JEHGLAS
^to XLIV - št. 78 - CENA 20 d
in
Kranj, petek, 4. oktobra 1991
MERKUR *
NOVO ■ NAJEM STROJEV
v prodajalni na Koroški cesti 1
mešalec, dvigalo, kosilnice...
Z dojenčkom, starim nekaj dni, na avtobus in...
bsn*a
Gore^jsKa
Kram
|°JA<iKI OBJEKTI IZ ROK V ROKE - Kot so zahtevali opazovalci Evropske skupnosti prejšnji te-% so gorenjski teritorialci 2. oktobra dopoldne predali škofjeloško vojašnico pripadnikom armade, stavbe so sneli tudi svoje oznake, vendar pričakujejo, da bodo ponovno tam najkasneje čez deset dni.
a|. J^gače je bilo v skladišču minsko-eksplozivnih sredstev v Drulovki, ki ga je vojska dokončno zapu-
,e. ''a. Več o teh dogodkih na 2. strani! S. Saje - Foto: Gorazd Šinik
cijedi Evropa in Amerika sta krivi za jugoslovansko vojno
:Fudi"
TerJUbljana, 2. oktobra - "Nes-i^Jernljivo ali celo nespodob-df razpravljati o načelnih
ne moramo reci
^'ernih sožitja in o h„°dnjih držav na
8oS|
modelih ozemlju
<to f'av,Je v času, ko jugoslo-" ot komandant' nenačelno I ,krutno ubijajo ljudi in ko
^e sovraštvo do kulture in ^Pske civilizacije dokazuje-I vru§enjem katedral," je de-Aeg Sredo poslancem sloven-S ler 3 Parlamenta zunanji mini ? %, I" Dim'trij Rupel. Upravi
0,Se je vprašal, ali je med-°na javnost res naredila
^'j za umiritev vojnih stra-" ki
A) Jugoslaviji. Slovenci, ^Pcijpr'stali na Brionsko dekla * spoštovali moratorij in
0:
stal
w 1 Pri uveljavitvi samostoj-0f' Sn}o za "nagrado" dobili •   te iz Beograda in tudi iz
tujine, zato bi bilo hudo nespametno, da bi nastavili še drugo lice. Tudi veličastni in tako zaupanja vredni Evropi moramo reči odločni ne, ko nas še naprej sili v nekakšno novo Jugoslavijo, v neko novo sožitje, ki je bilo z nasiljem pokopano. Evropa in Združene države Amerike sta sokrivi za sedanjo jugoslovansko tragedijo. Kako je mogoče ob toliko rušenja in žrtev trditi, da v Jugoslaviji ni vojne in da so enako krivi napadalci in napadeni, da se moramo dogovoriti sami, ko pa že vrabci čivkajo, da to brez zunanjega posredovanja ni mogoče.
Slovenski parlament se je pravilno odločil, da je našega bivanja v Jugoslaviji nepreklicno konec, da razglasimo popolno samostojnost, čeprav ve-
NAPRAVA
mo, da nam ne bo lahko in da bomo še dobivali klofute z vseh strani. Ključne poteze bomo morali vleči na monetarnem in gospodarskem sistemu (lasten denar je samo del tega), pri varnosti in obrambi ter pri zunanjepolitičnem predstavljanju, kjer naj bi dobil parlament, vsaj tako so menili na sredini seji slovenske skupščine, odločilnejšo besedo. V rokah pa imamo močan argument: voljo državljanov Slovenije za samostojno državo in efektivno oblast na ozemlju republike. S sosedi, tudi s Hrvaško, se bomo morali še marsikaj dogovoriti, tudi o problemu Istre, ki naj jo državna meja s Hrvaško obdrži odprto, vendar varno. Prihodnji teden začenjamo torej ključni osamosvojitveni korak. • J. Košnjek
Slovenski denar
Kaj se bo zgodilo po 7. oktobru? Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk je v televizijskem pogovoru prostodušno dejal, da bo po 7. prišel 8. oktober in nato 9. itd. Morda je komu to zvenelo kot šala, vendar je navkljub vsem spremembam, ki jih bodo prinesli osamosvojitveni postopki, povedal globoko resnico. Vsi največji problemi so že navzoči in znani, kaj bistveno novega se res ne more več razkriti.
Če pustimo ob strani strah pred vojno, ki divja na Hrvaškem in pri nas uspešno zatira socialne nemire, gre torej predvsem za mehki pristanek v samostojnost, slovenski denar, slovenski potni listi in carinarnice na hrvaški meji so le podrobnosti na tej poti, za nas vse pa seveda najbolj opazni znak suverenosti in samostojnosti Slovenije. Ko bomo v roke dobili bone, nekam blede sicer, saj je to le začasni denar, ki ga bomo verjetno v razmerju ena proti tri tja do konca leta menjali za obrabljene jugoslovanske dinarje, bomo nemara podobno ponosni kot takrat, ko so zavi-
hrale slovenske zastave in smo zvezdo na avtomobilski tablici hitro prelepili s slovenskim grbom. Ko bomo dobili v roke slovenski potni list in ga pokazali carinikom in policajem na slovensko hrvaški meji, bo to še bolj spodbudilo našo samozavest.
Vse to pa so seveda le zunanji znaki slovenske samostojnosti, resnično samostojni bomo, ko bomo slovenski klas (za takšno ime pravega slovenskega denarja se je odločila vlada) v nemški, švicarski itd. banki zamenjati kot ugledni denar, ki ga bodo tuji bankirji cenili in potemtakem ne bo prihajal in izginjal z liste konvertibilnih valut, kakor se je sprehajal na marko pripet Markovičev dinar in nato vrtoglavo padal... Ko ne bodo naši politiki za prvim vogalom v tujini nenehno prosili za denar, kakor so počeli že toliko let, temveč bodo enakopravni sogovorniki, ki utirajo pot poslovnežem. Ko bomo lahko svoje prihranke brez strahu nosili v banke itd. Vse to pa se seveda še ne bo zgodilo 7. oktobra opolnoči. # M. Volčjak
Od 7. do 14. oktobra bo teden otroka
Pravica do prostega časa
Že dolgo svetovna organizacija prvi teden oktobra namenja otrokom. Ravno v odnosu do otrok se namreč zrcalijo vsa nasprotja sodobnega sveta in je tudi preizkusni kamen za humanizacijo življenja. Pri nas letos gledamo na položaj otroka tudi v drugačni, povsem novi luči, ki jo je zaznamovala vojna, reka beguncev in beda, kjer so žrtve tudi otroci.
Letošnji teden otroka so namenili prostemu času, eni od samoumevnih otrokovih pravic. Samoumevnih, vendar strokovnjaki že dolgo ugotavljajo, da je spričo obremenjenosti v šoli kršena. Možnosti prostega časa pa otrokom mladini kratijo tudi različne socialne in kulturne okoliščine, v katerih odraščajo. Humano misleči ljudje, pri nas se zbirajo tudi v organizaciji prijateljev mladine, se zavzemajo za enake možnosti otrok tudi glede preživljanja prostega Časa, kar pa zadnja leta zaradi vse večje socialne razslojenosti ni ravno lahko uresničljivo. Prosti čas, igro, razvedrilo, sproščujoče ali zahtevnejše programe bi morali zagotoviti vsem otrokom, toda kako, ko v obubožani državi vsem niso zagotovljeni niti osnovni pogoji za zdrav razvoj, nekateri otroci so celo brez vsakdanjega kruha in mleka. Niža se standard za letovanje in zimovanje otrok, regresi za potovanja mladih ljudi so vse manjši, starši otrokom vsako jesen znova težko zagotovijo celo učbenike, kaj šele nove knjige za širjenje obzorja ali primerne didaktične igrače za najmlajše. Koliko je v naših betonskih mestih še prostora za otroška igrišča?
Upamo, da se bodo besede, ki jih prijatelji otrok in strokovnjaki naslavljajo javnosti, prijele pravih ljudi. Kot že večkrat rečeno, pa sta teden in mesec otroka prekratko obdobje, ko se vsi skupaj ukvarjamo z življenjskimi vprašanji najbolj ranljivih državljanov. # D. Z. Zlebir
Jutri začetek košarkarske sezone
Smelt Olimpija v Kranju
Kranj, 3. oktobra - To soboto se začenja prvo kolo v slovenskih košarkarskih ligah. V elitnih skupinah nastopajo tudi trije gorenjski predstavniki. V moški zeleni skupini igrajo Triglavani, ki jutri doma gostijo Smelt Olimpijo. Med najboljšimi ženskimi ekipami v prvi slovenski ligi pa bodo letos igrale košarkarice Odeje Marmorja iz Škofje Loke in košarkarice Kranja. Prav gorenjski ekipi se bosta pomerili v prvem kolu jutri na Planini.
Nadaljujejo se tudi ligaški obračuni v slovenski nogometni ligi. Ekipa Nakla v nedeljo doma gosti Steklarja in pred tekmo obljublja borbeno igro. Prav taka igra pa odlikuje rokometa-šice Kranja, ki v derbiju drugega kola doma gostijo Olimpijo. Hokejisti Acroni Jesenice v dvorani Podme-žaklja v nedeljo zvečer gostijo celovški KAC, ponovno pa se v derbiju alpske B lige zanašajo na pomoč navijačev. • V. Stanovnik
GLAS
telefonska linija s 4 telefonskimi a para
Otvoritvena predstava v PG
Idiotova zgodba, Algirdasa Landsbergisa, bo letošnja otvoritvena predstava v Prešernovem gledališču. Hkrati je to tudi slovenska praizvedba dela litvanskega literata, ki seje motivno naslonil na literarno mojstrovino F. M. Dostojevskega, Idiot. V predstavi nastopajo: Boris Ostan, Pavel Rakovec, Judita Zidar Bernarda Oman in Matjaž Višnar. Predstavo je režiral Zvone Sedlbauer. Na sliki: Prizor iz predstave, Bernarda Oman in Boris Ostan. • M. P., foto: M. Fock
informacije
ISKRA TERMIN
(064) 326-733
i i i i • i i
-n-n73n-nnnn-On-irrnEiar
iil  I jI
-|-n~THi -niT
—i—i—i—i***^! I
-nnn «!n
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 4. oktobra
1?
Begunci v Sloveniji
Ljubljana, 2. oktobra - V Sloveniji je že okoli devet tisoč beguncev. Rdeči križ Slovenije je posredoval tudi podatke o številu beguncev v posameznih občinah. Na Jesenicah jih je 277, v Kranju 101 (tu so si v nasprotju s podatki občinskega Rdečega križa, ki govori o 232 beguncih v občini), v Radovljici 286 in v Škofji Loki 185.
Poživilo za turizem
Škofja Loka, 3. oktobra - Občinski izvršni svet je oblikoval devetčlanski odbor za razvoj turističnega gospodarstva, v katerega je povezal zastopnike Turistično hotelskega podjetja, obrtniške sekcije gostincev, turističnih društev, kmečkega turizma, podjetja Šport in rekreacija, turističnih agencij ter izvršnega sveta. Odbor, ki bo deloval kot povezovalno telo, bo imel predvsem nalogo, da izvršnemu svetu in parlamentu posreduje predloge za poživitev turističnega gospodarstva v škofjeloški občini in skrbi za usklajen razvoj na tem področju. • H. Je-lovčan
Odločba o nacionalizaciji je bila nezakonita
Župnišču bodo vrnili nacionalizirane prostore
Radovljica, 2. oktobra - Radovljiški izvršni svet je na nedavni seji soglašal s predlogom upravnega organa za premoženjsko pravne zadeve, da se katoliškemu župnišču v Radovljici vrne premoženje, ki je bilo nacionalizirano 1960. leta. Gre za kapla-nijo in del župnišča s skupno več kot sedemsto kvadratnimi metri stanovanjske površine in za domala dvesto kvadratnih metrov dvorišča. S premoženjem je doslej upravljala samoupravna stanovanjska skupnost oz. občina kot njena naslednica. V nacionaliziranih prostorih so stanovali Romi, ki pa so se avgusta letos izselili.
Rimskokatoliško župnijstvo je v svoji vlogi za vrnitev premoženja zapisalo, da nima primernega prostora za kaplana ter za njegovo gospodinjstvo niti ne za verouk, ki ga obiskuje okrog tristo otrok. Da bo občina lahko vrnila župnišču premoženje še pred sprejetjem in uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji, je razlog v tem, da je bila nacionalizacijska odločba nezakonita. Župnišče se je tedaj na odločbo pritožilo, vendar je uspelo le delno in je dobilo nazaj le del župnišča. • C. Z.
Zemljišče za obnovo
Kranj, 2. oktobra - Izvršni svet občine Kranj se je na današnji seji odločil delno razveljaviti razlastitveno odločbo za zemljišče ob cerkvi v Stražišču. S tem bo Rimskokatoliškem župnij-stvu Stražišče vrnjen del zemljišča, na katerem bo ponovno zgradil leta 1980 porušen objekt po izvirnih načrtih priznanega sloveskega arhitekta Gregorija Mačka in tako obnovil pomemben del slovenske kulturne dediščine. Rušenje tega baročnega objekta je bTIo ocenjeno kot kulturno barbarstvo. • Š. Ž,.
Kranjska vlada o gospodarjenju
Posledice vojne bodo hude
Kranj, 2. oktobra - Kljub dvomesečnem odmiku je bil pregled gospodarskih rezultatov v prvih sedmih mesecih v občini Kranj, ki ga je obravnavala kranjska vlada na današnji seji, posebej zanimiv. Julija se je namreč začela vojna, ki se po kratkih bojih še danes nadaljuje na gospodarskem področju, to pa so izjemno neugodne gospodarske okoliščine, ki utegnejo zavreti pozitivna gibanja, ki jih je v kranjskem gospodarstvu opaziti v letošnjem letu. Po sedmih mesecih k sreči temu še ni tako.
Podatki o gospodarjenju v sedmih mesecih letos še vedno kažejo skoraj 6- odstotno rast industrijske proizvodnje (na Gorenjskem in v Sloveniji je v enakem obdobju upadla za 11 odstotkov), ob zmanjšani zaposlenosti pa raste tudi fizična produktivnost. Razumljivo je. da je v takšnih razmerah opešal izvoz, ki je na lanski ravni (na Gorenjskem je manjši za 12 v Sloveniji pa za 10 odstotkov), čeprav je še vedno za 8 odstotkov \ečji od uvoza (na Gorenjskem je večji za 22 odstotkov, v Sloveniji pa za 11 odstotkov manjši). Med prejemki gospodarstva se je delež kreditov bistveno zmanjšal (od 13 na 5 odstotkov), zelo se tudi popravlja razporeditev sredstev, saj je "že" 66 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev na računih gospodarstva. Osebni dohodki še vedno zaostajajo za povprečjem v Sloveniji, kar zlasti velja za negospodrstvo, saj so se glede na januar v gospodarstvu povečali za 39 odstotkov, v negospodarstvu pa le za 13. Zbrana sredstva za javno porabo so večja za skoraj 74 odstotkov, kar pomeni, da so se tudi brez inflacije, po svoji stvarni vrednosti povečala. Najtemnejša plat gospodarskih gibanj je seveda rast nezaposlenih, ki jih je bilo konec julija v občini Kranj 2570 ali za 43 odstotkov več kot decembra lani. Tako je stopnja brezposelnih na-rastla na 6,9 odstotka. Zaposlenost raste le v zasebnem sektorju.
V razpravi je bilo opozorjeno, da bodo posledice gospodarske vojne, ki se z ropanjem premoženja naših podjetij v drugih republikah, neplačevanjem ogromnih količin blaga, razmerami na Hrvaškem, ki je popolnoma pretrgala telekomunikacije, transportne poli in s tem oskrbo s surovinami, da ne govorimo o prodaji, verjetno izredno hude, saj se že pozna zastoj pri razvoju. Kot negativno je bilo tudi'-ocenjeno dejstvo, da so se učinki razbremenitev gospodarstva, očitno prelili v osebne dohodke. • Š. Žargi -:-S=X-
KUPON ti zrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu
Besedilo za objavo I      I      I      I      I I
J_l_l_L
J_I_I_L
J_l_i
J_I_I_I_I
I_I_I_I_I_I_I_I_I_I
Kupon pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku
•xg-
IZ   SLOVENSKE SKUPŠČIN
Zapleteno zasedanje zborov kranjske občinske skupščine
Vse za učiteljske plače
Kranj, 2. oktobra - Na vabilu na današnje zasedanja zborov Skupščine občine Kranj smo lahko prebrali kar pet dnevnih redov, v gradivu pa je čakalo na potrditev kar sedem zapisnikov različnih dosedanjih sej. Že ta dva podatka kažeta, kako zapleteno početje so bile današnje seje in ob koncu lahko rečemo, da je bilo to sejanje dobro pripravljeno in sorazmerno učinkovito (vsaj za kranjske razmere) izpeljano. Največ pozornosti je bilo ob polletnih gospodarskih rezultatih namenjene problematiki družbenih dejavnosti, zlasti osebnim dohodkom v šolstvu, mnogi pa so se imeli za poklicane, da razpravljajo o gospodarsko - gojitvenih načrtih lovcev na Kranjskem.
Prvi dve seji sta bili skupni za vse zbore skupščine. Delegati so bili soglasni, da Občina Kranj izstopi iz Sveta gorenjskih občin, sprejet je bil tudi poslovnik o delu delovnih teles skupščine ter za razrešitev podpredsednika SO Kranj Saša Govekarja in namestnika tajnika SO Branka Vukan-ca. Ker se je na dosedanjih zasedanjih nabralo kar pet zadev, kjer so se sklepi zborov razšli, so imenovali tudi komisijo za med-zborovsko usklajevanje, ki je s svojimi predlogi nato na ločenih zasedanjih uspela sklepe pri štirih zadevah uskladiti. Zataknilo se je le pri uredniškem odboru Kranjskega zbornika, kjer se vračajo na začetek postopka.
Poročilo o polletnih gospodarskih rezultatih - naj ob tem povemo, da je bilo, glede na poročilo, ki je bilo obravnavano na izvršnem svetu bistveno in kvalitetno dopolnjeno, napačni prikaz razbremenitve gospodarstva (na kar smo v našem časopisu opozorili) pa popravljen - je spodbudilo razpravo o grozečih gospodarskih posledicah vojne, na eni strani, ter kritičnem položaju družbenih dejavnosti, na drugi. Na jasno opozorilo o stavki učiteljev, ki se nikakor ne morejo več sprijazniti z materialnim položajem, v katerem so se znašli, ob tem pa so kot proračunski porabniki neenakopravno obravnavani (pri tem je mišljen dvig OD v upravi), je od-
govoril predsednik občinske vlade, ki je opisal vse ukrepe, s katerimi poskušajo vsaj premostitveno omiliti nastalo stisko. Vlada je namreč, z željo, da vsaj premostitveno zbere potreben denar v proračunu, ustavila plačila za investicije, podporo za zaposlovanje ter pomoč kmetom in na tak način zmogla povečati dotacije
šolam septembra za 23 odstotkov, rešitev pa vidi v učinkih re-nominacije proračunov tudi na ravni občine. Da se bodo računi težko izšli, pa po besedah predsednika, kažejo zahteve republike, da se pri tem ne upoštevajo anuitete kreditov za stanovanja Tekstilindusa ter obveznosti do gradnje bazena. Najgrenkejša je bila pri tem ugotovitev, da pravih učinkov razbremenjevanja gospodarstva ni pričakovati, saj je postalo očitno, da so se sredstva porabila za osebne dohodke z neredkimi zlorabami (vodilnih) pri tem. Tudi dejstvo o znatno višjih OD v javnih podjetjih kot v družbenih dejavnostih narekuje, da se prouči nekatere vire in razmerja. Vsekakor je položaj
evidenten in napori za razrt^ precejšnji.
Mnogo manj tolerance P* pokazali delegati pri razpis načrtin lovcev, ki so v obra> predložili svoje gospodarsk" jitvene načrte. Stare zameti be izkušnje ter naravna nasP1 interesov (kmetje, gozdarji-niki in celo ribiči) so spodbJJ odbornike k "zmerjanju" 1°' s samovšečneži in samopa" predstavniki Zelenih pa so zarjali na premajhno upo* nje naravnega sistema, črti v vseh zborih niso bili sP ti. ■
Za zaključek omenimo fl vo Darka Zupanca, podpri nika Družbenopolitičnega
po razrešitvi, ki jo je utenw nedemokratičnimi odnosi VI sedstvu občinske skupščin^ paj z odstopom podpredse^ Govekarja bi to pomenilo rj ni umik opozicije iz tega o'P če pa k temu prištejemo stop člana vlade Mirana Tiv ja, pa to hkrati pomeni urfl' slancev Liberalno demokft stranke z občinskih funkcij kakor položaj, ki terja razmislek. • S. Zargi
ttJELOVtf
Kranjski šolniki so napovedali stavko
Za štrajkom ni nobene politike
Stavka bo 15. oktobra do preklica, prvi dan ob 8. uri bo shod pred občino.
Kranj, 3. oktobra - Ko so se prejšnji petek kranjski šolniki pogajali z občinsko vlado o denarju za plače in materialne stroške osnovnih šol, so njenemu predstavniku, svojemu nekdanjemu kolegu Marjanu Knetu, posebej zamerili očitek, češ da se že ve, kdo stoji za stavkovno grožnjo. "Zadaj" ni nobene politike, so ogorčeno zavrnili namigovanja, ampak gola želja po preživetju, po uveljavitvi pravic, ki jim gredo. Za stavko so se sindikati osnovnih šol odločili v začetku tega tedna. Z njo bodo začeli 15. oktobra, trajala bo do preklica, določili pa so tudi pogajalsko skupino, ki bo morda s pogovori s kranjskimi vladnimi možmi uspela doseči soglasje, da do te nepriljubljene poteze le ne bi prišlo.
Na petkovem sestanku so šol-  spodarstvom! Njihovo
šolah pa 8.875 dinarjev (38. mesto).
Sindikati osnovnih šol kranjske občine zahtevajo od občinske vlade realizacijo finančnega plana za osem mesecev in rebalans finančnega plana v skladu s stopnjo inflacije; povečanje denarja za materialne stroške v skladu s priporočili šolskega ministrstva
za 36 odstotkov od julija, j1 pa tudi denar za amorti^ učil in opreme; plače, ki bo«1 odstotkov višje od bruto P, slovenskem gospodarstvu, j cer od januarja naprej; izP vseh ostalih prejemkov (reg'j prehrano, letni regres, v<\ odpravnine, jubilejne nagf^ višini prejemkov občinskeJ ve. Redno izplačilo plač 2#j| jo tudi za čas stavke, hkra terjajo tudi ugotovitev odg, nosti izvršilnih organov kra"
občine za slab položaj v
nih šolah ter odstop odgov°r H. Jelovčan
niki podvomili tudi o resničnosti statistične primerjave med bruto plačami kranjskega gospodarstva in osnovnega šolstva v prvem polletju, po kateri naj bi bili šolniki v tem obdobju celo za 26 odstotkov nad gospodarstvom. Podatke so pred dnevi sami preverili pri Zavodu RS za statistiko in, kot so pričakovali, dobili precej drugačno sliko. Številka o njihovi povprečni bruto plači (14.065 dinarjev), s katero sta jim postregla Marjan Knc in Jože Javornik, je prava, ne pa tudi povprečje kranjskega gospodarstva, ki po izračunu Zavoda za prvo polletje znaša 12.434 dinarjev; torej so bili le za devet odstotkov nad go-
bojazen,
da so po prvem polletju zdrsnili še nižje, potrjuje Zavodov podatek, da so bili šolniki julija že za 8,5 odstotka pod povprečjem kranjskega gospodarstva (gospodarstvo 15.550 dinarjev, osnovno izobraževanje 14.237 dinarjev). Primerjave za avgust in september, žal, še nimajo, zelo verjetno pa so zdrknili še globlje.
Julija je bila povprečna neto plača v kranjskem gospodarstvu 9.643 dinarjev (28. mesto v Sloveniji), šolniška pa 9.076 dinarjev (45. mesto). Zanimiva je tudi primerjava za sedem mesecev, od januarja do julija; v kranjskem gospodarstvu so zaslužili povprečno 8.070 dinarjev (19. mesto), v
Seja jeseniškega izvršnega sveta
Odpadkov na Jesenicah
v«
ne bodo sezigali
V sredo opozorilna stavka tržiških učiteljev
Nadaljevanje 18. oktobra?
Tržič, 3. oktobra - Zaposleni v tržiških osnovnih šolah so na včerajšnji opozorilni stavki zahtevali uskladitev plač v šolstvu s plačami v državni upravi in gospodarstvu ter doplačilo regresa, terjajo pa tudi odstop šolskega ministra dr. Petra Venclja.
Septembrska osnovna plača učitelja v osnovni šoli za normalni obseg dela brez dodatkov za kvaliteto in delovno dobo naj znaša bruto 20.685,90 dinarjev (neto okrog 12.700 dinarjev), zahtevajo t rž i S k i šolniki in utemeljujejo; osnova za obračun plač v državni upravi je 7.806 dinarjev, koeficient za izobrazbo šeste stopnje pa 2,65, kar daje 20.685,90 dinarjev.
Najprej izračun
Tržič, 3. oktobra - Ali bodo tržiški učitelji štrajkali ali ne, bo odločil izračun, za koliko jim bodo lahko popravili plače. Iz re-nomiranega državnega proračuna bodo namreč dodatna sredstva dobile tudi občine. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Tržič Frančišek Meglic, bodo danes (v četrtek) na občini naredili izračune, koliko od tega denarja bodo lahko dobile šole in o tem v petek obvestili sindikat tržiških šol. • D. D.
Za poračun za julij in avgust naj se, ko bodo znani ustrezni podatki, kot izhodišče šteje povprečna bruto plača v gospodarstvu Slovenije, ki je julija znašala 15.612 dinarjev. Če se ta osnova poveča za republiško dogovorjeno prednost šolstvu za 19 odstotkov, znaša bruto plača 18.578 in neto plača okrog 11.470 dinarjev. Regres naj se poračuna do višine 15.985 dinarjev neto.
Tržiški šolniki zahtevajo uresničitev zahtev do 16. oktobra, sicer, pravijo, bodo s stavko nadaljevali 18. oktobra. Trajala bo, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.
Jesenice, 3. oktobra - Sindikat Neodvisnot se je tudi na seji i'' ga sveta vključil v razpravo o nevarnih odpadkih. V Železa'11^ vijo, da morajo čimprej dobiti zabojnike, če naj bi do 15. nov^ odpadke preložili. Nobene možnosti ni, da bi odpadke na J?$( sežigali.
sploh ni vedelo, kako naj se^ ustrezno in strokovno lot',n£ mih ljubih zamislih brc/ H<j2 nove je sodelujočim Jesen,1 j,, včasih tudi zavrelo, kajti kaj |( so spoznali, da si ministrstv" dobiva čas, da bi kdaj kasnf!' ko tudi ukrepalo.
