov, dobili st najem vse dohodke, mestne davke, mitnine in prevoznine po cestah in itf stovih ter skozi mesto. Da bi zaščitili obrt v mestu, so dosegli, da je 10 km okrog mesta smel b samo po en obrtnik od vsake obrti. Zgodaj je imel Kamnik tudi svojo šol na vsak način še pred letom 1391, ko je zabeležen prvi podatek. Tu strelišče je imelo mesto že v srednjem mestu in svoje kopališče, ker je bilo tiste čase velika redkost. Tudi je veljal Kamnik kot zdravo letoviško mesi Kadar je grozila Ljubljani epidemija kuge kolere so preselili sodišče upravo iz Ljubljane v Kamnik, ob Nevljici pa je bila bolnišnica za okužei Malo spomenikov je ostalo iz srednjega veka v Kamniku. Najimenitnejši , pač portal pri kapeli na Malem gradu iz 12. stoletja v čistem romansk« < slogu. Ko seje ob potresu leta 1511 podrl grad, je ostala samo kapela.' \ turški nevarnosti so zgradili leta 1.451 okoli mesta močno obzidje s štiri vrati in obrabnemi stolpi. Tako je mesto lahko kljubovalo turškim napade^ Turki so leta 1491 do tal porušili mekinjski samostan, Kamnika pa n1 mogli zavzeti. Takrat so šolo, špital in faro preselili v frančiškanski sai* stan. V začetku novega veka pa je Kamnik dosegel svoje največje gospod sko blagostanje. Medtem ko so kmetje tlačanili fevdalnim gospodarjem, so meščani uži* svoje pravice in trgovali s Primorsko in Furlanijo. V 14. stoletju so refoni cjjski boji precej prizadeli mesto, v naslednjem stoletju pa sta trgovina promet s sosednjimi pokrajinami začela nazadovati. Najbolj je prizad' mesto preusmeritev prometa na cesto skozi Črni Graben in TRojane. Obrt fužinarstvo sta propadla in v 18. stoletju je bil Kamnik že ubobožano mest V Kamniku so se rodili pomebni slovenski kulturni in javni delaV pesniki in pisatelji, slikarji, politiki in revolucionarji. Pravi napredek pa prinesla mestu osvoboditev izpod nacistične okupacije, kateri se je Kami1 uprl prvi med slovenskimi kraji. V 25 letih je bolj napredoval kot v zadnj 200 letih. Med narodnoosvobodilno borbo je Kamnik žrtvoval preko 600 svojih p' bivalcev. V spomin na 27. julij 1941, ko se/ krenili v osvobodilni boj p1 borci na Kamniškem in ko sta padla prva dva partizana v Sloveniji, prazn'* Kamnik: gospodarstvo, prosveta, kultura Gospodarstvo v občini Kamnik se v zadnjih letih naglo razvija. Celotni dohodek se je v zadnjih petih letih (od 1966-1970) podvojil. Lani je kamniško gospodarstvo ustvarilo za 813 milijonov novih dinarjev izdelkov. Skoraj tri četrtine tega dohodka je prigospodarila industrija, obrt 11 odstotkov, trgovina in gostinstvo pa okrog 10 odstotkov. Ti rezultati so posledica predvsem vsako leto večjega vlaganja delovnih kolektivov v gradnjo novih objektov in modernizacijo proizvodnih procesov. Samo leta 1969 so kamniška podjetja investirala 46 milijonov novih dinarjev. S povečano produktivnostjo seje povečal tudi narodni dohodek, kije lani dosegel višino 255 milijonov novih dinarjev. Na enega prebivalca občine je lani prišlo 11.565 din narodnega dohodka. Kot kažejo sedanja gibanja, bo kamniška občina, kljub spremembi tečaja, kmalu dosegla 1000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Zadnja leta se stalno povečuje tudi število zaposlenih delavcev kot posledica odpiranja novih delovnih mest. Letos je v občini Kamnik zaposlenih 8300 občanov, od tega 7700 v gospodarstvu (industrija 5900). Poprečni mesečni osebni dohodki vseh zaposlenih občanov so v prvih treh mesecih letos znašali 1376 dinarjev. Največja gospodarska organizacija v občini je INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL V KAMNIKU, ki zaposluje 1333 delavcev. Stol je vodilno podjetje v V OBRATU TEKSTILNE TOVARNE „SVTLANIT" proizvodnji pisarniškega pohištva v državi. Letos je začela obratovati nova tovarna pisarniškega pohištva. Podjetje bo letos izvozilo za 1,7 milijona dolarjev svojih izdelkov. PODJETJE KAMNIK izdeluje rudarska razstreliva, livarske pripomočke in plastične izdelke. Zaposlenih je 880 delavcev. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN je najstarejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Specializirano je za proizvodnjo ključavnic in spojnega materiala za vodovodne instalacije (fitinge). V Titanu dela 1300 delavcev. Leta 1911 je v tej tovarni delal tudi Josip Broz-Tito. TEKSTILNA TOVARNA „SVILANIT" je znana po svojem kvalitetnem frotirju in kravatah. Kolektiv šteje 600 članov. Letos bodo izvozili za 635.000 dolarjev svojih izdelkov. INDUSTRIJSKI KOMBINAT „SVIT" proizvaja keramične proizvode, zlasti elektrokeramiko in izolirni material, vrsto kemičnih izdelkov, kot so po-lirne paste, čistilna sredstva, lepila itd. Letos pa je odprl nov obat za prodajo in servis avtomobilov TOYOTA. V Svitu je zaposlenih 720 delavcev. TOVARNA USNJA predeluje svinjske kože. Zelo znan je boks za čevlje in usnjeno galanterijo; prav tako mehki velur za usnjene suknjiče in plašče. V podjetju je v teku razširitev ..konfekcijskega oddelka in gradnja obratov za proizvodnjo novih izdelkov. V podjetju dela 420 ljudi. Letos bodo izvozili za 2,2 milijona dolarjev svojih izdelkov. RUDNIK KAOLINA ČRNA je eden redkih kaolinskih rudnikov v Jugoslaviji. 324 članov kolektiva proizvaja kaolin in kalcit (pesek), ki sta pomembni surovini za papirno, kemično in gumarsko industrijo. • ŽIVILSKA INDUSTRIJA predeluje in konzervira vse vrste povrtnin, zlasti kumarice, paprike itd. Proizvaja gorčico in sadne sokove. V podjetju je zaposlenih 1-30 delavcev. MONTAŽNO PODJETJE ALPREM se je iz obrtne delavnice razvilo v moderno podjetje za proizvodnjo in montažo aluminijastih oken, vrat, trgovske in gostinske opreme, kioskov itd. Kolektiv, ki šteje okrog 200 članov, opravlja montažna dela po vsej državi. MENINA, PODJETJE ZA IZDELAVO POGREBNE OPREME zaposluje 150 delavcev in izdeluje krste in ostalo pogrebno opremo. Iz majhne delavnice je nastalo sodobno opremljeno industrijsko podjetje. GRADBENO PODJETJE GRADITELJ ima zaposlenih 250 ljudi, gradi pa poslovne in stanovanjske zgradbe v občini in izven nje. Med obrtnimi podjetji je največje ZARJA, podjetje za izdelavo vodovodnih in električnih instalacij. Zaposlenih je 100 delavcev. SLOGA MOSTE, mizarsko podjetje izdeluje notranjo opremo in strešne konstrukcije. Tudi LONČARSKA ZADRUGA KOMENDA je poznana daleč naokoli po svojih kvalitetnih lončarskih izdelkih. V občini so še USLUGA, podjetje, ki opravlja krojaške, tapetniške in čevljarske storitve; pekarna in slaščičarna VESNA, mesarsko podjetje MESO in mizarska delavnica MOTNIK. V Kamniku deluje tudi ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI KOZOROG, ki gospodari z divjadjo po vsej Gorenjski. Poleg številnih prodajaln zunanjih trgovskih podjetij je v občini tudi TRGOVSKO PODJETJE KOČNA, ki zaposluje 230 ljudi in ima svoje poslovalnice po vsej občini. V zadnjem času je podjetje odprlo nove samopostrežne lokale v Šmarci in v Mostah. V gradnji pa je tudi novo skladišče