Zato ob nekaterih zahte^' dikata Neodvisnosti, ki srn"J; šali na seji, ni vredno izguhU sed, kajti vsi vemo, da niojj varni odpadki iz mesta. Ofl le Železarno, ki opozarja, dl zabojnike za pretovarjanje 1 kov dobiti čimprej, če naj bij Jesenic odpremili 15. novem rej ob roku, za katerega je 1 \ sam predsednik vlade Lojze le.  Jeseniška Železarna
Jeseniški izvršni svet je spet - kolikokrat že! - moral nameniti nekajurno razpravo problematiki posebnih odpadkov, ki so na industrijskem tiru Železarne. V treh mesecih je ministrstvo za urejanje prostora in varstvo okolja posredovalo že toliko variant, da aktivno sodelujoči v teh razpravah komajda še verjamejo, da je kje še kakšna varianta, ki je »ne bi kazalo proučiti«.
Na torkovi seji pa sta poleg predstavnika ministrstva in predstavnika Železarne sodelovala tudi člana sindikata Neodvisnost, kajti sindikat Neodvisnost terja odgovornost za to, da so odpadki sploh na Jesenicah in vztraja, da morajo odpadki nemudoma z Jesenic. Zgledna je skrb sindikata, vendar se je v razpravi izkazalo, da bi bilo veliko bolje, ko bi se Neodvisnost že pred tremi meseci na pravih mestih aktivno vključila v vsa prizadevanja za odvoz ali predelavo teh odpadkov. Nihče članom Neodvisnosti nikjer ni zapiral vrat, zato so imeli vso možnost in priložnost na lastna ušesa na dolgih, včasih močno utruja-jočih sestankih slišati, kaj vse je jeseniška vlada poskušala storili, da bi problematiko čimprej in na najbolj ustrezen način rešili. Vsi dogovori pa so bili očitno bob ob steno in že zdavnaj je bilo jasno, da pristojno republiško ministrstvo ne le v  začetku,  ampak   tudi kasneje
vztraja, da se tovor v ' obliki ne sme več hraniti v
padkov na Jesenicah se ne govarjali vse dotlej,
doklef
razpisa za postavitev »kreflrJ za sežig odpadkov. Minis'
urejanje prostora in varstvi pravi, da bo po konceptu sj) J nja in uničevanja nevarni"1^ kov za vso Slovenijo še letojjJ lo razpis - in tista lokalna s-j ki bo izbrana, si bo pridof"^ hodek s skladiščenjem 1,1 njem odpadkov po vnapreJ ni tehnologiji. • D. Sedej
POPRAVEK:
V prispevek z naslovom Po roku le upravičeni zamudnik' ' vljen na naslovnici Gorenjskega glasa dne 1. oktobra l9^" prikradle tri napake: prvič, prejšnji cenzus za pridobitev reP ške štipendije ni bil 4.000 dinarjev, ampak 4.400 dinarjev: £ i podaljšani rok sprejemanja vlog za srednješolce se je iz,e w
septembra, in ne 25. septembra; tretjič, inštitut vsakoletne 0 velja za nove Zoisove štipendiste.
Vodja Republiškega zavoda
Slavk" 1 za zaposlovanje eno"
m
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Oorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ^ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lca Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija VolC.jak. Cvelo /apl'!1 jj ca Zuvrl-ŽIchir. Andrej Zalar. Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Drakslcr. Nada Prevc ' Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik Tisk: PodJ'ji!* - TČR. Tisk časopisov in rev ij. Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I. lelefon: 211-860. 211-835. lelcfav: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefuv (06* M Mali oglasi: lelefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. 13.30. ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja oh torkih in petkih (ena izvodC Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje I Wl 500.00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Časopis je oproščen plačila prometnega dav ka (Uradni lisi RS. 7 41 )■
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GOJtl \JSKI Gl AS KRAVI
; Petek, 4. oktobra 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN <M)wmmmmGLAs
lZ   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Parlament za takojšnjo in nepreklicno uveljavitev samostojnosti
Za Slovenijo je moratorij končan
Slovenija bo od ponedeljka opolnoči dalje začel? uresničevati osamosvojitvene zakone, ki jih je moratorij na osnovi Brionske deklaracije zamrznil, uveljavila bo lasten monetarni sistem, iz federalnih organov bo odpoklicala vse slovenske predstavnike, vojska pa se mora nepreklicno do 18. oktobra umakniti iz Slovenije. Skupščina bo sprejela izjavo o dogodkih na Hrvaškem, pred poslanci pa je tudi pobuda za priznanje republike Kosovo.
Ljubljana, 2. oktobra - Glede   nanji minister dr. Dimitrij Rupel,
predloga vodstva slovenske republike, da za podaljševanje moratorija nad uresničevanjem slovenskih osamosvojitvenih zakonov ni razlogov, je bila v sredo v slovenski skupščini dosežena enotnost. Republika Slovenija ima vse pogoje za samostojno državno življenje in za mednarodno priznanje, vlada pa mora skupščini predložiti program gospodarskega osamosvajanja in ukrepanja. Naša republika se torej odpravlja na naporno pot prizadevanj za mednarodno uveljavitev. To pa ne pomeni, da se Slovenija kot samostojna država odreka sodelovanju v razdruže-vanju Jugoslavije in delitvi premoženja, pravic in obveznosti bivše države. Prav tako bo Slovenija še naprej sodelovala na mirovni konferenci v Haagu, vendar ne več kot del Jugoslavije, ampak kot samostojna država. Ministri 'n poslanci, ki so govorili v sredo na skupnem zasedanju, so poudarjali, da je Slovenija spoštovala nioratorij in pozivala k začetku Pogovorov o razdružitvi Jugoslavije in rešitvi spornih vprašanj, vendar je doživljala hude protiu-darce, tudi s strani Evrope, ki je ukrepala premalo odločno in s tem še prispevala k poglabljanju Jugoslovanske krize.
Poslancem slovenske skupščine so v sredo govorili predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, podpredsednik dr. Andrej Ocvirk, zu-
notranji minister Igor Bavčar in obrambni minister Janez Janša. V
torek bodo začeli veljati zakoni o državljanstvu, o carinski službi, o varovanju državne meje in o varnosti v cestnem prometu. Cez pet dni bo potekel mandat opazovalni misiji v Sloveniji. Slovenija tega mandata ne namerava več podaljševati. Prav tako je pomembno stališče slovenske skupščine, da v Sloveniji niso potrebne kakršnekoli tuje vojaške sile, saj je Slovenija sama sposobna varovati svojo samostojnost. Jugoslovanska armada pa se mora iz Slovenije nepreklicno umakniti do 18. oktobra.
Pomemben je sklep skupščine, da uvaja Slovenija lasten denar in s tem v zvezi svoj monetarni sistem. Vsa plačila v Beograd oziroma v federalne fonde bodo ustavljena. Meje, tudi najdaljša meja s Hrvaško, dolga 564 kilometrov, bodo varovane po evropskih merilih. Proti Hrvaški bo 34 mejnih prehodov, od teh 27 mednarodnih. Tak nadzor te meje je nujen zaradi nevarnosti beguncev in tihotapljenja prepovedanega blaga, carinska služba za to mejo pa bo delovala v notranjosti Slovenije.
Skupščina je sprejela tudi dve pobudi. Prva zahteva sprejem posebne izjave o dogodkih na Hrvaškem, druga pa predlaga priznanje neodvisne republike Kosovo. • J. Košnjek
V skupščini so povedali
Dr. Ocvirk: Oktobra slovenski denar
"Monetarni program, ki ga bo sprejel Svet guvernerjev Banke Slovenije, mora predvideti polno uveljavitev Zakona o Banki Slovenije. Pogoj za polno uveljavitev Zakona o Banki Slovenije je uvedba lastnega denarja, ki bo uveden oktobra. Uvedba začasnega denarja bo prinesla pozitivne in lahko tudi nekatere negativne učinke. Pozitivno bo predvsem dejstvo, da bo Banka Slovenije imela vpogled v denarno maso, ki bo v obtoku v Sloveniji. Za kontrolo denarne mase v obtoku pa je prav meja s sosedi izrednega pomena. Uvedba začasnega denarja in kasneje lastnega denarja pomeni tudi prekinitev obstoječih plačilnih poti s sosednjimi republikami, kjer je Slovenija neto izvoznik. Izvršni svet je pripravil plačilni sporazum za vzpostavitev blagovnih tokov med republikami. Sporazum je usklajen z Republiko Hrvaško."
Peterle: Umirjeno in odločno
"Svet je v teh treh mesecih še bolj natančno spoznal, kdo je kdo v Jugoslaviji, kakšne metode uporablja, spoznal je tudi posebnost slovenskega vprašanja. Po vsem, kar se je zgodilo, moramo umirjeno in odločno nadaljevati pot našega osamosvajanja in predvsem dokazati svetu, da smo sposobni samostojnega življenja."
Janša: Močnejša teritorialna obramba
"Upoštevaje izkušnje junijsko-julijske vojne smo z organizacijskimi, kadrovskimi in materialnimi posegi okrepili teritorialno obrambo Slovenije. Hkrati potekajo priprave na vpoklic prve redne generacije nabornikov za služenje vojaškega roka, ki se bo zaradi finančnih in prostorskih omejitev večinoma začelo v začetku prihodnjega leta. Po preteku moratorija bo Teritorialne obramba Slovenije sposobna v celoti zagotavljati zaščito ozemeljske celovitosti Slovenije, vključno z uspešno obrambo pred morebitnimi napadi iz zraka.
Bavčar: Natisnjeni naši potni listi
"V minulem obdobju so pripravili že približno 150.000 obrazcev novih slovenskih potnih listov. Vsak mesec naj bi zagotovili še po 100.000 teh obrazcev. Nove potne liste bodo začeli izdajati takoj, ko bo z njimi mogoče potovati v tujino. Nekaj sosednjih držav je že izrazilo pripravljenost sprejeti državljane s takimi potnimi listi. Jugoslovanski potni listi pa bodo veljali še dve leti."
Loška vlada pohvalno o skrbi za begunce s Hrvaške
Sedemdeset pribežnikov brez statusa vojnih beguncev
škofja Loka, 3. oktobra - V torek je o beguncih s Hrvaške, ki so se zatekli v škofjeloško občino, in o skrbi zanje spregovoril tudi občinski iz-vrŠni svet. Po podatkih občinske organizacije Rdečega križa je bilo v °bČini tedaj prijavljenih 176 beguncev, od teh sedem otrok do enega leta prosti, 88 otrok do 15. leta, 22 ljudi, starejših od 50 let, in 59 drugih, večina beguncev je našla zatočišče pri sorodnikih in znancih, 34 jih je bilo v nekdanjem samostanu uršulink, pet pa v domu učencev.
Nada Rebolj iz Centra za soci-
V skrb za begunce so se vključile vse humanitarne organizacije, od Rdečega križa, Centra za socialno delo, Karitas, Civilne *aščite. Vodja delovne skupine za begunce Peter Kafol je na seji v'ade izpostavil problem vključe-Vanja šoloobveznih otrok (29) v redni pouk. Prvi problem so pol-n' oddelki škofjeloških šol, drugi Jezik. V primeru, da bo število šoloobveznih beguncev s Hrvate še naraščalo, v šolah predlagajo, naj bi poskusili oblikovati *anje samostojne oddelke s hrvatim učiteljem in hrvaškim predmetnikom.
alno delo je povedala, da so za begunske otroke, ki večino dneva preživijo v stavbi, organizirali zaposlitve. Pri tem sodeluje učiteljica iz Karlovca, prav tako begunka, štiri domačinke pa v obliki javnih del pomagajo v nekdanjem samostanu pri pripravi hrane, pospravljanju in varstvu otrok. Predstavnica Karitas Julka Bergant je dejala, da se v četrtek 34 beguncev, začasno nastanjenih v samostanu, seli v Portorož, kjer bodo imeli boljše pogoje za življenje. Sobe nekdanjega samostana uršulink v Škofji Loki so
prenatrpane, temne, kuhinja je majhna, brez jedilnice, kopalnica le ena, skratka, zatočišče je dobro le za prehod.
Prvi begunci so prišli v škofjeloško občino 20. avgusta. Doslej jih je odšlo le pet. Marjeta Žagar z Rdečega križa je povedala, da vsi, ki pridejo in se prijavijo, dobijo 1.000 dinarjev (za odrasle) in 500 dinarjev pomoči za otroke, obleko, obutev, vsem tudi ponudijo prehrambeni paket. Doslej so razdelili 42 paketov, 30 paketov so darovali Žirovci. Nekaj paketov je še v zalogi, če bodo pošli, bodo podobno darovalsko akcijo, kot je bila v Zireh, organizirali tudi v Škofji Loki. Govorice, češ da begunci dobivajo po 300 dinarjev na dan, niso resnične. Begunci, ki so na kmečkem turizmu, ne dobijo ničesar, prav tako ne tisti, ki so v domu učen-
cev, ker imajo oskrbo plačano. Iz blagajne Rdečega križa je šlo doslej za begunce, predvsem za nakup živil, 27.700 dinarjev.
Izvršni svet je pohvalil vse, ki skrbijo, da bi se begunci s Hrvaške v škofjeloški občini čim bolje počutili. Po opredelitvi statusa vojnih beguncev bo od 176 beguncev izgubilo status približno 70 ljudi. Zbirni center v Škofji Loki je v domu učencev, kjer je beguncem na voljo 50 postelj, v samskem domu v Frankovem naselju pa je prostora za 80 beguncev. • H. Jelovčan
Klub Ni nam vseeno
O podjetništvu
Nadzorniki v počitniških domovih in pri zasebnikih
Takso poberejo, a je ne nakažejo
Radovljica, 2. oktobra - Ko so v radovljiški občini v drugi polovici letošnjega avgusta pregledali, kako v počitniških domovih in pri zasebnikih vodijo knjigo gostov in kako spoštujejo druge predpise, So ugotovili precej nepravilnosti. Nekatere kršitelje so prijavili sodniku za prekrške, druge so le °Pozorili.
V večini počitniških domov in pri zasebnikih, ki za plačilo sprejemajo goste na prenočišče ln počitek, so pooblaščene nadzornike sprejeli z razumevanjem, le v enem od radovljiških pen-,2'onov lastnik ni dovolil vpogleda v knjigo gostov. V nekaj primerih seje izkazalo, da lastniki n'so upoštevali opozoril, ki so jih nadzorniki da-,,' že ob prejšnjih kontrolah, in so nadaljevali s staro prakso". Počitniški domovi in apartmaji, s katerimi upravljajo nekatera podjetja, ne vodijo Ustrezne evidence o delavcih, ki začasno biva-J0 v njih. Akcija je pokazala tudi na neusklaje-n°st dela občinskih upravnih organov in tudi na nenavadne primere, kot je. denimo, tale: pristoj-ni organ je razpolagal s podatkom, da so nekemu zasebniku izdali odločbo o prepovedi Odda-J/Inja turističnih sob, med pregledom pa se je Izkazalo, da jih oddaja, ker si je ponovno pridejo1 dovoljenje.
Kar zadeva plačevanje turistične takse, mnogi niso seznanjeni, kako jo odvajati. V Bohinju, kjer je največ počitniških domov zaprtega tipa (gostje dobijo ključe že v podjetju), so ugotovili, da podjetj? sicer zaračunavajo delavcem turistično takso skupaj z ostalimi stroški, vendar pa je ne nakazujejo na račun radovljiške občine. Pri tem izstopajo domovi z večjimi prenočitvenimi zmogljivostmi in večjim številom nočitev. V počitniškem domu Jugovinil v Stari Fužini, kjer so imeli ob pregledu knjihe gostov vpisanih že 393 gostov, takse ne odvajajo že od lani dalje, v precejšnjem "zaostanku" so bili ob pregledu tudi v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici in v apartmajih na Zoisovi plani, kjer so "pozabili" prijaviti tudi več stanovalcev. Nadzorniki so se oglasili tudi pri 48 zasebnikih v Bohinju in ugotovili, da večina v redu in pravilno
vodi knjige gostov in knjigo tujcev, devet pa so jih predlagali sodniku za prekrške, ker niso (pravočasno) prijavili gostov ali so kako drugače kršili predpise. Podobne nepravilnosti in kršitve kot v Bohinju so ugotovili tudi na Bledu, kjer pa so pregledali le šest počitniških domov in gostišč in se oglasili pri 27 občanih, ki oddajajo turistične sobe. # C. Z.
Radovljica, 2. oktobra - Klub Ni nam vseeno pri Liberalno-demo-kratski stranki Radovljica prireja danes ob sedmih zvečer v v Vili Bled na Bledu pogovor o podjetništvu. Sodelovali bodo Janez Kopač, podpredsednik Liberalno-demokratske stranke Slovenije in poslanec republiške skupščine, Edvard Oven, predsednik odbora za podjetništvo in tudi poslanec slovenskega parlamenta, ter predsednika jeseniškega in radovljiškega izvršnega sveta - Rina Klinar in Jože Resman. • C. Z.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Mistika vojaškega udara
Ultimat, ki ga je armadni vrh naslovil na predsednika Republike Hrvaške, je vendarle tista stvar, ki tudi svetu kaže na to, da v Jugoslaviji že dolgo ne vlada več civilna oblast, temveč vojaška diktatura. Če se vojska tako odločno vmeša na politično področje, kot se je zdaj jugoslovanska, to ni več dialog različnih institucij, ampak navaden vojaški udar. Ves problem je samo v tem, da generali tega udara javno še vedno niso razglasili.
Svetovna politika je že dolgo alergična na dve skrajnosti - na komunistične revolucije in na vojaške diktature. Velesile niso oklevale z najrazličnješimi akcijami, kadar je prihajalo do omenjenih družbenih sprememb. Če je še nekaj let nazaj veljalo, da vojaških udarov ni mogoče pričakovati v državah, kjer ni ameriške ambasade, se je severnoameriška politika nato popolnoma obrnila in je prispevala k demokratizaciji sveta pod vojaškim škornjem. Kontinent, ki je bil pravi poligon vojaških udarov in diktatur je Latinska Amerika. Toda, ko je tamkajšnja vojska »zaustavila« nevarnost revolucij in nato spuščena z vajeti sama nadaljevala z množičnim genocidom, je tudi Amerika na severu spoznala, da je ta knavi pohod treba zaustaviti. Največkrat v imenu varovanja Človekovih pravic.
Jugoslovanska vojska je sedaj ravno v fazi po prevzemu oblasti, saj po vsem tistem, kar opazujemo na Hrvaškem, lahko govorimo o očitnem kršenju temeljnih človekovih pravic. Vse vojske sveta se nikoli niso zaustavljale same. Celo nasprotno, njihova želja po krvi se je stalno stopnjevala. Zaradi tega so tudi slike s Hnaške vedno bolj knave.
O tem, da so generali dejansko izvedli puč, nas prepričuje cela vrsta dogodkov. Tudi znane grožnje generala Kadijeviea, ki je celo najvišjega predstavnika Jugoslavije razglasil za fašista. Kadar pa šef vojski, za predsednika svoje države uporablja takšne izraze, potem najbrž ne moremo govoriti o nadmoči civilne nad vojaško oblastjo. S tipe Mesič je za svet sicer morda še predsednik Jugoslavije, vendar jc dejansko njegova vloga minimalna. Uradno država v svetu nastopa pod imenom Socialistična federativna republike Jugoslavija, pri tem pa je že vsem jasno, da ni več niti socialistična, še manj federativna, o vladi ljudstva (republika) pa ob generalskih grožnjah in konkretnih potezah sploh ni mogoče govoriti.
Odkod svetovnim politikom ljubezen do Jugoslavije, če pa danes celo vojska iz vojašnic odstranjuje Titovo podobo? In ravno vojska je bila Titova največja ljubljenka, saj je vanjo vlagal ogromne količine denarja za varovanje imaginarnega sistema, od katerega je danes ostala le bedna karikatura.
Neuvrščena Jugoslavija je bila v določenem času res pomembna varovalka med Vzhodom in Zahodom. Mnogi jo torej poznajo predvsem v tej luči. Stvari pa so se, predvsem s perestrojko v Sovjetski zvezi in koncem hladne vojne, medtem že popolnoma spremenile. Jugoslavija se je iz varnostnega mehanizma čez noč spremenila v eno najbolj nevarnih območij na svetu. Ne le zato, ker je prišlo do eksplozije prej zatrtih nacionalizmov, temveč predvsem zaradi fega, ker se pot njene prihodnosti odvija čisto v drugi smeri, kot večine drugih držav na svetu. Povsod drugje so vojaški udari bolj ali manj že postali stvar zgodovine, pri nas pa se šele porajajo. Zadeva je toliko hujša, ker jih opazujemo v ifekih čisto novih oblikah, kakšnih svet doslej ni poznal in zaradi tega nanje tudi ne zna reagirati. Šele, ko bo nekdo javno in glasno razglasil, da vojaška diktatura v Jugoslaviji že traja, se bodo zbudili tudi tisti, ki so zdaj nezainteresirani. Vprašanje je le, ali ne bo tedaj že prepozno.
STRANKARSKE NOVICE
Javna tribuna SDP v Škofji Loki
Stranka demokratične prenove škofja Loka prireja v torek, 8. oktobra, ob 17. uri v veliki predavalnici šolskega centra Boris Zi-herl v Škofji Loki (Poden) za svoje člane in druge odprto javno tribuno "O paketu lastninskih zakonov". Javno tribuno bo vodil Emil Milan Pintar, gorenjski poslanec v republiški skupščini.
Pogled na privatizacijo od zunaj
Liberalno demokratska stranka prireja v sodelovanju z nemško liberalno stranko F.D.P. in liberalno fondacijo za politično izobraževanje odraslih Friedrich Naumann Stiftung javno tribuno "J/rivatizacija in tržna ekonomija v evropski perspektivi", ki bo v torek, 8. oktobra, ob 17. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za simultani prevod bo poskrbljeno.
Kulturni večer
V soboto, 5. oktobra, bo ob 17. uri na gradu pri Sv. Juriju (bivši protokolarni objekt) v Tržiču pod pokroviteljstvom Slovenskih krščanskih demokratov Tržič kulturni večer mladih kulturnikov Tržiča. Slavnosti govornik bo predsednik zbora občin republiške skupščine Ivo Bizjak.
Dobro je delati dobro
Slovenska demokratična zveza Kranj organizira iniciativni odbor za pomoč Hrvaški in k sodelovanju vabi predstavnike vseh kranjskih strank, Rdečega križa, Karitas in občane. Vse, ki so pripravljeni sodelovati, vabijo naj pridejo v petek, 4. oktobra, ob 19. uri 30 minut v bivši hotel Evropa, 1. nadstropje na dogovor o nadaljnjem delu. • Zbral Š. 2.
brother STREICHER
brother
B 530 OWERLOCK neto ATS
4.990.
NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK.JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA Itd._
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 4. oktobra 1991
Kanalizacija in cesta skozi Drulovko - V vasi Drulovka v kranjski občini že nekaj časa potekajo komunalna dela, ki sodijo v nadaljevanje programa celovite ureditve komunalnih naprav in ceste v tem delu kranjske občine oziroma v krajevni skupnosti Ore-hek - Drulovka. V ponedeljek je Cestno podjetje Kranj za ves promet zato tudi zaprlo cesto skozi Drulovko. Obvoz za ves promet je na relaciji Drulovka - Jeprca - Zbilje - Drulovka in obratno. Zapora zaradi gradnje kanalizacije in ureditve vrhnjega ustroja ceste je napovedana do 25. oktobra. - A. Z.
Veliko z tnalo denarja
Mislim, da je prenekatera občinska vlada že spoznala, da je ni in je še nekaj časa ne bo "konkurenčne firme" za ta ali ona dela pri reševanju komunalnih in drugih problemov v raznih krajih v občini, ki bi se lahko primerjala s krajevno skupnostjo in "tovrstno operativo" za različna dela v njej. Ta sistem urejevanja komunalne infrastrukture, vsaj na Gorenjskem, se je v obdobju zadnjih desetih let iz leta v leto nenehno samo potrjeval. Izhajal pa je iz rezultatov: ko so povsod, kjer so se krajani nečesa lotili, z lastnim delom in prispevkom ob pomoči širše skupnosti, veliko naredili.
Slabost, ki se je od časa kazala, je bila pravzaprav stroka, kije premalo ali pa zaradi "varčevanja" pri akcijah ni sodelovala vedno, kot bi sicer morala. Največkrat še veliko večja od stroke pa je bila "kriva " slabost, da je bila pomoč ali pa sodelovanje pri takšnih akcijah in delih širše-občinske skupnosti preskromna.
Gre za preprosto in že ničkolikokrat preverjeno in potrjeno ugotovitev, ki jo je na zadnjem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti in delegatov v zboru KS občinske skupščine Kranj, povedal delegat iz krajevne skupnosti Brnik: "Krajevna skupnost je tista, ki z malo denarja lahko in zna narediti veliko. Noben poslovodni delavec ne bi mogel s tako malo denarja toliko narediti."
Zato se je treba ob pomanjkanju denarja in v sedanjem položaju bika lotiti drugače: kar pri rogeh. To pa pomeni le, da bi krajevne skupnosti v občinskem proračunu v prihodnje, ob sproti preverjanih in dopolnjevanih kriterijih, morale dobiti večji odstotek denarja, kot so ga doslej; čeprav je ta letos v primerjavi z letom in leti prej i saj v kranjski občini precej večji. Kar pa zadeva čimboljše kriterije za razdeljevanje sredstev KS, ne bi bilo prav nič bogokletno, če bi ta ali ona komisija pogledala, kako imajo zadevo opredeljeno pri tem aH onem sosedu, recimo že kar na Gorenjskem. # A. Žalar
Proslava gasilcev "Jelovice"
Kranj, 1. oktobra - Industrijsko gasilsko društvo Jelovica iz Škofje Loke bo v petek in soboto slovesno proslavilo 40-letnico svojega delovanja. V petek, 4. oktobra, bo slavnostna seja. Na seji bodo pregledali delovanje društva od prvih začetkov pa do danes. V soboto, 5. oktobra, ob 16.00 uri pa bo skupna taktična vaja gasilskih društev iz območja Škofja Loka. Vaja bo potekala na obratu Stari dvor. • Helena Brudar
Borcem Selške čete - Radovljica - Na Lipniški planini, sredi Jelovice, je v boju z nacističnim okupatorjem 9. septembra 1942 padlo 26 borcev Selške čete s komandantom gorenjskih partizanov in narodnim herojem Jožetom Gregorčičem. Posmrtni ostanki, ki so bili kasneje že trikrat prekopani, so danes v skupnem grobišču v graščinskem parku v Radovljici. Letos, 9. septembra, je delegacija občinskega odbora ZB N€)V Radovljica s predsednikom Pavlom Žerovnikom položila venec k spomeniku na Lipniški planini. Delegacija pa je morala najprej očistiti okolico spomenika. Zato bi bilo prav, da bi se v borčevski organizaciji dogovorili, kdo bo skrbel za urejanje okolice spomenika na Lipniški planini. • (jr)
V NEDELJO SVEČANOST V GOZDU - Danes in jutri se bodo v krajevnih skupnostih pod Kriško goro v tržiški občini nadaljevale prireditve ob letošnjem krajevnem praznovanju. Tako bo popoldne (danes) ob 15. uri v Seničnem najprej odprto prvenstvo v krosu za ekipe KS in posameznike, ob 18. uri bo v Križah mokra gasilska vaja, ob 20. uri pa bo v telovadnici osnovne šole Ko-krškega odreda v Krizah moški košarkarski turnir. Jutri, 5. oktobra, pa bo na teniških igriščih v Križah turnir za moške in ženske. Osrednja in zaključna prireditev letošnjega praznovanja bo v nedeljo ob 11. uri pred planinsko postojanko v Gozdu, govoril pa bo predsednik zbora krajevnih skupnosti občine Tržič Franci Teran. Organizacija ZB na območju vseh štirih KS vabi borce, mladino oziroma krajane na zaključno slovesnost. Na sliki: eden od cilje v krajevnih skupnostih pod Kriško goro je tudi ureditev središča in dvorane v Križah. - A. Ž.
Župnija v Selcih bo spet imela podružnično cerkev v Lajšah
Lajšani gradijo novo cerkev sv. Jedrti
Že prihodnje leto bo v Krajevnem leksikonu iz leta 1968 v opisu kraja Selške Lajše zadnji stavek treba dopolniti: Cerkev sv. Jedrti na Lazu (857 m) v zadnji vojni uničena. Lajšani so 1991 začeli graditi novo na istem mestu in jo zgradili 1992. leta.
Selške Lajše, 3. oktobra - Morda se sliši napoved, da bo župnija sv. Petra v Selcih prihodnje leto spet imela podružnično cerkev sv. Jedrti komu nekoliko preroška. Vendar bi o prerokbi lažje govorili 1948. leta. Takrat je bilo že vse pripravljeno, da marca 1945. leta porušeno cerkev sv. Jedrti spet nanovo postavijo. Že les so imeli in ko bi jo morali začeti graditi, je zvečer pred gradnjo prišla odločitev, da ne smejo začeti. Takrat so se Lajšani odločili: Prišel bo čas, ko bo v Lazu spet cerkev sv. Jedrti, zaštitnici proti mišim.
Pire. Ze
Ljudje v obeh gručastih naseljih Spodnje in Zgornje Lajše v krajevni skupnosti Selca se tako kot marsikje v hribovitih predelih Gorenjske nikdar niso odrekli svojim domovom. Kot da jim je neka notranja sila dajala moč, da ostanejo. Pred dobrimi dvajsetimi leti je bila v Lajšah domala natančno toliko prebivalcev, kot jih je danes. Takrat so Lajše štele 102 prebivalca, 21 gospodinjstev in prav toliko hiš. Danes je po podatkih vaškega odbora Lajše v krajevni skupnosti Selca v Lajšah 26 gospodinjstev, okrog 100 prebivalcev in 56 volilcev.
Podobno kot marsikje drugod, so se tudi v Lajšah krajani najprej lotili urejanja ceste iz doline, iz Selc. Pred 33 leti so začeli graditi cesto in jo potem predlanskim tudi zgradili. Vmes so ob pomoči širše skupnosti urejali telefonijo in preskrbo z vodo. Danes, ugotavljajo, imajo te glavne infrastrukturne, potrebe v glavnem rešene. Le za požarno vodo bo še treba poskrbeti v prihodnje.
Lani pa so se krajani odločili, da v Lazu, kjer je bila porušena cerkev sv. Jedrti, spet zgradijo cerkev. "Bilo je več sestankov in potem smo imenovali petčlanski gradbeni odbor v okviru vaškega odbora. Predsednik odbora je Mirko Berce - Stihi, člani pa Matija Rihtaršič - Kosov, Blaž Pfaj-far - Lukcov, Janez Berce - Plaj-bov in Štefan Bertoncelj - Lovri-nov. Imamo pa tudi blagajnika in
sicer je Franc Rihtaršič lani smo ves denar od krajevne skupnosti namenili za cerkev. Začeli smo pripravljati tudi potrebno dokumentacijo in še pred koncem leta smo očistili kraj, kjer je nekdaj stala cerkev ter postavili gradbeno barako," so ta teden, pred veliko akcijo, pripovedovali predsednik gradbenega odbora Berce in člana Pfajfar ter Rihtaršič.
Ob prispevkih in podpori krajanov, nabirkih pri mašah v Selcih in v Dražgošah in tudi drugod so se za pomoč obrnili na različne naslove. Danes so hvaležni, da so se jim vrata pri tem "rada" odpirala.
"/. gradnjo pa smo začeli 16. avgusta letos, ko smo zakopali na temeljih. V lastni režiji, kar pomeni, da smo sodelovali vsi krajani, so dela hitro napredovala. Do konca tega tedna naj bi končali dela do tretje gradbene faze. Doslej smo že opravili več kot 4000 delovnih in več kot 250 strojnih ur. Še posebno vesten je bil Beštrov Jože. Zdaj pa smo pred precej zahtevno nalogo. Z dvigalom nameravamo postaviti streho na zvonik, še prej pa v zvonik na višino skoraj 14 metrov dvigniti oba zvonova," je razlagal Mirko Berce.
Manjši bronasti zvon je star že 213 let. Uspeli so ga ohraniti vse do danes. Večji pa je med prvo vojno šel za topove in so potem dobili železnega. "Le najmanjši se je po drugi vojni zgubil. Morda nam bo uspelo, da bomo še letos
Za tržiške dimnike bo skrbel DIM
dimnikarske službe je, za Štajer-orenjsko. Tržič dobi svoje podjetje
kranjskem sodišču.
Prepričani so, da bo delo po novem dobro potekalo. Začeli bodo kot podjetja z omejeno odgovornostjo, v prihodnje pa naj bi bil vsak dimnikarski mojster samostojen podjetnik. Hujše konkurence zaenkrat ne pričakujejo, kajti dimnikarjev vedno le primanjkuje, vendar v prihodnje je računati tudi na to. Cene dimnikarskih storitev se bodo oblikovale kot komunalne. Priznajo, da jim je s podelitvijo rajonov dan nekakšen monopol nad to obrtjo, vendar s sklepom posameznega izvršnega sveta jim bo ta lahko tudi odvzet. Drže pa se nepisanega pravila, da se vsako dimnikarsko podjetje drži točno svojega rajona; v drugega posega le v soglasju z drugimi podjetji.
Tržiški izvršni svet je dal soglasje, da Dimnikarsko podjetje DIM opravlja dimnikarske storitve v tržiški občini. 9 D. Dolenc
Tržič, septembra - Privatizacija sko in Prekmurjem zajela tudi G DIM.
Direktor Dimnikarskega podjetja Kranj g. Vižintin je tržiški izvršni svet informiral o novi organiziranosti dimnikarske službe Kranj. Ta naj bi bila, kot nekoč, v zasebni obrti. Svoj dosedanji teritorij na območju Kranja, Tržiča in dela Škofje Loke so razdelili na 6 območij, oziroma 6 podjetij za dimnikarske storitve. To so KAMIN, RAS, VLEK IN KONTRAST na območju Kranja, v Tržiču naj bi bilo podjetje DIM, za del škojfeloške občine pa DIMKO. V Dimnikarskem podjetju Kranj so se delavci dogovorili, kako si bodo porazdelili teren, odkupili osnovno dimnikarsko orodje, medtem ko bo premoženje podjetja ostalo nedotaknjeno. V nova podjetja bo Dimnikarsko podjetje Kranj vložilo po 20 odstotkov ustanovitvenega kapitala, 80 odstotkov pa posamezni dimnikarski mojstri. Ustrezne pogodbe so že sklenjene, vpis pa je priglašen na
Rezkini nageljni
Rdeči nageljni, ki mi jih je prejšnjo soboto na novinarskem večeru v Dragočajni podarila Rezka Lavrenčič, so že oveli. Kadarkoli sem jih pogledala, sem se spomnila nanjo, nasmejano žensko v narodni noši, ki ob raznih priložnostih kuje preproste rime in ki mi je v pogovoru pred mikrofonom na vprašanje, kako se Štajerka odprtega srca počuti med zadrtimi Gorenjci, iskreno potožila, da v vasi manjka ljubezni.
Verjamem, da s temi besedami ni mislila nič slabega o so-vaščanih, da je v tremi pred mikrofonom želela poudariti le bistveno značajsko razliko med Štajerci in Gorenjci. Pred dnevi se mi je oglasila s prijaznim pisemcem, v katerem se sovaščanom opravičuje za svojo nerodnost. Priznava svojo nerodnost: v Mo-šah, kjer živi že štiri desetletja, so tudi dobre družine, iskreni, sočutni ljudje, ki so v vsaki sili pripravljeni pomagati človeku. »Jaz ljubim iskrenost, veselo srce, prijateljstvo sladko naj druži nas vse,« pravi v eni od petih kitic pesmi, v kateri opeva ljubezem med ljudmi.
Mislim, da sovaščani Rezko dobro poznajo in ji nerodnosti z novinarskega večera niso zamerili. Zase vem, da, čeprav so rdeči nageljni v vazi že oveneli, se bom kljub kratkemu znanstvu njene iskrenosti, neposrednosti, dobrovoljnosti še dolgo spominjala. • H. J.
Vencelj Rant, ki je že 27 let zaposlen v SGP Gradbincu Kranj, je I Gradbinčevim dvigalom v sredo dvignil na skoraj 14 metrov visofc zvonik najprej zvonova (750 in 1480 kilogramov), potem pa še streho (najmanj 3 tisoč kilogramov).
končali četrto gradbeno fazo. Vsekakor pa načrtujemo, da bo cerkev prihodnje leto posvečena," sta bila prepričljiva Blaž Pfajfar in Matija Rihtaršič.
Zahtevna akcija postavitve strehe na zvonik in dvigovanja zvonov je v sredo z dvigalom SGP Gradbinca iz Kranja uspela. Voznik in strojnik hkrati Vencelj Rant iz Javornika pod Joštom, ki že 14 let dela s tem avtodviga-lom, je pozno popoldne povedal, daje bila pravzaprav zahtevnejša od dvigovanja pot iz Krope do Lajš oziroma Laza.
Dela bo sicer še dovolj, vendar se ga Lajšani ne bojijo. Ze doslej
jim je bil v veliko oporo pri nabif' kah in pripravi dokumentacij* župnik v Selcih Franc Šuštar. Tud' krajevna skupnost jim pomaga, p* občina jim je posodila denar. I" vsem, tako krajam, zasebnikom-firmam se že zdaj zahvaljujejo t* pomoč. Upajo, da bodo tudi v prl' hodnje priča razumevanju in sodf lovanju tako pri delu, finančno« materialu in, kot so se jim neka«' ri že doslej skušali zahvaliti; ' molitvami. Zelja gradbenega oi' bora in Lajšanov pa je, da bi cfr' kev sv. Jedrti služila prihodnji"! rodovom in da je ne bi nikdar vt* doletelo to, kar se je zgodilo prf° 46 leti. • A. Zalar
Gasilstvo približati prebivalcem
Kranj, 2. oktobra - Člani gasilskih društev v kranjski občini načf' tujejo oktobra številne dejavnosti, s katerimi želijo predstaviti svoj1' delo in obenem opozoriti na požarne nevarnosti. Kot ugotavljf predsednik komisije za požarno preventivo pri Občinski gasili' zvezi Kranj Cveto Lebar, prebivalci ne smejo prepustiti skrbi i varnost zgolj gasilcem, ampak morajo o pravilnem ravnanju pog0' šteje razmisliti tudi sami.
Komisija za preventivo je tudi letos priporočila gasilskim društvom v kranjski občini, le-teh je skupaj z industrijskimi 44, čemu naj posvetijo pozornost v mesecu varstva pred požarom. Za ta društva velja, da jih večina dobro dela, saj je opazen napredek tako pri obnovi domov in opremljanju kot pri izobraževanju članstva. Vseeno bodo oktober izkoristili za intenzivno delo s članstvom in povezavo od mladih do najstarejših na raznih srečanjih. Tako bo v nedeljo, 6. oktobra, v prostorih OGZ Kranj posvet mentorjev za delo z mladino, člani društev Mladi gasilec iz Žabnice in s Kokrice se bodo udeležili 11. in 12. oktobra letnega srečanja v Novem mestu, po društvih pa bodo oktobra pripravili tudi srečanja veteranov.
»Srečanja članstva bodo namenjena predvsem pregledu dosedanjega dela in dogovorom za nove naloge, med katerimi jih bo več pri zaščiti prebivalstva ob naravnih   nesrečah,« razlaga
predsednik komisije Cveto L** bar in dodaja: »Razen tega črtujemo po društvih pregled g"' silske opreme in orodja, uredit? objektov, pregled hidrantov ' vodnih zajetij ter nadaljevanj preventivnih pregledov po
naseljih. Ob tem, ko bomo gasil** domove odprli za okoliške pff, bivake   in   pripravili Pr'k*j. uporabe gasilnih aparatov, bo"' naši člani obiskali šolarje in J1, opozorili na požarne nevarno*'^ Osnovnošolci tudi letos tek«1'' jejo v pisanju spisov o tej tel" tiki, letošnji kviz pa bo usmc jen bolj praktično. Spoznavaj prebivalcev z gasilstvom bo W. dobra priložnost za pridobivaj novih članov, predvsem ml*" ne.«
Zaradi dejstva, da vel'^ požarov zaneti malomarni* želijo gasilci razširiti skrb % preventivo izven svojih vfS Kot naglasa naš tokratni so£ vornik, k temu lahko pripo^L re vsak posameznik z varn1 ravnanjem tako na delovfle mestu kot doma. • S. Saje
Petek, 4. oktobra 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN ''mS®B8OT^GLAS
Ob izidu zbornika o abortusu
Proti splavu, vendar za izbiro
Ob vprašanju splava in ohranitvi te pravice v ustavi je v Sloveniji prišlo do nasprotujočih si, celo konfliktnih vrednot in stališč.
Škofja Loka, oktobra - Razlog, da spet oživljajo vprašanja pravice do splava, ki je v predvolilnem obdobju močno razdelila slovensko javnost, je nedavni izid knjige »Abortus - pravica do izbire«, ki jo je izdala in založila skupina Ženske za politiko. Avtorice in aktivistke omenjenega gibanja so zbornik predstavile tudi v Škofji Loki.
Ženske za politiko so skupina pritiska, ki je nastala pred lanskimi volitvami in ima v programu uveljavitev ženske na vseh področjih življenja, politike, izobraževanja, znanosti, zdravstva, kajti dandanes je ženska v teh pogledih potisnjena na obrobje. Gibanje se je že ob volitvah ukvarjalo .s podreprezentiranostjo žensk v parlamentu, nato reagiralo na člene v ustavi, ki žensko postavljajo v deprivilegiran položaj, razpravljalo o statusu družine v političnem prostoru in zdaj izdalo Še zbornik o abortusu. Dejavnost skupine je predstavila Milica G. Antič. Eva Bahovec je z vsebino zbornika prikazala odnos do splava in javno polemiko ob tem občutljivem vprašanju, ki je slovensko politično javnost razcepila na zagovornike »za življenje« in tiste »za izbiro«. Po izidu zbornika so na naslove strank, verskih skupnosti, ženskih skupin in druge javnosti poslali vprašalnik o tem, ali se naslovnik ogreva za ohranitev sedanje liberalne zakonodaje. Med strankami so bile avtorice pritrdilnega odgovora deležne zlasti od opozicije, od vladnih strank pa od SDZ. Zelenih in SDSS, medtem ko od kmečke zveze in krščanskih demokratov ni bilo odgovora. Glede vzgoje v zvezi z abortu-
Milica G. Antič
som. ki ji obe strani pripisujeta velik preventivni pomen, pa tudi vladata dva nasprotujoča si pristopa: eden se ogreva za seznanjanje mladih ljudi s spolno vzgojo in kontracepcijo, drugi je po mnenju aktivistk moraliziranje in poskus nadzorovanja spolnega življenja. Metka Mencin. ki je ena redkih žensk v parlamentu, je prikazala gibanja okoli nove ustave in kakšna usoda se piše pravici do splava v njej. Sporna vprašanja, kakršno je tudi svetost življenja, so v osnutku ustave rešena variantno, je dejala. Tako utegne liberalna rešitev o svobodni odločitvi partnerjev za rojstvo otrok iz leta 1974. ostati, ponujena je še možnost, da ženski nihče ne more kratiti pravice do splava, ali da v ustavi o tem sploh ne bo nič zapisanega, pač pa bo to urejala zakonodaja, denimo zdravstvena. Glede slednje je v zdravstvenih krogih veliko slišati o ueovoru vesti zdravnikov.
Tudi dr. Mirjana Ule je nanizala vrsto zanimivih podatkov o
Sprejet načrt za namestitev in oskrbo vojnih beguncev s Hrvaškega
Rdeči križ potrebuje pomoč
Kranj, 2. oktobra - Kranjska vlada je na današnji seji med drugim obravnavala tudi načrt začasne namestitve in oskrbe vojnih beguncev s Hrvaškega, saj se problem beguncev vsakodnevno povečuje. V kranjski občini je bilo, kljub drugačnim podatkom, ki so bili objavljeni iz republiških virov, danes zjutraj skupno 232 beguncev. V soboto so sicer na podlagi novih kriterijev (otroci mlajši od 14 let, matere z otroki do 10 let, otroci brez staršev do 18 let, moški starejši od 70 oz. ženske starejše od 65 let, vsi, ki prihajajo le iz najhuje ogroženih območij z boji) odvzeli status begunca 116 osebam.
Kot smo slišali na seji Izvršnega sveta, so bile pri reševanju položaja beguncev v Sloveniji predvidene tri faze: 1. nastanitev beguncev v Istri - vendar ljudje ne želijo v Istro, Hrvaška pa hrani svoje nastanitvene zmogljivosti za lastne begunce, zato naj bi se begunci, ki so v Sloveniji, nastanili v slovenskih počitniških kapacitetah; 2. začasni nastanitveni centri v obmejnih občinah s Hrvaško (predvsem v Mariboru in na Obali) - ti centri so bili res odprti in tudi takoj polni; 3. odprtje nastanitvenih centrov po občinah za približno 100 ljudi v režiji občin in organiziranje pokrajinskih centrov z republiško pomočjo. Dejanski položaj sili v organiziranje 3. faze, saj se število prebeglih ljudi že skoraj povsod Približuje oceni, ki je bila predvidena v tej fazi. V Kranju se predvidevata dva nastanitvena centra: Dijaški dom in Samski dom Gradbinca na Zlatem polju.
Trenutno je v Dijaškem domu 46 ljudi, drugi so pri družinah v Kranju in njegovi okolici. Doslej se je vrnilo na Hrvaško 6 ljudi. Pretekli teden je bil položaj tako hud - prihajale so matere tudi s po 12 otroki - daje bilo nujno takoj ukrepati, zato pričakujemo, da bodo republiški organi priznali kranjsko stanje kot že organizirani nastanitveni center republiškega značaja. Občinski stab za civilno zaščito je že imenoval posebne skupine, ki bodo vodile delo v teh nastanitvenih centrih, informacije o položaju Pa kažejo, da bo potrebno nekaterim družinam, ki so sprejele begunce, finančno pomagati - zlasti za nakup hrane. Občinski Rdeči križ se je že polno angažiral, vendar mu pri tem v finančnem srnislu pohaja sapa. Pričakuje se še porast števila beguncev, med njimi je že sedaj šest dojenčkov, napovedana pa so tudi rojstva.
Izvršni svet je sklenil, da se prouče vse možnosti proračuna 'n socialnega skrbstva za potrebno pomoč. • Š. Z.
Višje cene v Domu oskrbovancev v Preddvoru
^•"anj, 2. oktobra - Kranjska vlada je na današnji seji potrdila Predlog Doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru o povečanju cen oskrbnega dne za 10 odstotkov. Ob povečanju cen hra-ne, čistil, naftnih derivatov in zdravstvenih storitev in zdravil je kljub povečanim cenam s 1. avgustom (torej pred dvema mesecema), potrebno slediti povečanim stroškom, saj lahko v nasprot-nem dom zaide v nerešljive zagate. Povprečna cena oskrbnega dne je tako 322 dinarjev. • Š. Z.
Prvi jesenski izlet
Eva Bahovec
odnosu do splava iz raziskave Slovensko javno mnenje, ki je o tem vpraševala že leta 1969. Slovenska javnost se v odnosu do splava nagiba k na liberalnejšo plat, sliko pa nekoliko spremeni podrobnejša analiza po strukturi vprašanega prebivalstva.
Tudi na promociji zbornika v Škofji Loki kot že predtem v Ljubljani se je polemika razdelila na dvoje polov. Urška Omejc je denimo oporekala hipotezam avtoric o prebujajočem se neokonser-vativizmu v odnosu do splava in govorila o biofilni tendenci, o ohranjanju življenja, češ da pri sedanjem manjšanju rojstev in večanju števila splavov narodu grozi izumrtje. Podobnega mnenja je bil tudi prvak škofjeloških krščanskih demokratov Vincencij Demšar, ki je govoril o moral-
Metka Mencin
nem razkroju družbe, ki ji nobene vrednote več niso svete in ki zanemarja duhovno vzgojo. Libe-ralnejši struji pa je med drugim dala prav Vladka Jan, ki se je z eno od avtoric zbornika dr. Matejo Kožuh Novak vred sicer izrekla zoper splav, težak družbeni in psihološki problem, pač pa na vsak način za možnost izbire. Pravica do splava v ustavi mora ostati, sicer se bomo vrnili v petdeseta leta, ko so cveteli splavi na črno. Z omejevanjem pravice do splava tudi ne bomo dosegli več rojstev. Država ne more predpisovati, koliko otrok naj Slovenka rodi , pri tem pa ne nuditi pogojev za zdrav razvoj in materialni blagor številnejših družin. Za omejitev splavov pa kaže več storiti v prosvetljevanju in zdravstveni vzgoji. • D. Z. Žlebir Foto: J. Cigler
V tednu otroka
Mlinček prostega časa
. Radovljiški upokojenci jutri, 5. oktobra, prirejajo svoj prvi Jesenski izlet. Odpeljali se bodo proti Primorski in Krasu. Že pr-
2nodni se Je na iz,et Pr'Javil° 50 udeležencev. Prevoz jih je stal ^u0 dinarjev, prav toliko tudi prehrana.
Kranj, 4. oktobra --Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja je za teden otroka od 7. do 14. oktobra ponudila program dejavnosti, ki se jim bodo v Kranju že po tradiciji posvečali ves mesec. Letošnje geslo tedna otroka je Mlinček prostega časa.
Lani so ob tej priložnosti otrokom prvič odprli tudi vrata v parlament. V republiški, predtem pa tudi v občinskih skupščinah so šolski otroci razpredali misli o varnem in zdravem okolju. Letošnji otroški parlament, ki bo v Kranju predvidoma 16. oktobra, bo uglašen na temo prosti čas, toda od srečanja s predstavniki občinskih oblasti otroci pričakujejo tudi predstavitev ukrepov, ki so jih sprejele na lanskem srečanju z otroki. Prosti čas je nemara na prvi pogled prijetna in lahkotna tema, vendar se bodo otroške (in odraslih) razprave nedvomno sukale tudi okoli težav na tem sicer zabavnem področju. Tako bodo lahko marsikaj rekli o športnih površinah, gradnji in vzdrževanju igrišč, možnosti izbire različnih programov v prostem času, programih kinematografov in televizije, uredniški politiki množičnih medijev, vprašanjih ustreznih prostorov za otroke in mladino v prostem času, mentorjih in animatorjih, otroških počitnicah...
In kako bo obogaten prosti čas otrok in mladih v njihovem tednu (mesecu)? Ves mesec se bodo lahko otroci do 15. leta brezplačno kopali v zimskem bazenu. Začenši z jutrišnjim dnem, 5. oktobra, bo bazen zanje odprt od 15. do 18. ure in ob nedeljah od 9. do 19. ure. Od 11. oktobra do 6. decembra bo v kinu Center vsak petek ob 17.45 mladinski filmski abonma. V samem tednu otroka pa se bodo zvrstile številne dejavnosti v vrtcih, šolah in tam, kjer otroci živijo. Mimo je že cicibaniada, v občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravljajo risanje na asfaltu, izložbena okna bodo urejena v znamenju tedna otroka, v šolah bodo priredili »Srečanje s prvošolci«, lani začeto akcijo, ki naj bi postala tradicionalna. • D. Z. Žlebir
Ob velikem številu brezposelnih
Nujna sprememba zakona
Tržič, septembra - Tržiška občina je ena od treh gorenjskih občin, ki so že po polletju presegle celoletno planirano znižano zaposlenost. Znižanja so posledica pojavljanja trajnih presežkov kadrov in stečajev podjetij. Če bi BPT zaposlila vse sedanje pogodbene delavce, bi se brezposelnost v tržiški občini zmanjšala za polovico.
Trenutno na kranjskem zavodu za zaposlovanje ponuja zaposlitev le en tržiški zasebnik in sicer za 2 delavca, a še to le za • določen čas 6 mesecev. Sicer se v tržiški občini ponujajo le presežki delovne sile, je na zadnji seji izvršnega sveta pretekli torek ugotavljal Slavko Kalan, vodja kranjskega zavoda za zaposlovanje. Edino rešitev vidijo v BPT, ki naj bi zdaj, ko se je stanje začelo popravljati in ustvarja že prve dobičke, pogodbene delavce začela zaposlovati vsaj za določen čas. Največja skrb bodo ljudje, ki jim bo potekla doba, ko bodo še upravičeni do nadomestila osebnega dohodka. V tržiški občini bo že letos 53 delavcev izgubilo to pravico, za prihodnje leto pa se to obeta 373.
Poiskati bo treba še nova javna dela, predvsem pa intenzivno iskati možnosti za zaposlovanje mladih. Tržič je imel konec julija 66 iskalcev prve zaposlitve, oziroma 301 iskalca zaposlitve do 26 let starosti. To je silno zaskrbljujoče glede na dejstvo, da po vseh tržiških podjetjih ugotavljajo le presežke delavcev, nikjer pa ne iščejo novih. Veliko bi pomagala sprememba zakona o zaposlovanju pri zasebnikih, ki zahteva, da mora zasebnik ob odpustitvi delavca le-temu še pol leta zagotavljati osebni dohodek. S tem, ko obrtnik ne bi imel takšne odgovornosti za delavca, bi se zaposlitev pri zasebnikih takoj povečala in tudi obrt bi bolj zaživela. • D. Dolenc
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA"]
Eskalacijska klavzula
Vprašanje:
V našem zavodu že dva meseca zapored prejemamo enak osebni dohodek, čeprav sem slišala, da bi se morala rast osebnih dohodkov usklajevati z rastjo življenjskih stroškov. Kaj glede tega določajo predpisi? Odgovor:
Trenutno je področje izplačevanja sredstev za osebne dohodke delavcev urejeno s posebnim zakonom in kolektivnimi pogodbami. Za vse družbene pravne osebe s področja gospodarstva in negospodarstva velja zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih osebnih prejemkov v letu 1991 (Ur. list RS št. 48/90), osebni dohodki v gospodarstvu so posebej urejeni še s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, pred kratkim pa je bila podpisana tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.