blaga v Kamniku. HOTEL ,,PLANINKA" ima poleg hotelskega objekta z 41 ležišči še restavracijo, kavarno Veronika in gostišče pri Marjanci. V kolektivu Planinke je 30 ljudi. Občina Kamnik ima dobre pogoje za razvoj turizma. Z izgradnjo žičnice na Veliko planino (1600 m) in Hotela na Šimnovcu ter počitniškega naselja na Veliki planini (prek 50 počitniških hišic) se na tem področju odpirajo nove perspektive. ARBORETUM V VOLČJEM POTOKU, naravni park z redkimi primerki cveta in eksotičnih dreves z vsega sveta, je najbolj obiskana kulturna ustanova v Sloveniji. Arboretum spada namreč ic Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. Poleg štirih centralnih OSNOVNIH ŠOL in 13 podružničnih šol, ki jih obiskuje okrog 3000 učencev, delujeta v Kamniku tudi GIMNAZIJA z okrog 220 dijaki in glasbena šola. V okviru DELAVSKE UNIVERZE pa sta organizirana tudi oddelek tehnične srednje šole, ekonomska šola itd. V MUZEJU na gradu Zaprice si lahko ogledamo oddelek NOB, ki nas seznani z zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja na Kamniškem. Ogleda je vredna tudi stalna razstava upognjenega pohištva. Poleg LJUDSKE KNJIŽNICE je v Kamniku še stara SAMOSTANSKA KNJIŽNICA z okrog 12.000 starimi knjigami, med njimi so nekatere prave redkosti. Podobna knjižnica je tudi v Komendi (Peter Pavel Glavar).- Med dvanajstimi kulturno-prosvetnimi društvi je v zadnjem času najbolj aktivno Prvo slovensko pevsko društvo LIRA, ki bo prihodnje leto praznovalo 90-letnico ustanovitve. Ta pevski zbor dosega lepe uspehe tudi zunaj naših meja Lani je bil zbor na koncertni turneji po Zahodni Nemčiji in Švici, letos pa po Poljski. V občini deluje veš ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV, ki so združeni v okviru občinske zveze za telesno kulturo. Smučanje, plavanje, nogomet, odbojka, rokomet, košarka, tenis in streljanje so športi, s katerimi se ukvarja največ mladine. KAMNIŠKO PLANINSKO DRUŠTVO je najstarejše v Sloveniji. Obstaja že 78 let in vključuje prek 1000 članov, predvsem mladine. Društvo oskrbuje tudi planinski postojanki na Kamniškem in Kokrškem sedlu. KOMBINAT »SERVO MI HALJ« ZRENJANIN proizvaja: # jedilno olje »Diamant« # jedilno olje »Evit« # margarino »Diamant« O margarino »Evit« # sir in maslo »Biser« # sladkor # škrob # živinsko krmo in # kmetijske pridelke KAKOVOSTNO BANATSKO MOKO proizvaja »ŽIT0PR0DUKT« Zrenjanin PO POTI KARAVANE GORNJI MILANOVAC 1969: OBISK V OBRATU KMETIJSKO INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA PIK TAKOVO STRUMICA 1968: PRISRČEN SPREJEM V MESTU POD BELASICO KDOR ŽELI POSTATI SODELAVEC kolektiva TOVARNE USNJA KAMNIK in se želi priučiti izdelovanja izdelkov iz plastičnih mas, naj se oglasi v Tovarni usnja Kamnik v org. kadrovskem sektorju, kjer bo dobil vse informacije o podjetju, bodočem delu in nagrajevanju. Podjetje potrebuje 30 DELAVCEV, predvsem moških. Sprejmemo tudi DVA VAJENCA ZA STROJNA KLJUČAVNIČAR JA in ENEGA FINOMEHANIKA. PEC 1970: UDELEŽENCI KARAVANE MED ČLANI FOLKLORNEGA ANSAMBLA TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMNIK proizvaja: —7 fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične — obešanke navadne in cilindrične — motorne mesoreznice in drobilke za orehe ■— ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. , , Cenjenim potrošnikom priporočamo svoje izdelke. INDUSTRIJSKI KAMNIK KOMBINAT SVIT priporoča svoje izdelke: elektroinstalacijski material — varovalni elementi