Tako omenjeni zakon kot tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo vsebujeta posebno določbo (eskalacijsko klavzulo), ki ureja vpliv rasti življenjskih stroškov na rast dohodkov delavcev. Po eskalacijski klavzuli se sredstva za osebne dohodke valorizirajo z rastjo življenjskih stroškov na naslednji način:
- do rasti vključno 5 % mesečno se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov proporcionalno povečajo tudi osebni dohodki;
- v primeru rasti nad 5 % do vključno 10 % se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 5 % osebni dohodki povečajo za 0,9%;
- v primeru rasti nad 10 % se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 10 % osebni dohodki povečajo za 0,8 %.
Kar zadeva negospodarstvo, se v prihodnje (po prenehanju veljavnosti interventnega zakona) ne predvideva usklajevanje osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov na podlagi opisane eskalacijske klavzule. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti osebne dohodke delavcev v teh dejavnostih namreč v celoti postavlja v odvisnost od povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu, kar pomeni, da se bodo osebni dohodki v negospodarstvu povečevali skladno z rastjo povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu in ne z rastjo življenjskih stroškov. To pa seveda ni isto, kajti dokler celotno gospodarstvo ne bo prešlo na dosledno izplačevanje osebnih dohodkov po kolektivnih pogodbah, bo rast povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu dejansko lahko višja ali nižja od ugotovljene rasti življenjskih stroškov. Vodja pravne službe
Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur.
POMISEL
Bolezensko stanje v zdravstvu
Za prihodnji teden je v zdravstvu napovedana stavka. Slovenski oblasti bi z njo radi dopovedali, da tej dejavnosti preskopo meri denar, da se za zdravstvo zbrana sredstva porabljajo drugje, da jih ugonabljajo velikanski stroški, da se v zdravstvenih zavodih kopičijo izgube in dolgovi. Dobavitelji, ki jih do zdravstva ne zavezuje nobeno etično načelo, pač pa kot do vseh ostalih odjemalcev izključno trg, so se naveličali dajati na up. Tako je v zdravstvenih ustanovah kritično kot že dolgo ne, med belimi haljami pa dolgo prikrit nemir žene v stavko.
Etično obarvana stavkovna pravila zdravstvenega sindikata sicer obetajo, da na usodni dan (10. oktober) nobenemu bolniku ne bodo odrekli nujne medicinske pomoči, noben ponesrečenec ne bo izkrvavel na cesti in nikomur ne bodo odložili nujne operacije. Bolnikom se zaradi enega stavkovnega dneva ne more goditi slabše, kot se jim že. Resda zdravstvo ne razpolaga s podatki, koliko pacientov jim je izdihnilo zavoljo kriznega stanja v tej vitalni dejavnosti. Zato pa so dovolj zgovorni podatki o tem, kako denimo jeseniška bolnišnica ni imela dovolj denarja za nakup zdravil, ki jih potrebujejo porodnice z negativnih RH krvnim faktorjem, tako da je morala za denar prositi občinsko vlado; ali kako sta v bolnišnici na Golniku hkrati odpovedali obe dotrajani rentgenski napravi, ker je ustanova že lep čas prisiljena v varčevanje celo pri najbolj nujni opremi za diagnostiko. O ogroženosti bolnikov ne v prvem ne v drugem primeru ne gre dvomiti.
Ali bo vsaj stavka zdramila ljudi v vladi, ki so v vsakdanjem življenju tako zelo odtegnjeni od resničnih problemov zdravstva? Ni se jim namreč treba gnesti v prenapolnjenih čakalnicah ali se z zdravnikom pogajati za eno ali dve škatli zdravil na recept, saj jim je zdravstvo dostopno izven vrste (celo v tujini) in tudi v njegovih kriznih časih ne vedo, da je na belih hodnikih nekaj hudo narobe. Nemara je tako odtegnje-nost od problemov najbolj nazorno prikazal karikaturist: ob pacientu, ki od glave do peta zavit v povoje leži na bolniški postelji, stoji slovenska ministrica za zdravstvo. S šminko je bolniku čez vse obveze narisala širok nasmeh. • D. Z. Žlebir
VESTI
Planinski izlet na Stegovnik
V četrtek, 10. oktobra, bo planinska sekcija Društva upokojencev Kranj priredila izlet na Stegovnik. Zbrali se bodo ob 6.10 na kranjski avtobusni postaji, od koder se bodo ob 6.25 odpeljali do Kanonirja v Kokri, nato pa peš nadaljevali pot do cilja. Izlet, ki od planincev terja dve do tri ure hoje, vodita Metka Šparovec in Srečo Mesaric.
V Prekmurje in avstrijsko Radgono
Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v Prekmurje, ki bo v četrtek, 24. oktobra, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center Kranj. Obiskali bodo Celje, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto, Moravče in Radence ter avstrijsko Radgono. Prijave sprejema društvo vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne.
Predavanje o pripravi ikeban
Društvo upokojencev Kranj bo pred dnevom mrtvih pripravilo zanimivo predavanje o pripravi ikeban in šopkov za 1. november. Predavanje bo v petek, II. oktobra, ob 18. uri, v dvorani društva na Tomšičevi 4. predaval pa bo strokovnjak s tega področja Janez Jenko.
Evergreen's so t. im. in-eight-five čevlji, se pravi čevlji, ki jih nosimo čez dan in nam pomagajo, da se noga v njih kar najmanj utrudi. V ta namen imajo poleg mehkega in kvalitetnega materiala tudi v sprednji del no-tranjika vgrajen mehak vložek, ki omogoča udobno in prožno hojo, ter podloženo steljko. Evergreen's so čevlji, ki nam omogočajo, da tudi najtežji del dneva preživimo pokončno.
NE PUSTITE, DA BI VAŠE NOGE OMEJEVALE VAŠO POT.
Petek, 4. oktobra 1991
KULTURA
7. stran <g@mmmmsiLAs
Ljudski ples del narodnega bogastva
LJUBEZEN DO PLESA
V preteklih dnevih je folklorna skupina Karavanke iz Tržiča slavila svojo petindvajsetletnico. Ob tej priložnosti so pripravili celovečerni
koncert. Skupina, ki je nastala ob pobratenju Tržiča z alzaškim mestom Ste Marie aux Mineš leta 1966, je pomenila novo rojstvo folklorne skupine. Prvi, ki je strokovno vodil skupino, je bil Marjan Vodnjov, od leta 1986 dalje pa je strokovno vodstvo skupine prevzela
dolgoletna plesalka skupine in koreografinja, Ljuba Nadišar.
Kranj, 2. oktobra - Prvotni program skupine Karavanke je zajemal spleta dveh slovenskih plesov, gorenjskega in belokranjskega. Že leta 1968 so mladi plesalci razširili svoj plesni program na plese jugoslovanskih narodov in pokrajin. V tem letu so začeli vrstiti nastopi, tudi v tujini. Tako so nastopali doma, v Avstriji, Italiji, Franciji, ZR Nemčiji, Švici in Lichtensteinu. Pred nekaj leti pa je skupina sodelovala tudi na velikem folklornem festivalu v savojski pokrajini v Franciji.
Med največje uspehe štejejo plesalci nastop na mednarodnem folklornem festivalu v Avianu v Italiji, kjer so nastopili v močni konkurenci desetih skupin iz sedmih evropskih držav. Leta 1973 so jim občinski možje v Tržiču podelili najvišje kulturno priznanje - Kur-nikovo nagrado.
Ljuba Nadišar, glavna koreografinja in koordinatorka dela folklorne skupine Karavanke se s folkloro ukvarja že 23 let. Začela je kot plesalka pri pionirski skupini in s Karavankami ostala vse do danes. Plese, ki jih pleše skupine, izbira sama, pri skupini pa je bila tudi prva izšolana koreografinja. Danes ima že pomočnika, prav tako izšolanega koreografa, Bojana Knifica, s katerim izredno dobro sodeluje. Delo koreografa je raznoliko, naporno in zahteva veliko ljubezni in potrpežljivostjo. "Koreograf mora najprej izbrati ples. Trenutno mislim, da naši plesalci najraje plešejo gorenjske, domače plese. Ko izbiram plese,
Jubilejni koncert folklorne skupine Karavanke, ki je pred dnevi praznovala 25-letnico.
ki jih bomo plesali, se najprej odločim za pokrajino in potem izberem plese različnih vasi te pokrajine. Takšen izbor omogoči raznoliko in pestro plesno točko. Nato moram izbrati originalno narodno nošo, kjer je lahko precej težav. Te noše so izredno dragocene, zelo težko je dobiti originalno blago za njihovo izdelavo. Največkrat si pomagam tako, da si modele sposodim pri avtentičnih skupinah pokrajine in nato poskušam  dobiti  čimboljše blago.
Narodne noše nam že dolga leta izdeluje starejša Kranjčanka, ki se resnično spozna na svoje delo. Naslednji korak je ta, da poskušam najprej sama, nato pa s plesalci, čimbolje posnemati stil plesanja v določeni pokrajini, ki smo si jo izbrali. Ko izbiramo nove točke, se
skupaj dogovorimo, kaj bomo plesali, saj samo vaje s plesalci (dvakrat tedensko) trajajo šest mesecev. Brez mojih predpriprav," je svoje delo opisovala Ljuba Nadišar.
Pri svojem delu si Ljuba največ pomaga z besednim zapisom in ne toliko s plesno pisavo, kinetografijo, ki je izredno težka. Že pred leti, točneje 1.1975 je opravila zaključni izpit v koreografski šoli v Ljubljani, po njenih stopinjah pa so se napotili tudi mladi plesalci, ki ji danes že lahko pomagajo pri postavitvah plesnih točk. Člansko skupino Ljuba vodi že šest let, ves čas pa se izpopolnjuje tudi na nadaljevalnih seminarjih o ljudskih plesih. Fol-
klorna skupina Karavanke je znana tudi po tem, da vse plese, ki jih izvajajo, pripravijo njihovi koreografi. Včasih so njihove plesne točke zato, v primerjavi z večjimi folklornimi skupinami manj bleščeče in strokovno dodelane, toda koreografi, ki sodelujejo s Karavankami, so ljubiteljski koreografi in poleg velike ljubezni do folklore imajo seveda tudi svoje profesionalno delo, družine,...
"Letošnja sezona je bila zaradi znanih razmer silno slaba. V prejšnjih letih smo imeli tudi 30 koncertov, letos pa nam je vse padlo v vodo. Tako gostovanje v pobratenem mestu Ste Marie aux Mineš in tudi desetdnevno nastopanje na obali. Pozitivna stran vsega pa je, da se mladi vračajo k slovenskim plesom in jih vedno raje plešejo. V letošnjem letu bomo gotovo posegli na Primorsko in "naštudirali" njihove plese."
Dela s folklorno skupino je izredno veliko, kljub temu da imajo v Tržiču za svoje delo izredno dobre pogoje. Očitno se bodo trudili še naprej, saj tako obljublja njihova glavna koreografinja Ljuba Nadišar. Če vas je "zagrabilo", da bi se zavrteli ob zvokih ljudske glasbe, tudi ravno prav: v ponedeljek, 7. oktobra, od 16. do 18. ure bo v prostorih doma družbenih dejavnosti v Tržiču ponovno vpis v vrste folklorne skupine. S seboj prinesite samo dobro voljo in ljubezen do plesa. • Mojca Peternelj, foto: Aleš Gorišek
ALGIRDAS LANDSBERGIS:
PARODIRANJE TELEVIZIJE
IDIOTOVA ZGODBA
Otvoritvena predstava nove sezone v Prešernovem gledališču -Slovenska praizvedba
Letošnjo gledališko sezono 1991/92 začenja Prešernovo gledališče drevi z uprizoritvijo dela litvanskega literarnega ustvarjalca Algirdasa Landsbergisa Idiotova zgodba, ki jo je avtor besedila motivno naslonil na znamenito literarno delo F. M. Dostojevskega Idiot. V repertoarjih Prešernovega gledališča je že vrsto let uspešno izraženo hotenje po krstnih uprizoritvah in praizvedbah tujih dramatikov. Landsbergisova Idiotova zgodba bo v kranjskem gledališču doživela svojo slovensko praizvedbo.
Svoje dramsko besedilo, ki ga je litvanski literat (živi v ZDA) napisal pred nekaj leti z veliko lucidnostjo predpostavlja dogodke, ki so se zgodili in ki ta trenutek opredeljujejo naše bivanje. Gradivo, motivi in vzdušje preteklosti se neverjetno vkla-Plja v aktualna dogajanja. Dogodki, ki režejo v čas svojo sled, krvavo stigmatizirajo zgodovino in zaznamujejo usodo tako posameznika kot celic narodov. To je svet tik pred eksplozijo in takoj Po njej. To je včerajšnji in današnji dan, ki se dela, da ga ni, a se tihotapi z britvijo, zavito v svilo.
V igralsko akcentirani uprizoritvi nastopajo Boris Ostan, Pavel Rakovec, Judita Zidar, Bernarda Oman in Matjaž Višnar. Dramsko besedilo Je prevedel Mate Dolenc, uprizoritev režijsko Pripravlja Zvone Šedlbauer s sodelavci: dramaturgom Igorjem Lampretom, scenografom Vojtehom Ravnikarjem in asistentko Marušo Zoreč, kostumografinjo Slavico Radovič, komponistom Borom Turelom in koreografinjo Ksenijo Hribar. Glasba je bila Posneta v Studiu Alex. V trenutku, ko na našem kontinentu doživljamo komaj verjetne spremembe, se hote vračamo k večnim dilemam posameznikov, ki so in bodo v vseh časih najtemeljiteje opredeljevali brezna realnosti in nebesa sanj.
"Dosti je bilo navdušenja, čas je, da vzamemo pamet v roke. fn vsa ta tujina, vsa ta naša Evropa, vse to je sama ljuba fantazija, in mi vsi za mejo sama ljuba fantazija... zapomnite si mojo be-sedo, sami jo boste še skusili!" (Idiot, F. M. Dostojevski).
(ar)
TRANSCENDENTALNA
MEDITACIJA_
delavska univerza Kranj in Center za Transcendentalno medita-gjo Kranj vabita na začetni tečaj TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE. Transcendentalna meditacija izboljšuje umske sposobnosti, zdravje, medčloveške odnose in ustvarja harmonijo :er mir. Je znanstveno preizkušena mentalna tehnika, ki pospešuje človekov duševni in telesni razvoj. Začetni tečaj bo 10. oktobra °d I9.uri v prostorih Delavske univerze v Kranju. Prijavite se ,ahko na telefonski številki: 211-757 ali 217-481. • M. P.
Filmska komedija Soapdish v režiji Michaela Hoffmana, ki zdaj navdušuje ameriške obiskovalce kinodvoran, kmalu pa bo menda prišla tudi v Slovenijo, je dober primer za to, da življenje ni nič drugega kot posnemanje umetnosti. Vse je tukaj: VVhoopi Goldberg kot scenaristka epizod, ki jih ustvarja tik pred snemanjem, Sally Field, kot starajoča se diva, ki ji prijateljica inscenira "spontano" podpisovanje avtogramov v nakupovalnem centru, zasebno življenje igralcev in igralk, ki "posnemajo" svojo umetnostno obrt tudi takrat, ko ne stojijo pred kamerami, njihova nemoč, da bi ločili med resničnostjo in fikcijo, zamenjava spola, seksualnost kot orožje uspeha, itd. Film ima seveda nekaj izvrstnih štosov in dobro mero situacijskega humorja: najbolj pomembno pa je to, da je mogoče med vrsticami filmske zgodbe razbrati sporočilo, za katerega film niti sam ne ve. Ta nadvse hvaljena komedija namreč parodira natančno tisto podobo sveta, ki ji Američani najbolj verjamejo: televizijo. Vendar je tudi to predvidljivo. Mnogo sodobnih del živi od parodije. Vendar mislim, da sploh ne bi bilo pretirano z nekaj retušami gledati te komedije kot dokumentarec o kulturi, ki zmelje vsako človeško eksistenco na raven nekaj naučenih fraz. A parodija gre tako daleč, da jo prebije in na drugi strani pogleda ven kot resničnost sama. Stvarnost sama namreč ni nič drugega kot parodirana podoba tega, kar smo že nekje nekoč videli. Da se razumemo: zabava je garantirana, štosi se kar vrstijo, film še zdaleč ne podcenjuje svojega občinstva, hitri ritem ironije te drži prilepljenega na stol, ura in pol smeha ni nikoli odveč. Ampak nekako se ne morem znebiti vtisa, da je Soapdish zvesta priča sodobne kulture, v kateri smo obsojeni na ponavljanje že izrečenega, že videnega, že doživetega. Tudi tistim, ki se tega zavedamo, ni ponavljanje nič manj prihranjeno. Ob vsem kritiškem blebetanju o postmodernizmu, ki se baje .ničemur več ne čudi, je morda nepretenciozni Soapdish mnogoboljnatančen pri portretiranju prevladujočega dela sodobne ameriške družbe. Prikazuje namreč, kako zlahka je mogoče sprejeti umetno resničnost kot edino pravo resničnost, ki sploh še obstaja: spričo absolutnega pritiska množičnih medijev ne le v smislu novic, ampak tudi podob, s katerimi definiramo svoje življenje, pa se bojim, da kmalu ne bomo več imeli vatla, s katerim bi izmerili stopnjo sprenevedanja. Laž bo tako kmalu postala resnica, kakor pravi Kafka. Ampak Kafkova morbidnost je v sodobnem svetu "globalne medijske vasi" brezupno zastarela. V Ameriki konec dvajsetega stoletja, preko nje pa tudi v ostalem zahodnem svetu, namreč laž postaja resnica brez napora. Še več, z nasmeškom in srečno izropanimi denarnicami se ta kultura pusti veselo nategovati brez najmanjšega občutka moreče manipulacije, ki izhaja iz zavesti o razliki med bistvom in pojavom, iz zavesti o razliki med tem, kaj stvar je in kako je prikazana. Morbidnost je namreč postala hvaležni predmet komercialnega poslovanja. V to nas prepričuje kapitalsko nemara sicer nujna, a etično problematična medijska obravnava srhljivih človeških tragedij (drama kurdskih beguncev, državljanska vojna v Jugoslaviji) v stilu "fotogeničnosti"; v kateri ni važna stopnja osebnega in narodovega trpljenja, ampak način, kako se dogodek vključje v obstoječe medijske modele zaznavanja sveta. Da gre pri tem v nič ravno tista individualna razsežnost, na katero se Zahod največkrat sklicuje, je bržkone odveč pripominjati.
Aleš Debeljak
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoje grafike akademska slikarka, Alenka Kham-Pičman. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava karikatur Aljane Primožič. V kranjski župnijski cerkvi razstavlja akad. slikar Uroš Žitnik. Prav tako v kranjsko župnijsko cerkev vas vabijo danes, 4. oktobra, na otvoritveni koncert letošnje koncertne sezone. Nastopili bodo trije, mednarodno priznani slovenski glasbeniki: sopra-nistka Dunja Spruk, violinist Tomaž Lorenz ter organist in skladatelj Maks Strmčnik. Program koncerta bo obsegal dela Vi-valdija, Haendla, Bacha, Stamitza, Mozarta, Scarlatija in Bo-noncinija. V galeriji Kavka razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golja. V Šport hotelu na Pokljuki prirejata ZKO in ZTKO Kranj, danes, jutri in v nedeljo, srečanje gorenjskih slikarjev in fotografov. Razstava njihovih del bo v nedeljo, 6. oktobra. Otvoritvena predstava nove sezone v Prešernovem gledališču bo danes, 4. oktobra, ob 19.30. Izvedli bodo "prvo" uprizoritev Landsbergisovega dramskega besedila Idiotova zgodba (po romanu F.M.Dostojevskega, Idiot). V klubu Gauloises Blondes v hotelu Creina bo prav tako danes, 4. oktobra, večer šansonov z Arsenom Dedičem.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarke Drage Soklič, članice Dolik. V Kosovi graščini sije moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja.
RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je na ogled razstava likovnih del predšolskih otrok. V knjižnici A.T.Linharta bo v torek, 8. oktobra, ob 19.30, predaval in prikazoval svoje diapozitive o Raju pod Triglavom, Jaka Čop.
VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16.ure.
KROPA - V Kovaškem muzeju v Kropi bo danes, 4. oktobra, ob 17.30 o kroparskem rojaku, zbiralcu narodnega blaga, Radi-voju Pozniku, predaval etnolog dr. Zmago Šmitek.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 9. in 15. uro, razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure.
ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bo v nedeljo, 6. oktobra, ob 18.uri, nastopila Vita Mavric s slovenskimi šansoni. Koncert je posvečen miru na Hrvaškem. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Jože Tisnikar. Na Loškem gradu v Frei-sing Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu gradu je na ogled razstava Pripoved o prazgodovinski hiši - s fotografijami in video filmom prikazane gradbene faze rekonstruirane prazgodovinske hiše. V "Mini galeriji" občine Škofja Loka razstavlja akvarele - cvetje Jožica Rejc iz Železnikov.
MENGEŠ - V pododrju Kulturnega doma bo danes, 4. oktobra, ob 19.uri, predstavitev knjige pistelja Ivana Sivca, Gusarji na obzorju. Knjigo in viške ribiče vam bodo poleg drugih predstavili tudi Boris Kralj, dramski prvak, Oktet bratov Pirnat z dalmatinsko pesmijo in avtor Ivan Sivec.
ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra Železniki razstavlja slikar Ber-ko.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah. V avli tovarne Peko je odprta prodajna razstava akrilnih platen Jake Kepica.
ŽIRI - V galeriji Žiri razstavljajo člani Likovne skupine Sava.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Kranj, 30. septembra - Novi jesenski ciklus filmskega gledališča v kinu Center se bo začel 10. oktobra in končal 6. decembra. Lahko boste, tako kot prejšnja leta, izbirali med dvema terminoma, četrtkom ob 20. uri in petkom ob 17.45 ali 20. uri.
V jesenskem ciklusu vam bodo prikazali devet filmov: Prebujenja, Zelena karta, Misery, Predmet lepote, Jakobova lestev groze, Čaj v Sahari, Barton Fink, Glasbena skrinjica in še film presenečenja. Cena abonmajske vstopnice je 450 din, vstopnice pa že lahko kupite z današnjim dnem. • M. P.
Prvo slovensko tekmovanje mladih organistov v Cankarjevem domu
CANKAR V ZVOKU ORGEL
Cankarjev dom in Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije bosta med 7. in 10. oktobrom, organizirali 1. Slovensko tekmovanje mladih organistov, ki bo v prostorih Cankarjevega doma.
Tekmovalci - Polona Gantar, Klemen Karlin, Barbara Sevšek, Marija Fojkar, Stanislav Cvelbar, Ana Elizabeta Kržan in Dali-bor Miklavčič - so razvrščeni v dve starostni skupini: v prvi bodo nastopili mlajši od 20 let, v drugi pa tisti, ki so starejši od 21 let. Tekmovanje bo hkrati tudi izbirno za 2. Evropsko tekmovanje mladih organistov, ki bo prihodnje leto prav tako v Ljubljani. V žiriji, ki bo ocenjevala mlade glasbenike bodo: Ljerka Očić - Turkulin, Janez Osredkar, Primož Ramovš, Ema Zapušek in predsednik žirije Hubert Bergant.
Vstop na tekmovalni del programa je brezplačen, kar bo privlačno zlasti za mlajše obiskovalce. Zaključni koncert bo ot-voril dr. Andrej Capuder, na njem pa bodo igrali vsi nagrajenci. Na sporedu bo zadnji dan v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Svečana otvoritev 1. Slovenskega tekmovanja mladih organistov pa bo v ponedeljek, 7. oktobra, v I. preddverju Cankarjevega doma. Med drugimi bo spregovoril tudi predsednik skupščine mesta Ljubljane, Jože Strgar. Skupščina mesta Ljubljana je hkrati tudi pokrovitelj te prireditve.
Predsednik organizacijskega odbora, prof. Lovro Sodja posebej opozarja na štiri cilje, ki jih izpolnjuje 1. Slovensko tekmovanje mladih organistov: medsebojne preizkušnje študentov in učencev orglanja, spodbujanje poučevanja orgel, vključevanje glasbenih šol iz Slovenije in tujine na evropsko tekmovanje in možnost, da se najboljši predstavijo še na 2. Evropskem tekmovanju mladih organistov. • M. P.
GLAS  8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 4. oktobra 1991
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Davki v kaosu
Ekonomist Veljko Bole z Bajtovega inštituta je spet razburkal duhove na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, njegova opozorila so tokrat naletela na večje razumevanje, saj so sklenili, da jih bo posebna delovna skupina spravila na papir in jih poslala slovenski vladi.
Bole je uvodoma dejal, da slovenska vlada dela podobne napake, kot jih je delal Markovič, kije bil prepričan, da je gospodarstvo stvar volje in da je njegova absorbcijska moč neizmerna. Svojo kritiko je utemeljil na primeru davčnega sistema. Slovenski davčni sistem je sodoben, evropsko zastavljen, predpostavlja izredno velik pravni red. Prav v tem grmu pa tiči zajec. V Sloveniji vlada kaos, v takšnih razmerah pa sodobno zastavljeni davčni sistem "pade", kar se že dogaja pred našimi očmi. Kaos zahteva posredne davke (zlasti prometni davek), pavšalno obdavčitev, carinske dajatve, obdavčitve nepremičnin itd.
Tudi slovenski finančni minister je že dejal, da je davčni sistem neučinkovit, da davčne uprave ne znajo pobirati davkov, da je že zahteval poročila dvajsetih občinskih uprav. Pred dnevi pa je v televijskem pogovoru dejal, da 85 odstotkov obrtnikov plačuje manjše družbene dajatve kot povprečni slovenski delavec.
Kritiki teoretika in praktika se torej ujemata, veliko vprašanje pa je seveda, kako ju slišijo politiki, niso nemara le bolj tankočutni za tožbe obrtnikov, ki imajo v parlamentu močno zastopstvo. Podpirajo zasebno podjetništvo do te mere, da se novim podjetnikom ni težko prehiti mimo davčnih ovir, po drugi strani pa jim ustreza vse večje obubožanje družbenega sektorja, kije tako ali tako zapisan privatizaciji in čim bolj bo reven, manj navdušena bo delitev.
Podobno zgrešene predpostavke ima tudi privatizacija, je dejal Bole, saj prav tako temelji na predpostavki o pravnem redu, torej na fikciji. Kako medtem že poteka divja privatizacija, je že več ali manj znano, vprašanje je samo, kaj bo takšna podjetja doletelo po sprejemu nove zakonodaje, če jih bo sploh kaj, saj je najemanje posojil in njihovo vračanje v podjetje v obliki lastninskega vložka menda zakonita stvar. V tem kaosu bi morali sprejeti vsaj to, da družbena lastnina ne bo razdeljena v obliki navadnih, temveč le preferenčnih delnic, ki imajo le pravico udeležbe na dobičku, ne pa tudi pravice upravljanja. Navadne delnice naj bi dobil le tisti, ki bi v podjetje prinesel sveži denar.
Zanimiv je tudi Boletov predlog, kako bi lahko napadli monopol Ljubljanske banke, ki ima po besedah direktorjev velik presežek likvidnih sredstev. Slišali smo, da 5 milijard dolarjev, kar je resnično velik znesek, ki ga lahko povežemo s Peterletovi besedami, da je vlada skupaj z Ljubljansko banko pripravljena na dokončno osamosvojitev Slovenije. Če je temu tako, bo v predalu obležal Boletov predlog, naj bi uporabili izraelski recept razbijanja monopola poslovnih bank, kjer je državna banka od podjetij odkupila kratkoročna posojila in s tem vplivala na obrestne mere.
I IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Tečaj lipe 124,18 dinarjev
Bogdan Oblak, znan kot Hamurabi, ustanovitelj podjetja Lipa Holding je kritičen do koncepta slovenskega dinarja, ki ga bo slovenska vlada uvedla po 8. oktobru. Pravi, da pomeni le nadaljevanje Markovičeve denarne politike, s to razliko, da se bo ekonomski prostor pač zožil. Anticipirane inflacije slovenski denar na ta način ne bo ukinil, še naprej bo znašala približno 200 odstotkov letno. "Ekonomsko gledano je nova slovenska valuta, kot si jo je zamislila vlada, prav neumen projekt, ki vnaša kaos v gospodarstvo," je dejal Oblak za STA in še: "Vzpostavitev nove denarne enote, ni nujno, da se imenuje Lipa, bi morala biti v rokah od države neodvisne finančne institucije."
Oblak predlaga, da se obveznosti v pogodbah z odloženim plačilom navede v lipah, dodali bi klavzulo, da bo obveznost toliko in toliko lip poravnana v takrat veljavnem denarju. Vezava obveznosti na lipo je boljša kot vezava na tujo valuto zato, ker valuta lipe ni odvisna od borznih nihanj, izraža idealno notranje razmerje cen, nima inflacije in je enoumno določljiva.
Valuta lipe izražena v dinarjih nam pove, koliko dinarjev moramo odšteti za enako napolnjeno košarico blaga, kot smo ga lahko kupili za 10.000 dinarjev zadnjega dne leta 1988. Lipa je torej idealna valuta, saj je njena vrednost definirana z blagom in zato po definiciji nima inflacije, pravi Oblak.
Težave s plačili in zaplembe
Zirovska Alpina je imela v Srbiji 12 prodajaln. Prodati so uspeli prodajalno v Somborju, skupaj z blagom, novi lastniki pa so delavce zaposlili. Prodajalno v Novem Sadu so dali istemu partnerju v najem, odkupil pa je zaloge obutve in zaposlil delavce. Za prodajalni v Nišu in v Čačku so se uspeli dogovoriti za oblikovanje mešanih družb, računajo, da bo poslovanje naprej potekalo normalno, brez večjih zapletov. Ostale prodajalne v Srbiji pa so ustanovile svoje firme, škodo na objektih ocenjujejo na 42 milijonov dinarjev, zaplenjenega pa je bilo za 21 milijonov dinarjev blaga. V Banjaluki pa jim je uspelo "rešiti" prodajalno, z lokalno oblastjo so se uspeli dogovoriti za sprejemljivejšo pot preoblikovanja prodajalne.
Alpina pa ima velike težave zaradi neplačanih računov, beograjski Centrotekstil ji dolguje že 460 tisoč dolarjev. Jugoslovanski trg tako tudi Alpino postaja vse bolj negotov, kakor so že pred časom postali vzhodni trgi. Za domači trg ima seveda prevelike zmogljivosti, zato je edina prava pot prodaja na Zahod, kjer bo zdaj prodaja zelo odvisna od zime. Proizvodne zmogljivosti imajo zasedene do novembra, kaže pa se že, da bodo imeli dovolj dela tudi konec letošnjega in na začetku pri-hodnega leta. Dokaj dobro gre v prodajo športna obutev, skupaj s Cronosom pripraljajo novo proizvodnjo za domači trg, sami pa modele za tenis in jogging obutev.
Gospodarske razmere so vse slabše
Direktorji se boje izgube
južnih trgov
Gospodarska zbornica se strinja z nadaljnjimi osamosvojitvenimi potezami slovenske vlade, opozarja pa na nejasnosti nekaterih postopkov.
Ljubljana, 2. oktobra - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je obravnavi aktualnih gospodarskih gibanj dodal uresničevanje samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, saj so na mizo dobili gradivo, ki ga je dan poprej obravnavala slovenska vlada, hkrati pa so dobili poslanci v slovenski skupščini. Večina stvari je vključenih, smeri ukrepanja na področju gospodarskega sistema in politike ter operativnega ravnanja so v veliki meri v skladu z našimi zahtevami. Na vseh področjih pa stvari še niso jasne, nujni so dodatni ukrepi, je dejal predsednik zbornice Feri Horvat.
Gospodarske razmere se v ka, zmanjšanje negativnega sal-Sloveniji vse bolj zaostrujejo,  da na 17 milijonov dolarjev je
če smo v prvem polletju rekli, da se iz meseca v mesec, zdaj že lahko rečemo, da se iz tedna v teden. Sveži podatki zadnjih mesecev že zadevajo vojaški poseg v Sloveniji in vojno na Hrvaškem. Napovedi do konca leta so izredno kritične, saj upadajo naročila na domačem in tujem trgu. Daleč največje probleme ima turistično gospodarstvo, kjer izpada ne bo moč nadoknaditi, posledice bodo dolgotrajne, podobno v veliki meri velja tudi za promet.
Upadanje gospodarske aktivnosti
Upočasnitev padanja obsega industrijske proizvodnje v drugem letošnjem četrtletju je bila kratkotrajna, saj je bila julijska in avgustovska spet za 13 odstotkov pod primerljivo lansko ravnjo, v primerjavi s predlanskimi osmimi meseci pa je padec 20,5-odstoten. Naročil je bilo avgusta 23,3 odstotka manj kot lani v tem času in kar 40,2 odstotka manj kot avgusta 1989. Drugod po Jugoslaviji, z izjemo Vojvodine, je padec proizvodnje še večji.
Najhuje je v turizmu, saj je bilo avgusta 46 odstotkov manj kot avgusta lani, tuje nočitve so bile julija 95 odstotkov manjše, avgusta 90 odstotkov manjše. V prometu je bil julija promet manjši za 21 odstotkov, avgusta pa za 18 odstotkov v primerjavi z enakimi lanskimi meseci, promet potnikov pa julija za 36 odstotkov in avgusta za 25 odstotkov. Najbolj drastičen je padec letalskega prometa, saj je kar 80-odstoten.
Še naprej upada izvoz in uvoz, v drugem letošnjem kvartalu je bil izvoz v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjši za 11,5 odstotka, uvoz pa za 12,7 odstotka, julija in avgusta je zaostajanje izvoza sicer zmanjšano na 3,2 odstot-
predvsem posledica zmanjšanja uvoza.
Vse večja nelikvidnost
Trenutno največji problem gospodarstva je nelikvidnost, ki je vse večja. Delež gospodarstva v sredstvih na žiro računih se je po kratkotrajnem junijskem izboljšanju julija in avgusta ponovno poslabšal na 42,8 odstotka.
Julijski povprečni znesek finančne blokade podjetij v gospodarstvu se je v primerjavi z junijem povečal kar za 20,9 odstotka. Slovenska vlada je 5. julija sprejela moratorij za stečaje, SDK še vedno vodi evidenco in za stečaj je zrelih 170 novih podjetij s približno 40 tisoč zaposlenimi.
Neplačevanje se je razbohotilo že v Sloveniji, vse slabša likvidnost pa je seveda v znatni meri posledica trganja medrepubliških finančnih tokov. Zmanjšali so se tako prilivi kot odlivi, avgusta so se nekoliko povečali prilivi iz vseh republike, razen iz Srbije, podobno so bili tudi odlivi iz Slovenije najmanjši v Srbijo.
Slabe gospodarske razmere smo pričakovali, zaradi intervencij vlade socialni problemi še niso "na cesti", vsi skupaj se držimo za roke in gremo na rob prepada, je dejal Uroš Slavinec, ki ga moti, ker tudi SDK še nima navodil, kako naj prihodnji teden uvede plačilni promet.
stvu pada bistveno počasneje, po 0,38-odstotni mesečni stopnji, glede na lanski december je padec 1,9-odstoten, glede na lanski julij pa 2,9-odstoten.
Število brezposelnih se je letos povečalo za približno 20 tisoč oziroma za 36 odstotkov glede na lanski december, v primerjavi z lanskim julijem pa je večja za 70 odstotkov. Stopnja brezposelnosti je julija dosegla 9,3-odstotno stopnjo in se tako približala evropskim državam z največjo brezposelnostjo. Problem pa je pri nas predvsem v tem, da zelo hitro narašča in da temu še ni videti konca.
Le petina tekstilnih tovarn lahko izplačuje plače, skladne s kolektivnimi pogodbami.
Če je res, da ima Ljubljanska banka za 5 milijard dolarjev presežka likvidnih sredstev, bi se morale zmanjšati obrestne mere. je dejal D. Mozetič.
Brezposelnost že na kritični meji
Upadanje zaposlenosti v gospodarstvu se je letos ustalilo na približno 1 odstotku letno, lani je bilo 0,73-odstotno. Število zaposlenih je glede na lanski december manjše za 7,2 odstotka, glede na lanski julij za 10,6 odstotka. V negospodar-
Padle plače in javna poraba
Povprečna plača je julija v Sloveniji znašala 9.954 dinarjev, glede na lanski julij je bila realno nižja za 19,4 odstotka. K temu je seveda prispeval interventni zakon, deloma tudi kolektivne pogodbe, največja omejitev pa je nedvomno dohodek.
Pozitiven je tudi premik v javni porabi, saj so bila v osmih mesecih gledena povprečje lanskega leta vplačila prihodkov za javno porabo 19 odstotkov počasnejša od rasti cen in 1,5 odstotka počasnejša od plač v gospodarstvu.
Med premike na bolje lahko uvrstimo porast podjetniške produktivnosti, ki je sicer majhen, vendar je le zaznan.
Izredno pomembna za poslovanje našega gospodarstva pa je deblokada pri zavarovanju uvoznih posojil v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kar se že po-
Za carinike pripravljeni slovenski žigi
Slovenija dobiva lastni denar
Ljubljana, 2. oktobra - V parlamentu je spregovoril tudi podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, ki je podrobneje spregovoril o slovenski monetarni politiki in carinskem režimu na hrvaški meji ter plačilnem prometu s sosednjimi republikami. Glede na razpravo na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije lahko rečemo, da so prav ta vprašanja v središču pozornosti.
Lastni denar bo Slovenija dobila oktobra, boni so že pripravljeni, seveda to še ne bo pravi slovenski denar, ki ga lahko pričakujemo aprila prihodnje leto. S tem bo Slovenija imela vpogled v denarno maso, ki bo v obtoku v Sloveniji, skrivnost je še, kakšno bo razmerje med jugoslovanskim in slovenskim dinarjem, pri čemer je že jasno, da ne bo ena proti ena, kakor so sprva napovedovali, temveč bo ena proti dve, morda celo ena proti tri.
Uvedba začasnega in kasneje lastnega denarja zahteva vzpostavitev mejnega režima za kontrolo pretoka blaga, denar-
ja in ljudi, saj bo sicer hitro ogrožena stabilnost slovenskega dinarja. Avtomatično pa bo seveda prinesla prekinitev plačilnih poti s sosednjimi republikami, s katerimi je Slovenija neto izvoznik, trenutno ima za 13 milijard dinarjev terjatev do drugih republik. Slovenska vlada je pripravila plačilni sporazum za vzpostavitev blagovnih tokov med republikami, s Hrvatsko je že usklajen, vendar si bodo po Ocvirkovih besedah
zaradi pravnih in objektivnih težav pri sprejemanju takega medrepubliškega sporazuma morali pravni subjekti v prvi
fazi zagotoviti izravnavo blagovnih tokov s čisto blagovno izravnavo brez plačilnega prometa ali z odpiranjem nerezi-dentnih računov v lokalni valuti, kar domicilna zakonodaja Jugoslavije omogoča.
Devizni varčevalci so lahko veseli Ocvirkove napovedi, da bo problematika njihovih deviznih prihrankov razrešena s pomočjo javnega dolga.
Poleg plačilnega prometa z drugimi republikami podjetja seveda najbolj zanima, kakšen bo z 8. oktobrom režim na hrvaški meji, kjer carinske izpostave še niso postavljene. Na hrvaški meji bo 34 kontrolnih točk, od tega jih bo osem že imelo carinarnice, druge jih bodo dobile kasneje. Zaenkrat bo pri blagovnem prometu na meji uveden le carinski nadzor, kar pomeni, da ga na meji ne
Novomeški Krki srbski kupci dolgujejo 1 milijardo dinarjev, na poti pa so jim zaplenili že pet tovornjakov, na njih je bilo za 6 milijonov dinarjev blaga, čeprav so zdravila etično blago. Srbija je bila doslej polovično odvisna od dobav zdravil iz Slovenije, sedaj se organizira drugače, intervencijsko je uvozila za 90 milijonov dolarjev zdravil, velikim tujim firmam, kot je denimo Baver, pa so pisali, da iz Slovenije ne dobijo več zdravil. Za velike svetovne firme pa je majhna Slovenija zanimiva seveda predvsem kot odskočna deska za druge trge v Jugoslaviji in na Vzhodu.
zna tudi pri ravnanju posloV' nih bank.
Trganje poslovnih vezi
Razmere narekujejo dodati^ ukrepe, je dejal predsedm" zbornice Feri Horvat, večinom3
Nimamo programa, kako povečati profitnost slovenskega gospodarstva in s tem povečati ponudbo razvojnega denarja, kar nas bo privedlo fl krize.
so že zajeti v gradivu "Uresfl1' čevanje samostojnosti in neod' visnosti Republike Slovenije'' ki ga je pripravila slovensk* vlada in ga dala v parlament; Horvat je ocenil, da so smer1 ukrepanja na področju gospe darskega sistema in politike te' operativnega ravnanja pravili in v veliki meri skladne z zahte' vami zbornice. Vendar pa rje' kateri stvari še niso povsem j3' sne, zato se v podjetjih sprašuj' jejo, kako bodo urejene po *| oktobru.
Na medvladni ravni bi mora; li z republikami dogovoriti vsaj minimum pravnega reda i*1 varnosti, saj je zvezna vlada v zahtevam po maksimumu
dogovora povsem odpovedala, )c dejal Horvat. Druge izbire k°' lastni denar praktično nimam0 več, vprašanje pa je, ali bo d1' nar še nekaj časa vzporedn3 valuta, če ne bo, bodo gosp0' darski stiki prekinjeni, saj vse"1 poslov ne bo moč reševati 5 kompenzacijami.
Med aktualne probleme Je Horvat uvrstil še davčni sistefl1' ki ni učinkovit, če jih toli''0 davka ne plačuje, nadalje zav^ rovanje prihrankov varčeva1' cev, nejasno usodo EDP. 'c 19-odstoten delež izvoza v pr°' daji slovenskega gospodarstvi Pospešiti pa bi morali dogov0' re s tujimi institucijami in bal1' kami za tehnično in drugo P0' moč ter se dogovoriti o trgOv' skem režimu za prihodnje letft da po osamosvojitvi ne born°.v praznem prostoru. Pri zašči'' nem sistemu so potrebne spre' membe, vendar previdne in P0' stopne. • M. Volčjak
bodo carinili, temveč bo skup3J z dokumenti usmerjeno na ca rinarnice  v  notranjosti. *f promet za druge republike & prav tako v tranzitu prenap ten v carinarnice v drugih rep ^ blikah. Carinarnice bodo V potrjevanju listin uporabjj3 slovenske žige, razen v pri111 ru, ko listine spremljajo bla& pri izvoz v tretje države TIR, ATA ipd), dokler ne bo<J s   temi   državami sklenjep ustrezni sporazumi. Pri PreVj0 janju porekla proizvoda uporabljali merila, ki jih do'
čajo pravila G ATT (popolnj proizvodnja v določeni držav ali vsaj 51-odstotno dodana 1 stna vrednost). Podjetja in df ge pravne osebe bodo °bravJlj vane kot tuja podjetja oziro^ tuje pravne osebe.
V potniškem prometu se j, na meji s Hrvaško odvijal 0 • čajni carinski postopek, pot^i ki iz drugih republik po obravnavani kot tujci, mero^j jen pa bo jugoslovanski P°p list oziroma Jugoslovan5 osebna izkaznica. • M. V-
Petek, 4. oktobra 1991
9. STRAN (^SSSS^mnGLAS
VIKTOR ZAKELJ
Za slovenski image
Ko premišljujem o naši zgodovini, o tem, kako smo postopoma zoreli v nacijo, mi prihaja na misel primera s ptico, ki je zrasla v kletki, sedaj pa se mora nenadoma soočiti s problemi življenja zunaj kletke, s svobodo. Svoboda, s katero se mi kot svobodna ptica - narod pnič soočamo, pa je predvsem boj za preživetje, je eno samo tveganje, je stalna negotovost. Tiste, ki jih zapuščamo v »kletki«, nas povečini sovražijo. Razlog temu so vsakokratne ideologije jugodržavot-vorstva, ki jih Slovenci večinsko nismo nikdar vzeli povsem za svoje. Najhujše s te strani šele pride in to tedaj, ko bo ostanek bivše skupne države soočen z dejstvom, da smo Slovenci za življenje te skupnosti ves čas prispevali od petine do tretjine potrebnega. Na drugi strani smo moteči faktor tudi za Evropo in svet sploh, ki po razpadu desetletja skrbno negovanega bipolarizma s težavo išče novo globalno ravnovesje. Naš primer nosi s seboj tudi nove teoretske dileme, kot tudi spremembo realnih meddržavnih razmerij. Zato je zadržanost mednarodne skupnosti do naše razdružitve razumljiva.
Toda mi druge izbire nimamo: konstituiranje samostojne neodvisne države Slovenije je potreben (ne pa še zadosten) pogoj našega nacionalnega preživetja. Torej vrnitev v »kletko« bi bil za nas samomorilsko dejanje, svoboda, ki smo si jo tako želeli, pa se ta čas kaže kot nevarnost. Kako naprej? Kot majhen narod na stičišču različnih kultur in civilizacij, stalno od nekoga ogrožen, vedno nekomu dodan, smo si neprestano dopovedovali, da smo nekaj posebnega, kar je celo res. Iz tega za nikogar nevarnega početja smo črpali svojo, že prislovnično odpornost, potrebno energijo za preživetje. Lastni image, kolikor smo ga sploh potrebovali in zato negovali, smo koristili predvsem za utrjevanje pozicije znotraj države, v. kateri smo živeli. Nobene potrebe ni bilo, da bi Evropa, kaj šele svet vedel o nas. Bili smo vse: Avstrijci, Slovaki, Slavonci - še celo po zadnji vojni, ko smo bili nekaj časa v središču svetovne medijske pozornosti. Tako je bilo. Sedaj, ko vstopamo v svet, kot samostojen gospodarsko-politični subjekt moramo končno postati »nekdo«. Sedaj ni več pomembno, kaj mi sami o sebi mislimo, še posebej je škodljivo, če še naprej o sebi ohranjamo samovšečno podobo novega »izbranega ljudstva«, še slabše, če vztrajamo pri kalimerovstvu. Pomembno je, kako nas vidijo sosedje, Evropa, svet, da bi v prihodnje mogli to podobo o nas samih skladno z našimi hotenji, pri njih spreminjati. Kot rečeno, podoba o nas je sila pomanjkljiva, pa tudi kaj prida daleč ne seže. Prejko-slej nas svet povezuje z Jugoslavijo, s tem pa s Slovani in Balkanom. Nič od tega nima posebne cene. O nekredibilnosti države Jugoslavije pa sploh ne kaže razpravljati. Slovani pa tudi veljamo za manj uspešen del evropske populacije: z izjemo predvojne Češke ni kaj prida v gospodarskem smislu veljala nobena slovanska država. Že v sosednji Avstriji pa celo radi zapišejo v turistične prospekte, da so naši slovanski predniki ob prihodu v te kraje barbarsko uničevali tedanjo cvetočo evropsko civilizacijo. Neprijazna sugestija tujcem, prastrah, kompleksi - vsakega nekaj, a gotovo vse v našo škodo. Prav tako je na slabem glasu tudi Balkan, ki v svetu simbolizira permanentno nestabilnost, prostor torej, kjer je dovoljen boj vseh zoper vse, pa se ga je zato treba izogibati, kolikor se le da. Skratka, ugleda, ki bi ga črpali iz prejšnje države, porekla in lokacije ne bo, prej nasprotno, deležni bomo vsesplošnega nezaupanja in podcenjevanja.
Zato je potrebno, da svetu (do)povemo, da smo Slovenci srednjeevropski na obrobju Alp živeči narod, da smo v balkansko državno tvorbo vključeni šele zadnjih sedemdeset let, ko nismo mogli tako kot Čehi (in Slovaki) po pni svetovni vojni formirati lastne države. Tudi slovansko poreklo je treba precizirati (relativizirati), pa ne k v smislu venetskih teorij, ki bodo še dolgo burile strokovno in laično javnost, preden jih bo zgodovinska znanost dokončno ovrednotila, ampak je treba tudi povedati, da Slovenci nismo Pravoslavni del Slovanov, da smo torej katoliška dežela (ta kvalifikacija ne zadeva svetovnonazorske ravni, ampak pomeni višjo stopnjo civilizacije v primeri s pravoslavno). Evropi moramo dalje povedati, kaj znanio, kaj zmoremo, da smo sposobni delati in žive-po evropskih normah. Skratka, svetu moramo dopovedati, da smo Slovenci Evropejci, da pa v sedanje evropske tokove nismo vključeni le zaradi spleta domačih in mednarodnih okoliščin, da poslej želimo,
pa tudi zmoremo, biti del tega sveta, ki hoče postati nove Atene.
Nasledni bistveni element, ki sodi k naši podobi, je dejstvo, da smo obrobni del nastajajoče združene Evrope. V mislih imamo naslednje: de Gaulleove Evrope od Atlantika do Urala še dolgo ne bo, bo pa zagotovo prav kmalu nastala združena Evropa, ki se bo na Vzhodu končala na mejah Srednje Evrope, tako bomo mi postali »mejaši«. To pa ni le slabost, ampak je lahko tudi prednost, če jo bomo uspeli kot tako uveljaviti. Kako?
Za razvito Evropo, ki razmišlja v kategorijah integralnega trga, ki torej vedno ceni koristi in stroške svojega ravnanja, Slovenija kot dvomilijonski trg, ki za nameček še nekaj časa ne bo tudi kaj prida plačilno sposoben za združeno Evropo, ki gradi nad 300 milijonski trg, ni kaj prida zanimiva. Zato se moramo tej Evropi predstaviti kot državna skupnost, ki zna in hoče (p)ostati tisti nenadomestljivi vmesni člen, ki širi evropski trg ne le na območju bivše Jugoslavije, ampak celo dalje proti jugovzhodu kontinenta. Ne more biti dvoma, da to ne more biti le interes nas samih, ampak da je to hkrati tudi interes razvite Evrope, ki nima volje, ne časa ukvarjati se z »balkanskimi posebnostmi«, pa zato to prepušča nekomu, ki to zna in hoče (ali mora), na drugi strani pa večina ostanka Jugoslavije tudi ni sposoben direktnega vključevanja v prenasičen in zato visoko selektiven evropski trg, pa je zato pripravljena posredniško vlogo prepustiti nam.
K podobi R Slovenije, oziroma ljudi, ki tu živimo in delamo, sodi tudi sposobnost racionalnega reagiranja, nekaj takega torej, kar je tako značilno za protestantski svet. Kako in kje naj se ta zrelost kaže? Za primer naj navedem naslednje.
Sedaj ko se srboslavska politika in Srbska narodna armija (SNA) zagreto prizadevala, da bi narode v bivši državi do kraja sprli, ko se pleni naše in Hna-ško premoženje v Srbiji in delu BiH, itd. je emocionalno reagiranje prizadetih ljudi (in narodov) razumljivo. Dovolj je vseh vrst kraj, dovolj nasilja, laži, nepravde... Amen za vedno. A to je vendarle čustvena
reakcija, racionalen premislek kaže v drugo smer. Najprej, s svetom južno od Kolpe bomo ostali sosedje, s sosedi pa je dobro imeti vsaj nevtralne odnose, če že prijateljski niso mogoči. In dalje. Kdo naši generaciji sploh daje pravico odpovedovati se vsem našim minulim enormnim vlaganjem v ekonomsko Usposobitev ter večji civilizacijski dvig teli okolij? Ne, na teh trgih, ki so v sedemdesetih letih skupnega življenja vsaj do neke mere postali med seboj kompatibilni, je treba vztrajati. V tem smislu je daljnosežno gledano pravilna odločitev slovenskega gospodarstva, da ob sedanjih znanih plenitvah premoženja naših podjetij ne reagira enako. Še več bi kazalo storili v tej smeri ter srbska, bosanska in druga podjetja povabiti k odpiranju njihovih podjetij v naši republiki. To bi bilo najboljša potrditev, da mi znamo razmišljati ekonomsko (torej ne le ideološko) in da se je Slovenija resnično pripravljena odpreti tujemu kapitalu, kar je conditio sine qua non gospodarskega in družbenega restrukturiranja Slovenije. Mimogrede, a v tem trenutku ni pomembno. Če kaj Srbijo v očeh povprečnega Evropejca kompromitira, je sedanja kraja slovenskega in hnaškega premoženja. Namreč, nedotakljivost lastnine in varno transnacionalno trgovanje je dejansko podlaga sedanjega evropskega gospodarskega in družbenega preporoda. Kdor tega ne spoštuje, v to druščino pač ne sodi. Srbija očitno ne. Kaže, da se nekateri v Srbiji tega zavedajo, pa so sedaj sprožili kampanjo, s katero želijo prepričati domačo in zlasti svetovno javnost, da je njihovo ravnanje le enakovreden odgovor na to, kar se dogaja pri nas. Toda po njenih znanih ekonomskih blokadah, vdorih v monetarni sistem države, itd. zagotovo ne bodo za nikogar prepričljivi. Je pa to dokaz več, da Slovenija mora iz te nesrečne Srboslavije. Naj sklenem. Slovenija mora zavestno in intenzivno začeti oblikovati in negovati podobo o sebi. To pa mora zajemati tako elemente, ki nas vključuje med »rumene Evropske zvezdice«, kot tudi tiste, ki nas individualizirajo in delajo dodatno zanimive. Brez lastnega skrbno negovanega imagea bomo nekaj nedoločenega med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in tistim, kar bo nastalo ob naši južni meji, za nikogar zanimivi, prej vsem v nadlego kot korist.
L. SPACAL
Urednikova beseda
Tokral smo Odprte strani odprli dvema temama: osamosvajanju Slovenije in beguncem oziroma vojni na Hrvaškem. Uvodnik je napisal Viktor Žakelj, predsednica jeseniške vlade je prispevala »vojni in povojni« dnevnik, naši novinarji pa so obiskali begunce v gorenjskih mestih. Prihodnji teden bodo spet izšle Odprte strani - proti vetru. Leopoldina Bogataj
RINA KLINAR
Kam greš, Slovenija moja?