in izdelki iz steatita za potrebe industrije dekorativna keramika elektroizolacijski material — beugier cevi, oljno platno, oljni papir, trakovi vse vrste polirnih in brusilnih past za kovinsko in lesno industrijo, razna čistilna sredstva za gospodinjstvo vse vrste modnih gumbov PVO vodovodne in bergman cevi vse vrste plastične embalaže za kemijsko in farmacevtsko industrijo razni poliester profili in cevi ter elementi po želji kupca Podjetje »KAMNIK« v Kamniku nudi naročnikom in kupcem: amonitatna praškasta razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo In lovske patrone TEKSTILNA TOVARNA »SVILANIT« KAMNIK vam nudi: — brisače za dom, plažo in potovanje iz UNI, VELUR In TWIN FROTIRJA — konfekcijske izdelke iz frotirja — moške kravate iz sintetike, izdelane po evropski modi Se priporočamo \ Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik opravlja vsa gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, gradnje stanovanjskih objektov in stanovanj za trg. INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL Kamnik priporoča svoje izdelke Izdelujemo razne vrste kompletne pisarniške opreme za sodobno pisarniško poslovanje, vse vrste kvalitetnega sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur in kino foteljev Proizvodne posebnosti TOVARNE USNJA KAMNIK so : — velur za obutev in oblačila — galanterijsko usnje V vsak dom kvalitetni in sodobni izdelki tovarne »INDU PLATI« JARŠE »METALKA« LJUBLJANA, Dalmatinova 2 Prodaja, uvaža in izvaža izdelke metalurgije in kovinske industrije, izdelke elektro industrije, izdelke iz gume in umetnih snovi, gradbeni material, rudnine Specializirane prodajalne na drobno v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Ma--riboru, Metliki, Ptuju, Bečeju, Prištini in Titogradu Gostinsko podjetje IZ KAMNIKA PLAN INKA Cenjenim gostom se priporoča! s Zavod za gojitev ! Gostilna s divjadi »Pri planinskem orlu« s »KOZOROG« vam nudi ? \ KAMNIK domače specialitete i i in pristna vina ? < vabi na lov pod Ustavite se, l Kamniške planine ne bo vam žal! j Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK nudi usluge v svojih delavnicah: izdeluje vse vrste strojev in strojnih naprav za pekarsko in mlinsko industrijo, ter za vso ostaJo industrijo MLINOSTROJ TOVARNA MLINSKIH STROJEV DOMŽALE izdeluje vse vrste strojev •n strojnih naprav za >ekarsko in mlinsko industrijo, ter za vso ostalo industrijo KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK priporoča svoje usluge PAPIRNICA KOLIČEVO pošta Domžale Izdelujemo raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo Cenjenim kupcem priporočamo nakup naših izdelkov Trgovina s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko »PAPIROGRAFIKA« LJUBLJANA, Resljeva 30 »MENINA« Tovarna pogrebne opreme KAMNI K-ŠM ARC A se priporoča za naročila raznih mizarskih izdelkov Industrijsko podjetje »ALPREM« KAMNIK, Usnjarska 9 9 Opremljamo trgovine vseh namembnosti kot: blagovnice, samopostrežne trgovine, železnine, klasične trgovine, delikatese, drogerije, skladišča itd. # Izdelujemo vse vrste stojal ter žično oprerno ' 9 Izdelujemo in montiramo aluminijaste fasadne elemente, notranje predelne stene, okna, vrata, kioske ' ter stavbno ključavničarstvo VESNA pekarna in slaščičarna priporoča svoje slaščičarske in pekovske proizvode LJUBLJANSKA BANKA, PODRUŽNICA KAMNIK Svoje devizne prihranke naložite na devizno s hranilno knjižico pri s Ljubljanski banki, po-