Namesto uvoda:
Bili so nepozabni, kruti, neponovljivo pretresljivi junijsko-julijski dnevi leta 1991. l\e samo odrasli, predvsem otroci bodo pomnili te dneve prestrašenosti, strahu, skrbi, pa tudi upanja. Zaradi njih tudi pišem te vrstice ali spomine, kakor bi jih že hoteli imenovati. Zaradi Zale, Nejca, Slane, Katje, Tjaše, Katarine, Tanje, Ane in številnih drugih otrok - pravzaprav zaradi njihovih staršev in staršev drugih, da se zamislijo, da spoznajo, če že niso - da so bili to trdi dnevi preizkušenj, dnevi ne le spominov, ampak tudi opominov in izzivov. Predvsem mi odrasli ne smemo pozabiti, kaj smo v teh minulih dneh, »vojnih«, kot jim radi rečemo, storili eden za drugega ali eden drugemu. Ta čas, kakorkoli ga že poimenujemo, je bil predvsem čas odraščanja, čas zorenja ljudi. Čas, ko smo spoznali, na koga se lahko zaneseš, kdo je lahko iskren prijatelj, dober soborec. Kajti, čeprav so bili tisti prekleti dnevi tudi boj, predvsem za teritorialce, vojake, policiste, se pravi, življenjski boj za to našo, mojo Slovenijo, šele začenja. Zato so tudi te junijsko-julijske izkušnje tako dragocene. Ali, kot je dejal nekdo: »Srečen in zadovoljen sem. Spoznal sem ljudi na tej in oni strani. In na obeh imam prijatelje. Toda med vsakim žitom raste plevel.« Tole je »moja resnica«, moja izkušnja, napisana z eno samo željo, da bi se ozrli tudi vase in spoznali, kakšni smo bili in smo kot ljudje, ko iščemo smisel tudi v besedah, očeh in dejanjih drugih.
Kdaj se je pravzaprav začelo? Prav gotovo ne tistega junija, ko smo slovesno razglasili osamosvojitev. Za armado so se sklepne priprave začele 6. maja. Pri nas v centru se je dežurstvo začelo kakšen dan kasneje. Karkoli je že vplivalo na to, da so se razlike med nami, ki živimo na tem tako nesrečnem združenem delu Evrope, na tak način odrazile, na vse to smo vplivali ljudje. Toda res je, preteklosti se ne da ne spremeniti ne pozabiti. Le naučimo se lahko kaj iz nje. Smo se v tej prelepi Sloveniji iz preteklih dni, za jutri in pojutrišnjem česa naučili?
22. junija
Na Gorenjskem so se tega dne »zgodili« Marojevičevi. Iz Ljubljane preko Kranja in Tržiča na Jesenice so prišli. Na jeseniškem trgu pred gimnazijo je bilo več radovednežev kot njihovih pristašev. Čeprav drugačne obljube, so pred časom napovedani pohod proti predoru, tudi uresničili. Ni jim sicer uspelo uresničiti napovedane namere, a pokazali so predvsem, da zanje obljube ne pomenijo kaj dosti. Na Jesenicah jim res ne bi bilo potrebno protestirati. Resda je četrtina prebivalcev drugih narodov in narodnosti, a v občinski skupščini ima stranka dve mesti in možnosti povedati svoje na dostojanstven, demokratičen način, zadosti.
Pohod po ulicah, pravo zborovanje v dvorani občinske skupščine in končno, odhod s Hrušice, čeprav brez groženj ni šlo. A ta dan se še ni poslovil, ko se je občini, ki se razteza od Prešernove Vrbe do Planice in Rateč, bližalo novo gorje - tovor s posebnimi odpadki. Minister Jazbinšek je odločil, da so Jesenice tehnično najprimernejše. Odpadki, last slovenske vlade, so postali eden največjih problemov in zdi se, kot daje to sedaj jeseniški, nič več slovenski problem.
23. junija
Zjutraj so vsi tisti, ki so poslušali sobotna zadnja TV poročila, že vedeli, da se tovor bliža Jesenicam. V nedeljo zjutraj pokličem
direktorja Železarne, ki mi pove, da se z ministrom Jazbin.škom in sodelavci pogovarjajo o rešitvi problema. Z županom se jim ob devetih pridruživa. Boj se je začel in moja izjava, da bo tovor povzročil revolt pri občanih, je bila pospremljena s kaj čudno, povišano ministrovo reakcijo.
24. junija
Protesti občanov se vrstijo in zato sklicem izredno sejo izvršnega sveta. Minister in njegovi pa nas prepričujejo, da ni nič nevarnega (res, neposredno nevaren ta tovor, ob pravilni skrbi zanj, ni). Le ustna zagotovila, obljube, nič pisnega. In zato odločitev, naj se
nadaljevanje na 20. strani
GLAS   10. STRAN
j/m///
Petek, 4. oktobra 1991
NEŽA MAURER
BEGUNKA
Težka sem,
kot da nosim ves svet
in mi bombe pritiskajo na maternico.
Kaj pomaga ljubezen,
če pripravljajo zlo
že nerojenim otrokom.
Trava se klanja vetru
in golobica golobu -
jaz pa begam pred njim,
ki hrani v sebi moje ncspočete otroke.
Ne smem jih roditi. Zastrupili bi jih.
iz pesniške zbirke LI TA M JE ZA MIR
D. Z. ŽLEBIR
Val beguncev s Hrvaške ne usahne
Ljudje, ki smo jih prvič videli so nos sprejeli kot svoje
D. Z. ŽLEBIR
Vojna na Hrvaškem je v Slovenijo naplavila okoli devet tisoč beguncev. Prvi val pribežnikov, ki je pljusknil k nam že avgusta, si je našel začasni dom pri svojcih in prijateljih, ko pa so se kasneje razmere v sosednji državi huje zaostrile, so začeli prihajati množično in polniti nastanitvene centre Rdečega križa, domove in zavode, ki so jih začasno preuredili v begunska zatočišča. Slovenska vlada je iz državnih rezerv beguncem namenila več tisoč paketov, skoraj toliko jih je primaknil tudi Mednarodni Rdeči križ. Pomagajo dobrodelne organizacije, Rdeči križ, Kari-
Male begunce je osrečil pogled na razsvetljeno Ljubljano
Škojja Loka, Kranj, oktobra - Skorajda ni večjega kraja v Sloveniji, kamor se po dogodkih na Hrvaškem ne bi zatekali begunci s kriznih območij od Osijeka, Okučanov, Vukovarja, Vinkovcev, Petrinje, Pakraca, do novih žarišč, kamor se širi fronta. Obiskali smo skupini beguncev, ki sta jih sprejela samostan v Škofji Loki in dijaški dom v Kranju. Prisluhnili smo pretresljivim pričevanjem žena, ki so z otroki ubežale vojni in rešile gola življenja, globoke duševne brazgotine zaradi dramatičnih dogodkov pa se še dolgo ne bodo zacelile.
Drugi teden mineva, kar je petero žensk z 29 otroki iz Slavonskega in Bosanskega Broda pribežalo v Slovenijo, v Škofjo Loko, kjer so kot pripadniki verske skupnosti »Marijino di
jelo« dobili zatočišče v loškem samostanu. Panični beg v zaklonišča, nočni trepet v zatemnjenem mestu, strahotne detonacije, ki niso ponehale 24 ur, so za njimi, toda mora iz domačega kraja neprestano visi nad njimi.
»Ko se je v Slavonskem Brodu bila bitka za tamkajšnjo vojašnico, smo se umikali v kleti, saj sta zaklonišči v središču mesta pretesni za vse prebivalstvo. V kleti smo prebili 23 ur, brez luči, brez hrane, v stalnem strahu ob oglušujočih detonacijah. Groza nas je bilo, otroci so bruhali od strahu,« je o dogodkih v domovini pred njihovim begom pripovedovala Ankica, ena od mater iz Slavonskega Broda.
Na muhi ostrostrelca
»Po padcu vojašnice mora ni bila končana. Preleti letal in napadi aviacije so nas spet gnali v zaklone. Slavonski Brod nima radarjev, ki bi pravi čas zaznala letala, zato so se alarmi oglašali šele tedaj, ko so bila letala že nad nami. Ulice so se izpraznile, kajti po mestu so petokolonaši streljali na žive tarče. Ne le da si nismo upali iz stanovanj, celo v lastno kuhinjo po padcu vojašnice nisem mogla stopiti, saj je s sosednje zgradbe meril na naš blok ostrostrelec. Grozljiva je bila napetost med mirom in vojno, grozljiva tišina, ki si jo slišal v našem nekdaj živahnem mestu. Da vsaj otroke obvarujemo vojne in groze, smo se odločili oditi, pri tem pa nam je pomagala naša verska organizacija. Z zasebnim prevozom smo se odpeljali do Križevcev, tamkajšnja občina pa nam je zagotovila avtobusni prevoz v Slovenijo. Ko smo ponoči prispeli v Ljubljano in so otroci po dolgotrajnem zamračevanju v domačem kraju ugledali razsvetljeno mesto, so bili od navdušenja vsi iz sebe. Sprva smo se nameravali nastaniti pri družinah, vendar smo se odločili, da je vsaj za otroke bolje, da ostanemo skupaj.«
Otroci, ki štejejo od deset mesecev do 19 let, so ubežali najhujši mori, ženskam pa skrbi na dom odganja tukajšnje na-
porno delo. V samostanu večidel skrbe same zase. Škofjeloški center za socialno delo jim je za pomoč pri gospodinjenju in varstvu otrok poslal štiri ženske, ki so bile prej brezposelne, zdaj pa z begunci opravljajo neke vrste javnih del. Kljub temu imajo begunke dela čez glavo s kuho in pranjem na roke, tako da se zvečer izčrpane zgrudijo v postelje. Čeprav za branje časopisja nimajo časa, radijski valovi iz Hrvaške se izgubljajo, televizorja pa zavoljo otroškega mirnega spanca raje nimajo, željno srkajo vse informacije od doma. V telefonskih stikih z možmi izvedo, da doma še kar v strahu trepetajo pred jutrišnjim dnem. Po ulicah streljajo petokolonaši, z druge strani Save, iz Bosne, pa se menda bliža napad jugoslovanske armade. Ko se po telefonu oglašajo svojci, otroci jočejo... Z drobnimi pozornostmi jim skušajo gostitelji olajšati položaj. Ta teden so za rojstni dan 6-letne Magdalene razrezali veliko torto, ki jo je za begunce prispevala slaščičarna Homan.
24 ur v zaklonišču
Ena od pribeglih žena, Vesna, je doma iz Bosanskega Broda, ki ga od Slavonskega loči le Sava. Mostova, ki sta povezovala mesti - dvojčka v republikah Hrvaški in Bosni, sta zdaj porušena. Vesna je bila s svojimi sedmimi otroki na obisku pri prijateljih onstran Save, ko so se odločili ubežati. Odpotovala je z njimi.
»Vrnili se bomo takoj, ko se razmere umirijo,« razmišlja Vesna. »Nikoli poprej nismo vedeli za nasprotja, kaj šele za sovražnost med Hrvati in Srbi. Tudi zdaj se z dolgoletnimi sosedi druge narodnosti ne sovražimo. Drug ob drugem smo trepetali v zaklonišču in si krajšali nočne more ob napadih. Srbi so, pa pravijo, da jih je sram tega, kar na Hrvaškem počno njihovi sonarodnjaki.« Izgnanstvo težko leži na ženskih dušah. Skrb za otroke in zavest, da so pri prijateljih sočutno sprejeti, deloma lajša njihovo stisko. Toda tesnoba bo ostala, dokler bodo v domačem kraju odmevale eksplozije. Kdove kdaj se bodo z otroki lahko vrnile, jim spet zagotovile normalno otroštvo, šolanje, brezskrbno igro. V domačem kraju zaradi izrednih razmer ni bilo
pouka, tudi v izgnanstvu še niso začeli s šolo. Nemara jih bodo premestili v drug kraj in bo tam poskrbljeno za šolanje otrok. Sicer pa je nekajkrat prišla v goste učiteljica, tudi sama begunka, in za nekaj ur razbremenila matere skrbi za naraščaj. Oglasijo pa se tudi drugi, denimo župnik, tako da begunci niso ves čas sami obsojeni na čemenje med samostanskimi zidovi.
Študentka z indeksom in knjigami, a brez fakultete
Najstarejša od begunskih otrok v škofjeloškem samostanu je 19-letna Zeljka. Tu je z dve leti mlajšim bratom Zeljkom, 10-letno sestro Andjelo in 6-le-tnima dvojčkoma Matijo in Franjem, vendar brez staršev, saj je oče v gardi, mati pa mobilizirana kot uslužbenka v bolnišnici. V normalnih okoliščinah bi se dekle danes šolalo na pravni fakulteti v Osijeku. Tako pa še sama prestrašen otrok mlajšim bratom in sestri nadomešča starše.
»Želela sem ostati doma, toda mama je vztrajala, naj odidem z mojimi. Oče je namreč gardist, mama pa na delu v bolnišnici tudi v središču vojnega dogajanja. V bolnišnico v Slavonskem Brodu skrbe tudi za številne ranjence iz okoliških krajev, kjer divjajo boji, iz Nove Gradiške, Okučanov, Vinkovcev. Mama mi je namenila skrb za mlajše, če se njej ali očetu kaj zgodi... Tu smo zdaj na varnem in starši so zavoljo tega doma mirnejši, naju z bratom Zeljkom pa vseskozi skrbi...« sta nizala vtise Zeljka in brat, kadar je dekle premagal jok. Ob našem obisku sta bila z mlajšimi tremi vred hudo na trnih, saj so pričakovali očeta, ki seje v Ljubljani mudil na službeni poti. Zeljka se je pred jesenjo vpisala na pravno fakulteto v Osijeku. Dobila je indeks in kupila knjige, fakulteto pa je zadela granata, tako da študentje v njej nemara dolgo ^ne hodo užili juridične učeno-"sti.
»Pravijo, da je v Brodu vse huje,« je po moško modroval 17-letni Zeljko. »Z one strani Save, iz Bosne, pričakujejo napad srbskih rezervistov. Za take misli tu v izgnanstvu ni veliko časa - preglasno je in ob vseh teh otrocih preveč živahno. S sestro se zamotiva tudi tako, da pomagava skrbeti za mlajše, sodelujeva z. učiteljico, včasih pa se pridružijo tudi prijatelji iz Škofje Loke in Ljubljane. Sam sem poprej večkrat potoval od doma, za moje mlajše brate in sestre pa je bila to prva pot od doma brez staršev.«
Ubežali smo od nedeljske maše
Na izgnanstvo obsojeni iz Osijeka, Vukovarja, Vinkovcev, Pakraca, Obrovca, Zadra in drugih kriznih žarišč sosednje Hrvaške, so se znašli tudi v Kranju. Skoraj pol stotnije so jih nastanili v starem kranjskem dijaškem domu, med njimi ducat žensk, troje starcev in kopico otrok... Neda iz Bibinja v okolici Zadra, ki je pribežala s tremi šoloobveznimi otroki, je takole sestavljala mozaik svoje in drame še petih mater z otroki z zadarskega območja: »Ko so tisto nedeljo pred dobrima dvema tednoma sirene naznanile zračni alarm, smo bili pri maši. Napadli so radijsko postajo v Ninu. Odtlej so se vrstili nizki preleti z vojaškega letališča Zeminuk, govorili so o velikem izkrcavanju srbskih in Črnogorskih rezervistov, začela se je panika. Že od razglasitve hrvaške samostojnosti so mar-tičevci našemu mestu pretili, da ga bodo zravnali z zemljo. Med meščani je vladala huda napetost. V hribih nad Bibi-njem so se pojavili tanki. Napaden je bil Masleniški most. Naši možje, ki kot rezervisti služijo v hrvaški gardi, so nas spodbudili, naj se z otroki umaknemo na varno, češ da se bodo tako lažje borili. Tako smo 19. septembra ponoči spakirali in se prek Paga odpeljali v Slovenijo. Druge poti so bile zaprte. Naša družina ima v Kranju prijatelje. Še lani so bili na dopustu v svoji počitniški hišici v Bibinju. Še julija smo jih hrabrili, koje bila Slovenija napadena. Kdo bi si mislil, da bomo tako kmalu potrebovali njihovo naklonjenost! Kasneje smo se nastanili v dijaškem domu, kjer so tudi drugi begunci iz Dalmacije in ostalih delov zasedene Hrvaške. Osebju doma, prijateljem in vsem, ki nam pomagajo, bi radi izrazili svojo hvaležnost za vse, kar nam dajejo. Ne vemo, kdaj se bomo lahko vrnili. Nemara tu dočakamo še zimo.«
Ženske na straži
Tudi Seka je iz Bibinja. S štirimi otroki se je pred streljanjem skrivala po kleteh. »Možje so v gardi, ženske pa smo same držale stražo in varovale družine. Strah nas je bilo prihoda srbskih rezervistov. Po letalskih in tankovskih napadih, potem ko so izstrelki poškodovali šolo, cerkev in več stanovanjskih hiš, se je mesto izpraznilo. Vsi so odhajali, naposled tudi mi, sre^ di noči... Najprej smo se nastanili v Ljubljani, nato zasebno v Kranju. Prvikrat sem videla te ljudi, pa so z nami delili vse, kar imajo! Tedaj smo mislili,
tas, z nakazili na posebne žiro račune pomagajo ljudje.-
Kljub vsej tenkočutni pomoči Slovenija lahko preživili 1^ 11 tisoč beguncev. Dogajanje na Hrvaškem ne obeta, dfl
bi val pribežnikov usahnil, nasprotno. Toda medtem so se zaostrila merila za status begunca. Ta je priznan otrokom do 14. leta, materam z otroki do 10. leta, sirotam do 18. leta, moškim nad 65 in ženskam nad 60 let ter telesnim in duševnim invalidom, in sicer samo s kriznih območij. Sprejeli smo jih tudi na Gorenjskem...
državnih službah, denimo v policiji. Zato je zadarsko področje tudi ugodno kadrovsko zaledje za martičevce. Davorka iz Prkosa blizu Zadra pa je bila še donedavna zaposlena v eni tamkajšnjih tekstilnih tovarn-Zaposlitev je ni zadržala, ko je okoli Zadra postalo vroče. Mislila je na dvoje otrok, dva odraščajoča otroka pa so ji na pot v Slovenijo zaupali tudi sorodniki. Iz svakovega tesnega stanovanja v Ljubljani, kjer se je gnetlo kar devet ljudi, se je preselila v kranjski dijaški dom. »Ničesar nam ne manjka, lepo skrbijo za nas,« je pritrdila mnenju sotrpink. »Le misel na dom, kjer se razmere hudo zaostrujejo, nas psihično ubija-Tu smo brez dela, okupirane le s skrbjo za otroke, zato lahko neprestano razmišljamo o tem. kaj je doma. Če bomo morali v Sloveniji prebiti dlje časa, do zime, bi našim otrokom prav prišla toplejša oblačila. Naši gostitelji so poskrbeli, da so dobili igrače, barvice in risanke na video kasetah. Pogrešajo p3 knjig v hrvaškem jeziku.«
da prihajamo za nekaj dni, kak teden, zdaj se naše izgnanstvo podaljšuje že v tretji teden. Da so le otroci na varnem! Doma so spričo streljanja, letalskih preletov in nenehnih alarmov hudo duševno trpeli. Še zdaj ne smejo slišati letal in tudi v Kranju si dolgo niso upali na prosto.«
Večina ubežnih žensk iz zadarske okolice doma ni imela zaposlitve. Delo je bilo težko dobiti, so povedale. Prednost pri zaposlovanju so od nekdaj imeli srbski prebivalci, zlasti v
D. SEDEJ
Begunska družina v jeseniški občini
Z dojenčkom, starim nekaj dni; na avtobus in...
Kranjska Gora, 3. oktobra - Begunske družine, večinoma ali naspj°\ samo matere z otroki, niso v jeseniški občini le po hotelih in počit?1' ških domovih zgornjesavske doline, ampak so jih sprejele tudi druži1' po krajevnih skupnostih. Razumljivo je, da si mattre z otroki, ki so" tak ali drugačen način pri družinah po stanovanjskih hišah in stan0 vanjih, ne želijo nikakršne publicitete, zato opisujemo naslednji JM mer iz jeseniške občine brez osebnih podatkov, kijih v takih žalosti Zgodbah ponavadi objavljamo.
»V vasi blizu Biograda na moru imamo majhno počitniško hišico,« pripoveduje gostiteljica, ki je v svojo hišo v Kranjski Gori sprejela vojne begunce. »Dobro smo se razumeli s sosedi, naša otroka pa sta se vsa leta igrala z otroki iz hiše, ki je nekoliko stran. Vendar staršev otrok, ki so bili z našimi, nikoli nisem ne poznala in ne srečala. Ko pa je prišla ta grozljiva vojna, so me sosedje z morja poklicali po telefonu in zaprosili za sprejem sovrstnikov naših otrok. Jasno, da sem z veseljem takoj privolila,« pravi gostiteljica, ki je dve ženski in štiri otroke iz Dalmacije namestila v zgornje prostore prostorne stanovanjske hiše. Dve Dalmatinki, Janja in Marija, ki sta pripeljali otroke tako daleč, ne pripovedujeta radi, kaj se je dogajalo. Obe sta skupaj z otroki v nenehnem strahu, kaj se dogaja in izjemno si želita spet domov. Pravita: »Tukaj izjemno lepo skrbijo za
naju in za najine otroke, a^V pak verjemite, tako radi bi v? skupaj odšli domov. Ko me J zadnjič sin vprašal, kdaj grelll|j domov, sem mu malce v ša odgovorila, da tedaj, ko bom pojedli polno košaro sliv, Vi) v omari v kuhinji. In verjemi', mi, da mi je bilo tako, da najraje verjela sama sebi. 5 usedla pred omaro in mahom pojedla vse slive.«
Bojimo se oboroženih četni kov
Janja in Marija sta z otrO^J zbežali tedaj, ko so na vas zač le padati prve granate in bo111 be.
it
»Otroci so sedeli na obal' preštevali,  koliko granat padlo,« pravita. »Bilo je zljivo, kajti zavedali smo se. . bo prej kot Biograd na m° f prizadeta bližnja vas. Ne, res , ne bojimo letal, pa granat, boj. mo se skupin četnikov, ki ho jo naokoli in ki vam stofJ karkoli že hočejo.
o o
m
Z <—i
C/3
O r >
a
M
O
O os
>
iS
5
>
Moda
in
kvaliteta
GORENJSKI GLAS, PETEK, 4. OKTOBRA 1991
Slikarji, fotografi in gobarji na Pokljuki
V Šport hotelu na Pokljuki bodo od 4. do 6. oktobra priredili srečanje gorenjskih slikarjev in fotografov. Njihova dela bodo vsem obiskovalcem Pokljuke v nedeljo na ogled v avli hotela.
V tem času si lahko ogledate še razstavo gob, ki jo bo pripravila gobarska družina in se boste lahko najdeli dobro pripravljenih gob.
Program: srečanje slikarjev bo 4., 5., in 6. oktobra, srečanje fotografov 5. oktobra, slikarska razstava 6. oktobra, ljubitelji slikajo 4., 5., in 6. oktobra, gobarska razstava pa bo 4., 5., in 6. oktobra. • D. S.
Na Jesenicah smo poslikali naslednjo, nadvse »posrečeno« kombinacijo, ki brihtnim pač vse pove: tabla Stranke za ena-
kopravnost občanov kot prva in posledično spodaj tabla Rdečega križa Slovenije... • Foto: D. Sedej
Prešernovo gledališče vas vabi
- v petek, 4. 10. 1991, ob 19.30 uri Algirdas Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA premiera za IZVEN (slovenska praizvedba)
- v soboto, 5. 10. 1991, ob 19.30 uri A. Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA -red SOBOTA I. in IZVEN
- v četrtek, 10. 10. 1991, ob 19.30 uri -A. Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA -red ČETRTEK in IZVEN
- v petek, 11. 10. 1991, ob 19.30 uri-A. Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA -red PETEK I. in IZVEN
- v soboto, 12. 10. 1991, ob 19.30 uri-A. Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA -red SOBOTA n. in IZVEN
BA    M, 7^
Mislili smo, da nikoli ne bo res, da bodo take slike samo zanimiv motiv. Kako smo se motili!
VREME
Toplo
V soboto, 5. oktobra, bo stanovitno, v nedeljo, 6. oktobra, bo toplo, v ponedeljek, 7. oktobra, bo mlaj, v torek, 8. oktobra, bo oblačno, v sredo, 9. oktobra, in v četrtek, 10. oktobra, bo veter, v petek, 11. oktobra, bo jasno.
Lunine spremembe
V ponedeljek, 7. oktobra, bo ob 22. uri in 39 minut MLAJ. Ker se Luna spremeni ob 22. uri in 39 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme.
Koledar imen:
Sobota, 5. oktobra: Laci, Marcel, Cita, Dunja Nedelja, 6. oktobra: Bruno, Vera, Fides, Renato Ponedeljek, 7. oktobra: Micka, Marko, Maja, Manja Torek, 8. oktobra: Gitica, Simona, Šmonca, Tajda Sreda, 9. oktobra: Dino, Abraham, Ludvik, Nada Četrtek, 10. oktobra: Danilo, Francka, Florij, Florijan Petek, 11. oktobra: Samo, Milan, Sandra, Aleksandra.
Kaj bomo jedli?
Že nekaj časa je v slovenskem parlamentu in tudi sicer na moc aktualna krilatica: »No ja, če ne bo drugače, bomo pa pozimi jedli TRAVO.« Ali: »Nisem pripravljen, da bom pozimi, ko bomo z vsem na psu, jedel krompir in TRAVO!« Ta nesrečna trava kot prispodoba za vso nesrečo in bedo se je tako udomačila, da je treba razjasniti nekaj iz kmetijske terminologije.
Spomladi in pozno jeseni že lahko kakšnemu kmetu popasemo TRAVO, če je komu že tako pri srcu. Pozimi pa pride v poštev samo in le SENO ali »NUKA«, trava tretje košnje.
Zatorej: pozimi bomo jedli SENO! Preciznost v terminologiji je naravnost nujna, če se nočemo osramotiti, saj ne nazadnje izhajamo vsi iz ruralnega okolja.
SALON POHIŠTVA
Ark - Maja
Predoslje pri Kranju
tel.:241-031 Odprto: 12. -19. sobota 9. -13.
VELIKA IZBIRA
UGODNE CENE in KREDITI GOTOVINSKI POPUST DO 40 %
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce: Potoki
9.20 Klub klobuk
10.30 Nancv Wake, avstralsko angleška nadaljevanka
11.20 Video strani
13.00 Poročila
14.50 Video strani
15.00 Sova. ponovitev
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik
18.05 EP, Video strani
18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Forum
20.14 EPP
20.20 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija
20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija
21.10 EPP
21.15 Nikoli več, angleška nadaljevanka
22.05 EPP
22.10 TV dnevnik, vreme
22.30 EP, Video strani
22.35 Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Proces, francosko nemško italijanski film
Dražljivo, francoska nanizanka 1.20 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M
19.00 Čez tri gore: Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik, ponovitev
19.30 TV dnevnik ZDF
20.00 Žarišče
20.30 Oči kritike
21.10 Mozart na turneji
22.00 Videonoč 1.00 Yutel,   eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.30
10.00 16.15 16.25
16.55 17.20 18.35 19.20 19.30 20.05 20.15
21.50
22.15 23.05
Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna serija Šolski program Video strani
Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna mladinska nanizanka
Hišni ljubljenci
Šef, humoristična nanizanka
Niti pare več, niti pare manj
Risanka
Dnevnik
Risanka
Kako premagati draginjo, ameriški barvni film
Nenadni uspehi, ameriška humoristična nanizanka Ves svet je oder Video strani
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Znamenje za umor, ameriški barvni film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Raxyanovi 16.00 Ahent Pepper 17.00 Tutti frutti 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.30 Rebecca, angleška nadaljevanka
22.20 TV dnevnik
22.30 Dokumentarna oddaja
23.00 Agent Pepper
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV
10.30 Angel za tri malopridneže, ponovitev 12.05 Video razglednica 12.10 Nekoč
12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Čudovita leta
14.00 Lieblmg Kreutzberg
14.45 Mojstri jutrišnjega dne
15.00 Otroški program
15.05 Rakuni, risana serija
15.30 Am, dam, des
16.05 Nove dogodivščine Black Be-
autv 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Falcon Crest 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Stari; Rojstni dan stare gospe 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Poroka  na  papirju, kanadski
film 23.05 Šport
23.25 Grad groze, ameriški film 0.00 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.45 Leksikon umetnikov 16.00 Ženska za nežne ure, italijanski film
17.30 Odkritje zemlje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura
20.15 Ukrajina, dokumentarni portret 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki
22.30 Osvojitev umetnega sveta 23.25 Medea 0.45 Sledovi zločina, danski film 2.45 Poročila
GORENJSKI GLAS
e®S3oMMGLAS
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev -f EP - 17.00 Studio ob 17 00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
i. radio zna
16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice 17.00 - Obvestila - 17.20 - Zgodovina ročka - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
6.45 Hiša na trgu Eaton 7.30 Bret Ma-verick 8.20 Gospod Ed 9.15 Agencija Maxwell 10.05 Bret Maverick 11.00 Deseterica izmed nas 11.25 Alice 11.50 Barney Miller 12.15 Starsky & Hutch 13.10 Kačja luknja, nemška grozljivka, ponovitev 13.40 Perry Mason 15.40 Tirolska se smeje, nemški film 17.00 Trd, toda prisrčen 18.00 Poročila 18.05 Risanke 19.50 Cosby show 20.15 V zrcalu preži smrt, ameriška grozljivka 22.10 Ulice San Fran-cisca 23.10 Nedolžni z umazanimi rokami, francoska kriminalka 1.55 Hawk, ameriški film, ponovitev 2.40 Trupla so tlakovala njegovo pot, italijanski vestem, ponovitev
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, poročila 9.00 Tekma s smrtjo 9.45 Bogat in lep 10.10 Angel se vrača 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop. Al Mundy 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Tvvin Peaksa 22.10 Poročilo iz nem-
SLOVENIJA 1 SOVA PROCES
nemško-francosko-italijanski čr-no-beli film; igrajo: Anthony Per-kins, Jeanne Moreau, Orson VVelles, Romy Schneider, Elsa Martinelli; režija: Orson VVelles. Orson VVelles, ki je tvegal ekranizacijo prvega objavljenega Kaf-kovega romana z naslovom Proces, je lahko pričakoval buren odziv kritike in občinstva. Pripoved o nepomembnem uradniku Josefu K.-ju se začne nekega jutra, ko ga obiščejo zastopniki nevidnega sodišča in mu sporočijo, da je aretiran, da pa sme še naprej opravljati svoje delo v banki. Skrivnostni proces se vleče, ne da bi obtoženi izvedel karkoli o namerah sodišča. Vsj poskusi, da bi se dokopal do podatkov in da bi ugotovil, česa je obtožen in kdo je njegov sodnik, se mu ponesrečijo. Josef K. pada vse globlje v nepregledna območja sodnega aparata, dokler njegove agonije ne zaključi okrutna smrt v kamnolomu.
ške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 24.05 Brez milosti, ljubica, ameriški erotični film
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 7.30 Boks 8.00 Šport v Franciji 8.30 Ameriški nogomet 9.30 Eurobika 10.00 Rugby - svetovni pokal 11.00 Moto dirke 12.00 Golf -nemški masters 12.30 Surfanje 13.00 Britanska formula 3000 14.00 Argentinski nogomet 14.45 Rugby - Avstralija : Argentina, prenos 16.40 GO - nizozemski moto šport 19.15 Svet športa 19.45 Rugby - Francija : Romunija, prenos 21.30 Rugby - svetovni pokal 22.30 Formula ena - reportaža o VN Španije 23.30 Golf - nemški masters
^   Želite kaj sporočiti
fGorenikam in Gorenjcem?^* Izberite M
»NAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO M
v Gorenjskem glasu^^ fax 215-36F^^^
CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SEKSUALNE DILEME ob 18. in 20. uri ŽE LEZAR prem. amer. glasb, filma V POSTELJI Z MADONNO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. drama PREBUJENJA ob 19. uri KOMENDA amer. akcij kom MLADOLETNI VOHUN ob 20. uri ČEŠNJICA amer. akcij, film SMRTONOSNA OBSODBA ob 20. uri ŽELEZNIKI hon. akcij, film LOV NA NINJE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama ANGEL NA MOJI MIZI ob 19. uri RADOVLJICA amer. zab. film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 20. uri, nem. erot. film VROČICA LJUBEZNI ob 22 uri BLED amer. akcij, film GLASNIK SMRTI ob 20. uri
I IZ ŠOLSKIH KLOPI
Ureja: Helena Jelovčan
C O
m 2
g
r >
H
m
o
H O 00 X
>
i
GO
(/i H ID > Z
Pet prstov na otrokovi roki
Mesec oktober se začne s tednom, ki je namenjen našim otrokom. Že dolgo nisem napisala kaj lepega, toplega, kaj takega, da bi otroci občutili. V tem tednu pa to želim.
Otrokov svet naj ne postane televizijski ekran. Mislim, da je vedno več staršev, ki čutijo, kako pomembno je, da preživijo del svojega dne tudi s sinom ali hčerko.
Ali se hočemo s cicibanom poigrati, ga razvedriti, ga pripraviti do smeha? Naj vam pri tem pomagam.
Otroka primemo za roko in se zastrmimo v njegove prstke, lahko pa se poigramo tudi z njegovimi prstki na nogah. Pri teh preprostih igrarijah prebiramo prste od palca do mezinca. S palcem in kazalcem primemo za vrh prsta, ki mu pripovedujemo be-sediTo, kaj dela. Otrok se lahko enako poigra tudi sam s svojo ali našo roko.
Ta z drevesa hruške stresa (ljudska)
Ta z drevesa hruške stresa, (palec)
Ta jih meče v prazne vreče, (kazalec)
Ta na rame vrečo vzame, (sredinec)
Ta jih skozi vrata vozi. (prstanec)
Ta jih gleda in pojeda. (mezinec)
Ali vidiš zajčka? (ljudska)
Ali vidiš zajčka? (palec)
Ta ga lovi, (kazalec)
ta ga dobi, (sredinec)
ta ga domov pelje, (prstanec)
ta mali mu korenček da. (mezinec)
Ta prav' jejmo!
(palec) Ta prav': Jejmo!
(kazalec) Ta prav': Pijmo!
(sredinec) Ta prav': Kje bomo vzel'?
(prstanec) Ta prav': V mamin' skrin'.
(mezinec) zacvili: Jest bom pa vse mam' povedu.
Vsi preostali prsti: Tep'mo ga, tep'mo ga! (nato ga nabijejo)
Jana Dagarin, Škofja Loka
Veselo nedeljsko popoldne v Podljubelju - Imenitno je, če šola praznuje stoletnico, posebej še, če so tovarišice pripravljene, da za tak praznik otrokom pripravijo pravo pravcato otroško veselico. Podlju-beljske so bile tako požrtvovalne in v nedeljo popoldne so se otroci v dvorani najprej zagnali v delo, oblikovali so lutke, risali, gnetli in oblikovali glino, žagali in rezljali les, lepili usnje in kdo ve kaj še vse počeli v svoji zanimivi delavnici, zraven pa se pomerili še v "pokaži, kaj znaš", plesali, peli, igrali. Za povrh jim je igral še ansambel Ble-kato. Pa recite, če se niso imeli "ful dobr". D.D. - Foto: A. Gorišek
Vojna na Hrvaškem
Zakaj? Zaradi trmoglavosti voditeljev ali zaradi občutka premoči? Saj je vseeno. Mrliči so tako ali tako. Zaradi pokvarjenosti generalov starši doma jokajo za padlimi otroki. Andrej Soline, 7.a
Vojna na Hrvaškem je zelo huda. Vojaki pobijajo tudi majhne otroke. Hrvaškim otrokom želim mir in upam, da se bo vojna čimprej končala. Tina Bergant. 7.a
Ker me odrasli še prištevajo k otrokom, na splošno pa velja, da otroci ne smejo misliti s svojo glavo, vam ne morem povedati nič pametnega. Vendar, med brati, mislim, da je početje JLA nesmiselno. Če bi že kaj zaslužil, bi pomagal Hrvatom z vsemi sredstvi, tako pa še nisem samostojen, kakor tudi naša ljuba Slovenija ne sme misliti in ukrepati s svojo glavo. Jure Rozman, 7.a
Zakaj, zakaj in še enkrat zakaj? Ali je zvezdica generala vredna več od življenja nedolžnega človeka? Andrej Kogoj, 7ji
Želim, da bi se vojna nehala in bi si vsi podali roke. Vendar to, kot zgleda, ne bo mogoče. Milan Femič, 7 .a
Veliko ljudi je pomrlo, vojna je naredila veliko gospodarsko škodo, uničila veliko domov nemočnih ljudi. Klemen Puhar, 8.c
Učenci OŠ heroja Bračiča Tržič
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Kaj še zanima šolarje?
Mnogim šolarjem je samo pouk in učenje premalo. Zato obiskujejo razne krožke, v katerih se združujejo ob interesnih dejavnostih. Le-te jim pomenijo tako razvedrilo kot spoznavanje marsičesa koristnega. Kaj mlade privlači v krožke, smo tokrat poizvedeli med učenci osnovnih šol v Šenčurju in Voklem. Tole so nam povedali!
Simon Debeljak, osmošolec iz Srednje vasi: »Ker imam rad šport, sem se lani vključil v nogometni krožek. Sestajali smo se trikrat na teden; igrali smo, nabirali kondicijo in tudi tekmovali. Bilo je prav prijetno. Letos me boli koleno, zato sem se odločil za sodelovanje v podmladku Turističnega društva. Tudi tako bom veliko v naravi. Zlasti se veselim izletov, ki jih organizira društvo za člane podmladka.« Urša Okorn, osmošolka iz Šenčurja: »Že od prvega razreda hodim v plesni krožek. Ples me namreč zelo veseli. Ne samo mene, za ta krožek se odloča veliko deklet. Veliko se naučimo, obenem pa se tudi zabavamo. Naše znanje ne skrivamo; nastopali smo že po šolah in na maturantskih plesih. Ob plesu mi ostaja še dovolj časa za sodelovanje v podmladku Turističnega društva, kamor je vključenih tudi precej sošolk in sošolcev.«
Mojca Rozman, četrtošolka iz Šenčurja: »V prvem razredu sem obiskovala krožek ročnih del. Enkrat na teden smo deklice spoznavale, kako se šiva, plete in veze. Najraje sem delala oblekice za svoje punčke. Sedaj mislim na resnejše stvari. Všeč so mi tuji jeziki, zato nameravam obiskovati tečaj nemščine. V šoli pa se bom kasneje verjetno odločila za pouk angleščine.«
Bernarda Nastran, četrtošolka iz Voklega: »Že četrto leto sodelujem v plesnem krožku. Všeč mi je glasba in ples. Najprej smo spoznali otroške plese, potem pa tudi druge. Okrog 15 učencev redno obiskuje ta krožek. Imeli smo že več nastopov v šoli. S plesom se bom ukvarjala še naprej. Od drugega razreda obiskujem tudi vrtnarski krožek, saj zelo rada vzgajam rože.«
Urša Rozman, tretješolka iz Prebačevega: »Tudi mene zanima vrtnarjenje. Rada delam na vrtu, zato obiskujem vrtnarski krožek. Marsikaj, kar se tam naučim, pride prav doma, da lahko pomagam mamici. Razvedrim se v plesnem krožku in pevskem zboru. Če mi ostane še dovolj časa za učenje? Zaenkrat ga je dovolj za vse. Z zborom pripravimo tudi kakšen nastop v šoli.«
Peter Bukovruk, četrtošolec iz Vogelj: »V prvem razredu sem obiskoval ure pravljic. Pozneje sem šel nekajkrat na plesni krožek. Letos sem se odločil za sodelovanje v prometnem krožku, ker bi rad postal prometnik. Mislim, da otroci kar veliko vemo o prometu, vseeno pa tega znanja ni nikdar preveč. Če bom prometnik, bom sošolce opozarjal na napake, da ne bi zaradi njih prišlo do nesreče.« • Besedilo in slike: S.
Saje
Lepota narave
V leskovem grmu sem nekaj zaslišal. Ko sem malo bolje pogledal, sem zagledal veverico z lepim, rjavim kožuščkom, košatim repom, majhnima ušeskoma in črnim smrčkom. Poleg so brezskrbno skakali trije mladički. Mama veverica jih je učila, kako streti lešnik.
Obletavati meje začel komar. Z vso močjo sem ga udaril, takrat pa so prestrašene veverice zbežale.
Grega Maček, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8 20 8.30 8.30 8.55 9.10
9.20 10.20
11.20 12.05 12.45 13.00 13.10
14.15 15.50
16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.35 18.40
19.05 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 20.30 20.35 21.35
22.00 22.20 22.25
Video strani Mozaik, ponovitev Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Glasbilo Lonček kuhaj: Ocvrti zrezki iz leče
Zgodbe iz školjka Ex libris: Filmski obzornik - Zrcalo časa
Večerni gost: Peter Zobec
Oči kritike
Forum
Poročila
Mozaik: Mozart na turneji, ponovitev Video strani
Marlboro music shovv, ponovitev
Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije tV dnevnik
V deželi igrač, ameriški film EP, Video strani
V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, ponovitev angleške znanstvene serije
Risanka TV okno EPP
TV dnevnik Vreme Utrip EPP
Žrebanje 3x3 EPP
Tvariete Sova
Na zdravje, ameriška nanizanka
TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova
Bratovščina vrtnice, ameriška nadaljevanka
Po kanalu do zlata, ameriški film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
19.00 Garfield in prijatelji
19.30 TV dnevnik, Beograd
20.15 Filmske uspešnice: Plava laguna, ameriški film
22.05 Satelitski programi - poskusni prenosi
22.15 Yutel, eksperimentalni progra-
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.00 Pregled programa
12.05 Video strani
12.15 Izbor iz šolskega programa
13.45 Ponovitev filma
15.15 Vesela sobota
16.15 Trije navihanci, ameriški mladinski film
17.45 En avtor, en film; Izziv
18.00 Nenavadni uspehi, ameriška humoristična nanizanka
18.25 Slavonska jesen, dokumentarno glasbena oddaja
18.55 TV razstava
19.05 Evvoki
19.30 Dnevnik
20.05 Risanka
20.15 Afriški lev, ameriški barvni film 21.45 Da, gospod Premier, angleška
humoristična nadaljevanka 22.15 Arsenio Hali Shovv, humoristična oddaja
23.10 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka
0.00 Maraton z nadaljevanko; Napoleon in Josephine
3.50 Video strani
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
KANALA
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Tretji človek, britanski čb film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 17.30 Rebecca 18.30 Globus, ponovitev 19.00 TV dnevnik "Jutri je nedelja
19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Rayanovi
21.05 Osvoboditev lorda Bavrona Jo-
nesa, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki
9.05 Simpsonovi
9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina
11.00 Poroka na papirju, ponovitev 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki
13.35 Vdovec s petimi hčerami, nemška komedija 15.10 1000 mojstrovin 15.20 Risanke
15.30 Jocotobi, Nevarnost na počitnicah 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Erichova zmešnjava 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Falcon Crest 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Glasba lebdi v zraku 22.02 Novo v kinu 22.10 Naš šef je ženska 23.00 Bigglov učinek, britanski film 0.30 Čas v sliki
0.35 Mayflower madam, ameriški
barvni TV film 2.05 Čas v sliki 2.10 Ex Libris
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 14.20 Leksikon umetnikov 14.30 Rostropovičeva vrnitev domov 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom
18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Kultura
20.15 Orkan, ameriški film
22.10 Čas v sliki
22.15 Šport
22.45 Rdeči kavč
23.15 The Storv of Rock'n'Roll
23.30 Alice Cooper
1.10 Dancin'thru the Nite
1.40 Čas v sliki
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba
I. RADIO ŽIRI
16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
SLOVENIJA 1 SOVA
BRATOVŠČINA VRTNICE
ameriška barvna nadaljevanka; igrajo: Peter Strauss, David Morse in drugi.
Nadaljevanka je nastala po istoimenski literarni uspešnici Davida Morella Že začetek je eksploziven. Vrhunska agenta CIA Saul Grisman in Chris Kilmoonie se v zadnjem trenutku rešita iz pasti. Agenta sta si zmeraj delila skupno usodo, kot siroti ju je namreč vzgajal njun očim John Eliot, eden najmogočnejših mož CIA. Za njuno pot je vedel samo en človek; in naj bo to spoznanje še tako boleče, izdal ju je lahko samo njun očim. »Bratac sta odločena, da bosta razkrila očimovo spletko, da bosta odkrila vzroke za njegove presenetljive poteze. Pri njuni nevarni igri jima pomaga agentka izraelske obveščevalne službe Mossad, lepa Erika Bernstein... .
RADIO TRIGLAV JESENICE
SCREENSPORT
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa
0.30 Boks 1.00 Baseball - Los Ange-les : San Francisco 3.00 Dirke NAS-CAR 5.00 Biljard Snooker 7.00 Polo -švicarsko prvenstvo 8.00 Surfanje 8.30 Svet športa 9.00 Nemška liga v tenisu 10.30 Rodeo 11.00 Super kolesarji 12.00 Argentinski nogomet 12.45 Rugby - Italija : ZDA, prenos 14.46 Rugby - Škotska : Japonska, prenos 16.40 Mednarodni moto šport 17.40 Golf - nemški masters 19.45 Rugby -Fiji : Kanada, prenos 21.30 Rugby -svetovni pokal
KINO
5. oktobra
CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 16. uri, amer. trda erot. SEKSUALNE DILEME ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. glasb, film V POSTELJI Z MADONNO ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. TELESNA VROČICA ob 21 uri DUPLICA prem. amer. akcij, thrill. PENTAGRAM ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 21. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. RES JE DOBRA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA hon. akcij, film LOV NA NINJE ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. film DIVJI V SRCU ob 20. uri BLED amer. akcij, film MORSKE SIRENE ob 20. uri, nem. erot. film VROČICA LJUBEZNI ob 22. uri BOHINJ amer. romant. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri
Nemogoče je mogoče
kovinOtehna
Blagovnica Fužinar Jesenice
Telefon: 81-952
BTV Gorenje - NOBLESSE
Ekran 63 crn^^*
Cena 2JA3ff$Q din
Ob takojšnjem plačilu samo 25.900,00 din
Nemogoče je mogoče
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
21.50 Copian. francoska nanizanka 23.20 Video strani
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
8.10 8.20 8.20 9.15
9.45
10.40 11.05 11.35 11.55 12.00
12.30 12.40 13.40 14.40
15.40 16.50 16.55 17.00 17.05
18.35 18.45 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 21.25 21 JO 22.50 23.10 23.15
0.30
Video strani Otroška matineja Živ žav
Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke
Umetnost za vsak dan, ponovitev francoske dokumentarne nanizanke
Garfield in prijatelji, ponovitev Videomeh Obzorja duha EP Video strani
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Poročila
Zelena ura, ponovitev
Ona + On, ponovitev
Za težave Bednarski, poljska
nadaljevanka
Sova, ponovitev
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV dnevnik
Jutro velikega dne, ameriški film
Slovenija - Umetnostni vodnik
Risanka
TV mernik
TVokno
EPP
TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP
Kugy, TV nadaljevanka
EPP
Zdravo
TV dnevnik, šport, vreme
EP video strani
Sova
Polna hiša, ameriška nanizanka Bratovščina vrtnice, ameriška nadaljevanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
19.00 Da ne bi bolelo: Stres naš vsakdanji
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija
20.50 Černobilski zvonovi, dokumentarna oddaja
21.30 Ciklus filmov Mauricea Pialata: Ne bova se skupaj postarala, francosko italijanski film
23.10 Yutel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
13.20 Video strani
13.30 Nedeljsko dopoldne za otroke
14.30 Pancho Barnes, ameriška nadaljevanka
15.20 Ponovitev filma
16.55 Da, gospod Premier, angleška humoristična nanizanka
17.20 Veni, vidi
17.25 Peter Gunn, ameriški barvni film; Peter Strauss
18.55 Busove zgodbe, risana serija 19.20 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Dragi John
20.45 Dediščina   Daljnega vzhoda,
dokumentarna serija 21.35 Magija
KANALA
10.00 Ponovitev večernega programa
20.00 Končni obračun, ameriški barvni film
22.00 Huda kri, ameriški barvni film
TV KOPER
13.00 14.30 15.30 16.00 17.00
19.00 19.30
20.30 21.00 22.30 22.40 23.30
Športne oddaje Čarobna svetilka Rayanovi Agent Pepper
Osvoboditev lorda Bavrona Jo-nesa
TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program: Nicholas Nickelby (risani film) Rayanovi
Sladki val, ameriški film TV dnevnik Agent Pepper športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki
9.05 Zajtrk v dvojni postelji, nemški
film 10.40 Nekoč
10.45 Išče se okrožni zastopnik
11.00 Evropski studio
12.00 Tednik
12.30 Orientacija
13.00 Čas v sliki
13.10 Pravica do ljubezni
13.35 Vprašanje časa, ameriški film
15.10 Comedy Capers
15.25 Biblija za otroke, Stvaritev
15.30 Otroški program, risanka
15.55 Jaz in ti, otroški program
16.10 Daktari, levja družina
17.00 Mini čas v sliki
17.10 X-large, oddaja za mlade
18.30 Falcon Crest
19.30 čas v sliki
19.48 šport
20.15 Jaz o sebi
21.15 Ali ljubite klasiko?
22.15 Vizije
22.20 Ločena, drama
020 Gustav Mahler - Ruckertove pesmi
4.00 Čas v sliki
WAVSTRJJA2
8.30 Vremenska panorama
9.00 Čas v sliki
9.05 Kulturni tednik
9.30 Katoliška maša 10.15 Artsat - umetnost v vesolju 11.15 Mozartov koledar 1120 Skladbe let 1787 - 1788 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Po čutni sli hrepeneč, reportaža
15.00 Športno popoldne
16.30 Moje dogodivščine v morju
17.15 Klubi za seniorje
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Slike Avstrije
18.55 Kristjan v času
19.00 Avstrija danes
19.30 Čas v sliki
19.48 Primer za tožilca
20.15 Dokler se ne snideva spet
22.00 Čas v sliki
22.35 Twin Peaks
23.35 Tako je pač življenje, francoski film
1.05 MacGvver 1.50 Čas v sliki
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
l. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah - 10.00 - Športne novice - 10.30 - Pogovor z argentinsko Slovenko Marjetko Dolinar - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in po zdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz vmes kulturni kažipot - vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah - 15.30 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Če stitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved progra-
PRO 7
5.55 Pustolovščina divjina 620 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.05 Poročnik Preston, ameriška pustolovska nadaljevanka 7.30 Vicki 820 Muppet shovv 8.50 Priple-saia bom v tvoje srce, ameriški glasbeni film 10.30 Cosby shovv 11.00 MAS.H. 11.30 Blagoslovljena ekipa 12.20 V carstvu divjih živali, ponovitev 13.15 Dodge City, ameriški ve-stren, ponovitev 15.10 Sever in jug, ameriški film, ponovitev 16.50 Har-castle & McCormick 18.05 Hrošč gre na vse, nemška komedija 19.50 Cos-by shovv 20.15 Perry Mason in trmo glava nuna, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.15 Re-kruti v džungli smrti, angleški vojni film 1.05 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.30 FBI 2.20 Človek, ki je ubil Lybertija Valanca, ameriški vestem, ponovitev
SLOVENIJA 1 17.05
JUTRO VELIKEGA DNE
ameriški barvni film; glavne vloge: Virginia Mayo, Robert Stock, Ruth Roman, Alex Nicol, Ray-mond Burr, Lee Gordon, Donald MacDonald.
Zgodba filma Jutro velikega dne se začne 1861. leta. Denver je zdaj v Coloradu - sredi prejšnjega stoletja pa je bil tu še Divji zahod, kjer so se križali interesi zla-tokopov, »severnjakov« in »juž-njakov«.
V državljanski vojni je Ovven (R. Stack) pristaš secesionistov -Juga. Pred Indijanci ga zadnji trenutek reši »severnjaka Ma-sterson (L. Gordon), ki ga spremlja lepa plavolaska Anne (V. Ma-yo). Po prihodu v Denver Ovven spozna tudi lepo črnolasko Boston (R. Roman), ki po sili razmer služi bogatemu in hudobnemu poslovnežu Jumbu Meansu (R. Burr). Tu so tudi rudniki zlata in Ovven bi naj poskrbel za pošiljko upornikom z Juga. Kapitan Kirby (A. Nicol) je tajni agent severnjakov, ki hoče prekrižati Ovvenove načrte... V teh grobo začrtanih okvirih se odvija zgodba.
RTL PLUS
6.00 Mr. T. 6.20 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.35 Oskar drvi na dopust, francoska komedija 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.20 Adam 12 15.10 Fant, kakšna punca, ameriška komedija 16.45 Petrova glasbena revija 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Kdor se zadnji smeje, se smeje najslajše, nemška komedija 21.50 Spieglov TV magazin 22.50 Dvorec Pompon Rouge 23.30 Playboy Late Night
SCREENSPORT
0.30 Nemška liga v tenisu 2.00 Formula 3000 3.00 Rugby - svetovni pokal 4.00 Britanska formula 3000 5.00 Rugby - svetovni pokal 6.00 Ameriški nogomet 7.00 Rugby - svetovni pokal 8.00 Golf nemški masters 9.00 Ko-njeništvo 9.45 Ameriški nogomet 11.45 Formula ena - reportaža o VN Španije 12.45 Rugby - VVales - Irska -Zimbabve, prenos 16.40 Britanske avto dirke 17.10 REVS - britanski moto šport 17.40 Pokal Porsche Carrera 18.10 Golf - nemški masters 20.00 Rally Avstralija 21.00 Svet športa 21.30 Rugby - svetovni pokal 22.30 Dirke lndy
STROJNO VEZENJE APLIKACIJ
OLGA BREZAR, Britof I I 2 A. tel.: Oo4/24l-o°4
KINO
6. oktobra
CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. fant. film TERMINATOR ob 16. uri, prem. amer. trde erot. TELESNA VROČICA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer glasb film V POSTEUI Z MADONNO ob 17. in 19. uri, amer trda erot. SEKSUALNE DILEME ob 21. uri DUPLICA amer. akcij. kom. MLADOLETNI VOHUN ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. OGNJEMET STRASTI ob 21 uri ŽELEZNIKI amer. drama ANGEL ZA MOJO MIZO ob 19. uri ŠKOFJA LOKA hon. akcij, film LOV NA NINJE ob 18. in 20 uri RADOVUICA amer. zab. film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 18. uri, amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 20. uri BLED amer. romant. kom. ČEDNO DEKLE ob 18 uri, amer akcij, film GLASNIK SMRTI ob 20. uri BOHINJ amer akcij, film MORSKE SIRENE ob 20 uri
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 V znamenju dvojčkov: O mucku, ki ni znal mijavkati, lutkovna igrica
9.15 Da ne bi bolelo: Stres naš vsakdanji
9.35 Tradicionalni japonski plesi in glasbila, posnetek s poletnega festivala
10.00 Utrip
10.15 Zrcalo tedna
10.30 TV mernik
10.45 Video strani
13.30 Poročila
15.05 Video strani
15.15 Obzorja duha, ponovitev
15.35 Sova, ponovitev
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Mozaik, ponovitev: Zdravo
18.25 EP, Video strani
18.30 Spored za otroke in mlade
18.30 Radovedni Taček: Skrinja
18.50 Mala čarovnica
19.10 Risanka
1920 TV okno
1924 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Vrnitev v Kalifornijo, TV drama 21.10 EPP
21.15 Reportaža o Hrvaški 22.15 TV dnevnik, vreme 22.35 EP, Video strani 22.40 Osmi dan 23.25 Sova
Bratovščina vrtnice, ameriška
nadaljevanka
Nedotakljivi, ameriška nanizanka
1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja
20.00 Pesem je... Tomaž Pengov
20.35 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja
21.00 Sedma steza
21.30 Omizje
Yutel, eksperimentalni program
I. PROGRAM TV HRVATSKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.25 Pregled programa 9.30 Pojdi tja, ne ve se kam 9.45 Sedmi veter
10.00 Šolski program
15.55 Video strani
16.05 Pojdi tja, ne ve se kam
16.20 Sedmi veter
16.35 Calebove hčere, kanadska nadaljevanka
17.25 Dragi John, ponovitev humoristične nanizanke
17.50 Coplan, francoska nanizanka
19.30 TV dnevnik
20.05 Risanka
20.15 Prvaki razreda
20.45 Veselje do oblikovanja, dokumentarna serija
21.30 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka
2220 Temna plat pravice, špansko/
angleška nadaljevanka 23.05 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega programa
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Modri, sin zemlje, francoska risana znanstvenofantastična nanizanka
21.00 Prigode malega gusarja, italijanski pustolovski film
TV KOPER
13.00 14 JO
15.30 16.00 17.00 18.30 18.45 19.00 19.30
20.30 22.00 22.30 22.40 23.30
Športne oddaje
Čarobna svetilka, otroški program
Ravanovi, ameriška nanizanka
Agend Pepper
Isabel. kanadski film
Risanke
Odprta meja
TV dnevnik
Čarobna svetilka - otroški program
Super Classic Shovv, risanke Ponedeljkov športni pregled Glasbena oddaja TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije * 10.00 Šolska TV
10.30 Biggov učinek, ponovitev britanskega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.10 Jack Clementi 15.00 Jaz in ti
15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka
15.30 Am, dam, des
16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv
16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Falcon Crest 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek
21.08 Kuharski mojstri
21.15 Pogledi s strani
22.10 Novosti iz filmskega sveta
22.40 Človek kot Hiob, ameriški film
0.45 La Noče
0.56 Dance House
120 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 1625 Leksikon umetnikov 16.35 Smithsonian VVorld - Smithso-nianov svet
17.30 Lipova ulica, družinska serija
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Srček
19.00 Lokalni program
19.30 čas v sliki
19.53 Vreme
20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17 in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SLOVENIJA 2 23.25
BRATOVŠČINA VRTNICE
Saula, Erico in Chrisa presenetijo Eliotovi ljudje v njihovem skrivališču. Le za las jo odnesejo Krvna brata si še vedno nista na jasnem, zakaj ju hoče Eliot odstraniti Tega od njega že ne bosta zvedela. A mar ju ni Eliot učil. da morata, če hočeta o kom kaj zvedeti, govoriti z njegovim največjim sovražnikom. V Miamiju poiščeta nekdanjega Eliotovega sodelavca. To, kar izvesta, jima da misliti, da je morda Eliot krt. ki dela za Sovjete. Z Ertco se odpravita v London, da bi tam obiskala človeka, s katerim se menda Eliot često sestaja - lordom Percivalom Landishem iz angleške obveščevalne službe MI6.
I. RADIO ŽIRI
Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 1859 - Odpoved programa -
16.00 - Napoved programa EPP -16.50 - Športne novice 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
SCREENSPORT
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos
7.00 Eurobika 7.30 Košarka - Limoges : Georgiatech 8.30 Super kolesarji 9.30 Eurobika 10.00 Rugby 11.00 Ameriški nogomet - Notre Dame -Palo Alto 13.00 Mednarodni moto šport 14.00 Speedway 15.00 Šport v Franciji 15.30 Rodeo 16.00 Konjeni-štvo 16.30 Svet športa 17.00 GO! - nizozemski moto šport 18.00 Športni filmi 19.00 Surfanje 20.00 Formula ena - reportaža o VN Španije 21.00 Boks 21.30 Rugby svetovni pokal 22.30 Golf - poročila
POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO!
s\U)\
064/218-323
Lliiiiil
S TEM KUPONOM IMATE 50 % POPUST DO KONCA MESECA
KINO
7. oktobra
CENTER amer. pust spekt. ROBIN HOOD PRINC TATOV ob 17 30 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZATt Danes zaprto! RADOVUICA amer film DIVJI V SRCU ob 20. uri BLED amer zab. film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 20 uri
25 %
POPUST
64228 Železniki, Slovenija. Jugoslavija telefon (064) 67-121. telex 34557 yu alples telefax (064) 66-153
ZA DOM IN DRUŽINO
Ureja: Danica Dolenc
O O 5» m
Z <—
C/3
O r >
-o
Pl
H M M
O
O as so
7-4
OO -H
>
O ^/ČTC/, ROŽAH //V ŠE ČEM
Vrtni srobot
Sroboti so rastline, ki v času cvetenja zbujajo pozornost zaradi velikosti in bujnosti svojih cvetov. Prav tako, kot so privlačni, pa so tudi zahtevni. Dobro in trajno nam bodo uspevali le, če bomo ugodili naslednjim zahtevam:
- prostor
Za sajenje srobotov moramo izbrati prostor v zavetni legi, kjer ni premočnih vetrov in premočnega sonca. Zato so najprimernejše vzhodne in zahodne lege. Imeti morajo primerno oporo, najboljša je lesena mreža, na katero se rastlina s svojimi listi lahko trdno oprime.
- prst
Ugaja jim hranilna dobro propustna prst z večjo količino apna. Tla pripravimo iz dveh enakih delov; en del predstavlja zemlja, drugega pa črna šota, gnojevka in zdrobljen omet. Te sestavine se uporabljajo v enakem razmerju.
- sajenje
Sadiko, ki jo kupimo v posodi, lahko sadimo celo leto. Postopek sajenja pa je naslednji: V plastično posodo nasujemo gramoz ali pesek, posodo postavimo na dno sadilne jame, vanjo speljemo plastično cev, po kateri bomo dovajali vodo enkrat tedensko. Nad vedro razgrnemo pripravljeno zemljo in vanjo posadimo sadiko. Sadika mora biti posajena tako, da ima 10 cm stebla prekritega z zemljo. Po končanem sajenju pa jo porežemo na višino 15 cm. Zelo primerno je, da spodnji del rastline zasenčimo z nizkimi grmovnicami, trajnicami ali skalami.
- bolezni
Sroboti so na splošno zdrave rastline, vendar je njihova naj-
hujša nadloga venenje rastline. Običajno se pojavi v vročih poletnih mesecih v času najbuj-nejše rasti in cvetenja. Rastlina najprej oveni in v nekaj dneh propade. Naslednje leto sicer na novo odžene, vendar dosti slabše. Proti venenju srobotov se zavarujemo s pravilnim sajenjem, lahko pa uporabimo tudi pripravke, kot so Benomil WP, Benlate WP ali Fungohrom WP, ki preprečujejo razmnoževanje glivic v vodovodnih ceveh rastline. Ta glivica namreč povzroča venenje srobotov. Rastline, ki so že posajene, zaščitimo pred venenjem z izdatnim zalivanjem v vročih poletnih mesecih. Zalivati moramo vsaj trikrat tedensko. Da pa ne izperemo vseh hranilnih snovi, ob zalivanju tudi gnojimo s tekočim gnojilom za cvetoče lončnice.
Breda Bernik, dipl. ing.
PRIPRAVIMO SE NA ZIMO
Sušenje češpelj
Češplje, ki jih nameravamo sušiti, pustimo na drevju tako dolgo, da začno pri peclju veneti. Na lese jih zložimo s pecljem navzgor. Začetna temperatura naj bo nizka, in sicer od 40 do 45 stopinj C. Med sušenjem jih večkrat obrnemo. Sele ko so plodovi zgrbanče-ni, zvišamo temperaturo na 65 do 70 stopinj C. Na pol suhim plodovom lahko iztisnemo koščice.
POSKUSIMO ŠE ME
Posavski krompir
2 kg krompirja, sol, malo koruzne moke, poper, 1 1/2 dl olja ali masti
Krompir olupimo in zrežemo na tanke krhlje. Posolimo ga in povaljamo v koruzni moki, pomešani s poprom. Denemo ga v pekač, polijemo z oljem in spečemo. Serviramo ga kot prilogo ali samostojno jed s solatami.
In še droben nasvet
Vrvico dokaj pogosto rabimo v kuhinji in če se valja po predalih, se klopčič ves zamota. Znašla sem se tako, da sem na notranjo stran kuhinjske omarice pričvrstila navaden plastičen lij, vanj sem položila klopčič vrvice, skozi spodnji del lija pa sem speljala vrvico in ko jo potrebujem, jo samo potegnem in odrežem, kolikor je pač rabim.
Po spodnji ploskvi likalnika so se mi nabrali rjasti madeži. Prijateljica mi je svetovala, naj ploskev zdrgnem z ovlaženo krpo in soljo. Poskusila sem in uspeh je bil tu.
V lonček, katerega uporabljam za kuhanje mleka, nalijem zvečer vodo in pustim stati čez noč. Zjutraj vodo zlijem iz lončka, ga oplaknem še z mrzlo vodo, nato pa v njem skuham mleko. Mleko se mi ne prismodi.
Potico, buhteljne, brioše po končani peki - kojih vzamem iz pečice - po vrhnji skorji takoj na tanko namažem z oljem. Izdelek se lepo sveti, pa še skorja je mehkejša. Nasvete nam je poslala Marija Vrhunc z Lancovega.
GOBARSKI KOTIČEK
Ko nabiramo gobe
Pregovor pravi: "Kdor prej pride, prej melje!" To velja še posebej za prave gobarje, ki se v gozd odpravijo še v temi. Pri tem pa mora vsakdo med nami računati, da bo zaradi jutranje rose do kože premočen, čez dan pa nas lahko ujame še nevihta.
Obleka naj bo zato zračna in ohlapna, dobro pa je, če imamo s seboj še vetrovko ali pelerino. Skornji sicer dobro ščitijo pred zunanjo vlago, vendar noge v njih trpijo zaradi slabega zračenja in znojenja. Če bomo v gozdu dalj časa, je bolje obuti visoke športne čevlje. V poznih jesenskih dneh tudi primerna kapa ne bo odveč, saj so jutranje temperature že precej nizke.
Gobe bomo nabirali v pletene košare, v katerih se dobro zračijo, plastične vrečke pa bomo uporabili le v izjemnih primerih, ker se v njih rade "skuhajo" in jih moramo pogosto zavreči.
H košari sodi primeren nož za čiščenje gob in palica, s katero si pomagamo pri iskanju.
Ura nam meri čas, hkrati pa z njo v sončnih dneh lahko ugotovimo strani neba.
Ce se podajamo na neznane terene, je dobro vzeti s seboj karto terena in kompas, pa tudi piščalka ne bo odveč. Preden začnemo z nabiranjem gob, je dobro, da se zaščitimo (n.pr. z auta-nom) proti klopom in žuželkam.
Gobe bomo nabirali tako, da jih bomo odrezali tik nad zemljo ali pa jih bomo zasukali, da se bodo ločile od podgobja. Jamice je dobro prekriti z listjem in zemljo, nabrane gobe pa takoj očistiti.
Neužitne ali strupene gobe bomo v gozdu le opazovali, nikakor pa jih ne bomo uničevali. Če jih bomo nabirali za proučevanje, jih.shranimo ločeno od užitnih in to tako, da ostanejo na njih kasneje vidne vse njihove značilnosti.
Ob vseh lepih trenutkih, ki jih bomo doživeli med nabiranjem, pa ne smemo pozabiti na vrsto nevšečnosti in celo nevarnosti, ki prežijo na nas. Omenili smo že klope in nadležne žuželke, prav tako pa moramo biti pozorni na kače in divje živali, zlasti če pri njih opazimo nenavadno obnašanje (steklina). Pri hoji je seveda treba paziti na vsak korak, da se izognemo padcem in poškodbam. Na nevarne odpadke (rjasti predmeti, steklo, kemikalije) prav tako ne smemo pozabiti, saj jih bomo pogosto srečali na najprijetnejših kotičkih za sprehode in oddih.
Naj ob koncu omenim še nekaj misli o novi zakonodaji s področja varovanja gozdov in gozdnih sadežev. Prej ali slej se bo treba navaditi na omejene količine gozdnih sadežev, ki jih bomo lahko nabrali za svoje potrebe. Ponekod bo nabiranje sadežev močno omejeno ali celo pepovedano (narodni park), mnoge gozdne poti pa bodo po novem zaprte za nenajavljene obiskovalce. Seveda bodo tudi kazni za kršitelje primerno poostrene.
Božo Malovrh
STROJNO VEZENJE APLIKACIJ
OLGA BREZAR, Britof 112 A, tel.: 064/24 I -o«4
TEJVLA TEDNA
Verjamem, da vi, ki živite v tej bivši Jugoslaviji, vsaj približno že veste, za katerih pet par se na tem Balkanu cufamo. Čeprav je inačic o tem, zakaj tako in ne drugače, enormno število in ima vsak svojo verzijo, kljub temu vsi le slutimo, zakaj je vse tako neusmiljeno krvavo in divje.
Kar pa seveda ne velja za Evropo in evropske diplomate. Pritolkli smo se namreč do grozovitega spoznanja, da nas Evropa ne doume, ne razume... In še več: kratkomalo nas ne mara. Jok, so rekli evropski ministri, sami napravite red v svoji lastni hiši!
Pred Evropo smo klečali, ji dopovedovali, moledovali - vse je bilo inje še vedno bob ob steno! Kot da so gluhi in slepi!
In zakaj nas ne razumejo, kljub našim stoterim umnim delegacijam, ki šibajo po Ameriki in Evropi in jim permanentno dopovedujejo, kaj se pri nas dogaja?
Razlog je čisto enostaven, kot so na tem svetu vse stvari vedno enostavne.
Kar poslušajte kakšnega našega predstavnika, ne glede na to, ali je na tej ali oni strani, kako globokoumno in komplicirano pojasnjuje našo »situation«. Izhaja namreč iz tega, da so vesoljnemu svetu kristalno jasne vse naše specifike, ki pa jih je jako mnogo. In tuji diplomati miselno zablokirajo že pri prvem, kaj šele drugem stavku. In je ponavadi ekspoze še v kakšnih socrealističnih odtenkih - nakar je pravi čudež, da polovico tujega avditorija ne sune kap. Da bi kaj razumeli? Malo morgen! Prvega ne kapirajo, pride drugi, ki zapoje svojo vižo, tretji, ki ima spet drugačen refren. Kot Evropejec pač ne moreš zaključiti ničesar drugega kot to, da naj si ti konfuzni Jugiči kar sami delajo svoj red in mir.
Aleksis in Christl
Kljub vsemu pa je Evropa le zaslutila, da nekaj mora biti narobe in da nekdo vseeno nastrada. Zato je poslala nekaj opazovalcev, ki so jako vljudni, ko se sprehajajo med kroglami in si beležijo dogodivščine. Si lahko zamislite, kaj se plete v glavah teh nesrečnikov, preden vsaj za silo razpoznajo, za kakšne zadeve gre? Vsaka jim čast, da sploh vzdržijo, ko jih nenehno vlečejo za rokav in suvajo zdaj sem zdaj tja! Pomiri ti take jugo-rokomavharje, če moreš! Saj se pred očmi opazovalcev za silo vzdržijo, ampak potem. Potem pa udri po siromaku, kdorkoli že je!
Mati Evropa obljublja, da bomo tujih opazovalcev dobili še v večjih količinah, morda tudi z oboroženim spremstvom. To bo šele hec! Naj jih pride tisoč ali dva, naj hodijo leto ali deset let - vse zastonj! Teh strasti pač nihče ne zaustavi, pa naj opazuje tako, da mu kar oči popokajo! Evropa bo kakšno pikico več vedela, doumela pa nikoli ne bo!
Ne gre za to, da bi podcenjevali razum in sposobnost evropske diplomacije, le balkanski zmaj ima toliko glav, da mu vedno zrase kakšna nova. Ko spoznaš en obraz, se ti prikaže drugi pa spet tretji in četrti. Čisto navadni Evropejci pač nikoli ne bodo zmogli doumeti, da je še kje sploh možen takšen primitivizem, ki vlada na teh prostorih. Takega primitivizma niti v najbolj grozljivih filmih ni - pa amen! Kaj šele, da bi čisto navadni Evropejci, ki danes hodijo po Amsterdamu, Bonnu in Londonu, zmogli vsrkati vase pomen in namen državljanske vojne med Serbio in Croatio!
Če boste koga slučajno srečali in mu nasvetovali, naj gleda naše TV in bo seznanjen s tem, kaj se pravzaprav dogaja, pustite upe, da vas bodo kapi ral i! Najsi še tako vztrajno čemi pred televizorjem in čaka tudi na Vutel, ki je na sporedu v izjemno gledanem času nekje po polnoči, najsi naj posluša predavanja o vzrokih in posledicah, zgodovinskih izvorih in in prihodnjih namerah vojskujočih, najsi odobravajoče kima, ob koncu vas bo vseeno ljubeznivo vprašal:
»V redu. Ampak vseeno: kdo je tu okupator in kdo je okupiran?«
Zatorej: ne pomagajte si s prispodobo o partizanih in Nemcih. L žgite po evropejsko tako, kot smo oni dan brali v časopisu. Nekemu, rahlo vinsko omamljenemu hrvaškemu novinarju je bilo sčasoma vrh glave, ko je tujim sokolegom pojasnjeval te zadeve. Niso in niso kapirali! Nazadnje se je spomnil Dinastije in usekal: »Ovako ti je to, znaš. Srbija ti je kao Aleksis, a Hrvatska kao Christl!« • D. Sedej
Inšpektorji na delu
Mastna voda
Jeseniški inšpektorji so morali v začetku junija zelo hitro in učinkovito ukrepati, saj se je v jeseniški bolnišnici pojavila legioneloza med osebjem in bolniki jeseniške bolnišnice, ki nastane, če voda za umivanje ni dovolj topla.
Sanitarne inšpektorje so poklicali zato, ker se je legioneloza pojavila v Bolnici pri treh osebah, sum obolenja pa pri štirinajstih osebah.
Sanitarni inšpektorji so med drugim zahtevali, da se mora takoj začeti pregrevati topla voda in izvesti hiperkloriranje omrežja pitne vode v bolnišnici tako, da bo zagotovljeno kroženje tople vode po dvižnih vodih. Po povezali dvižnih vodov se mora omrežje tople vode razmastiti in ponovno hiper-klorirati, topla voda pa mora na izlivkah doseči najmanj temperaturo 60 stopinj Celzija.
In kaj je bilo narobe?
Ko so pregledali načrte dvižnih vodov vodovodne instalacije, ki jo je projektiral Planum Radovljica, so ugotovili, da dvižni vodi niso povezani na recirkulacijo tople vode, saj so jih nameravali povezati, če bi prišlo do gradnje v II. nad-
stropju bolnišnice. V bolnišnici obstaja možnost izvedbe dvižnih vodov tako, da bi bilo zagotovljeno kroženje tople vode na tistih mestih, kjer to ni urejeno. Bolnišnica Jesenice se je nato povezala z Vodovodom Jesenice za pomoč, določili pa so tudi način izvedbe hiperklo-riranja vodovodnega omrežja bolnišnice.
Med drugim so tudi ugotovili, da so cevi pitne vode v nanovo zgrajenem traktu jeseniške bolnišnice zelo zamazane, v vodi so bila mineralna olja, voda je bila na otip mastna. Vse to so ugotovili v kuhinji in tudi v stari stavbi v oddelku PIN v 2. nadstropju. V tem oddelku tudi niso izvedli kroženja tople vode.
Jeseniška bolnišnica je morala ukrepati na več načinov, med drugim so morali preveriti vse priključke napajanja bolnišnice s pitna vodo in postaviti cevi večjih dimenzij in preveriti naprave za gretje tople vode v bolnišnici. Tako, da so zdaj uredili zadevo, ki je zelo neprijetna tako za bolnišnico kot tudi za bolnike, ki se zdravijo v tej bolnišnici... • D. S.
Slovenijaturist organizira v soboto, 12. 10. 1991
izlet z muzejskim vlakom v DOLINO REKE SOČE
s končnim ciljem v BRDIH. Odhod vlaka je z Jesenic ob 8.20. Cena izleta je 690,00 din, otroci do 6. leta imajo zastonj, od 6. do 14. leta pa 345,00 din. Za bralce GORENJSKEGA GLASA je izlet 5 % ceneje (kupon). S kuponom se lahko prijavite v poslovalnicah SLOVENIJATURIST v KRANJU na Koroški 29, tel. 211-946 ali na JESENICAH na Titovi 4, tel. 84-193 ali v katerikoli poslovalnici SLOVENIJATURISTA. Vabljeni!
SLT*)VEN|JATUR,ST mmmmsmuGLAs
N^/Hej, pojcUU z ruuru.'
Muzejski vlak v dolino Soče 12. 10. 1991
5 % POPUST
velja za eno osebo
KUPON
M M .
IZREDNO UGODNA PONUDBA!!!
BARVNI TELEVIZOR GOLDSTAR - 51 cm za samo 16.990,00 din
AUDIO VIDEO TEHNIKA NORDMENDE, LOEWE, GOSPODINJSKI APARATI ITT, PRALNI STROJI ZEROWATT
RAZPRODAJA
KOMPENZACIJSKEGA BLAGA: POSTELJNINA, SADNI SOK - PO ZELO UGODNIH CENAH.
k
X
iti < -
C/J —i
Z
O O
z < rr i-
oo
OO
R E jP O R T A
Tudi na grišču za golf na Bledu niso brez težav
Z golfom se več zasluži kot s kmetijstvom
A.
Bled, 3. oktobra - Golf na Bledu sodi med vrhunska naravna igrišča za golf. Letos znatno manj tujih gostov. Očitki, da z gradnjo golfa posegajo v prostor in onesnažujejo naravo, so neutemeljeni. Kljub vsemu še veliki načrti.
Igrišče za golf na Bledu je vrhunsko šampionsko tekmovalno igrišče, s 65 hektari površine in 18 zelenicami. Leta 1974 ga je projektiral škotski arhitekt Donald Harradine in sicer tako, da igrišče tuji gostje še danes hvalijo. Dežela golfa je škotska, škotski arhitekt pa je znal ohraniti tradicionalnost. Na njem igralci uživajo, ne le zato, ker je vedno odlično vzdrževano, ampak tudi zato, ker je primerno za zahtevnejše in manj zahtevne igralce.
»Igrišče za golf je bilo na Bledu zgrajeno že leta 1938 in na njem so tedaj igrali diplomati, ki so hodili na Bled na počitnice«, ravi vodja igrišča Marko Božič, igrišča, ki se danes imenuje   Golf   &   countrv club.
»Med drugo svetovno vojno je bilo uničeno, po vojni pa je v klubski hiši stanovalo štirinajst družin. Igrišče je bilo nanovo zgrajeno 1974, leta 1980 pa so temeljito obnovili klubsko hišo s sobami in restavracijskimi prostori.«
Delniška družba
V zadnjem letu imajo tako kot povsod manj obiska tudi na velikem golfu na Bledu. Golf igrišča namreč obiskujejo posebni gostje, ki imajo pač toliko denarja, da jim zanj ni mar: lahko si na kateremkoli koncu sveta jutri zaželijo tudi golf na Havajih. Seveda pa se ne bodo odločili za Slovenijo, Če je v Jugoslaviji vojna.
Tako je tudi golf igrišče na Bledu danes ostalo brez veliko stalnih gostov, ki so hodili na Bled že leta in leta - Američana sploh ni bilo nobenega, manj jih je bilo tudi iz Nemčije in Avstrije. Kljub vsemu pa bi jih
bilo toliko, da bi nekako le preživeli, vendar imajo v Golf & countrv clubu tudi druge težave.
Marko Božič nadaljuje: »Zdaj razmišljamo o racionalnejši organizaciji, kar pomeni, da bi se morali organizirati v delniško družbo tako, da bi bil lastnik še vedno Turizem in rekreacija Bled, vendar bi družbo odprli navzven in navznoter. Golf je zelo specifičen - to smo vedeli doslej, zdaj pa seje to tudi konkretno izkazalo. Če danes rečem, da stagniramo, to lahko tudi pomeni, da se s tem že hvalimo...
Na golfu imamo zaposlenih pet ljudi, kar je precej manj kot na podobnih igriščih po svetu. Problem pa je v tem, da je domala vsa naša mehanizacija, ki jo moramo imeti kar precej, povsem zastarela. S tehnologijo krepko capljamo, tako da se moramo velikokrat precej časa ukvarjati s popravili, preden sploh lahko začnemo kositi travo. Travo pa je na 90 hektarih treba kositi vsak dan. Žalostno je tudi to, da tudi drugih materialov, ki bi bili nujni, ne moremo kupiti.
10.000 novih dreves
V javnosti je zmotno mišljenje, da je, denimo, za Slovenijo, čisto dovolj, da imamo samo eno igrišče za veliki golf!
Če bi imeli v Sloveniji še pet igrišč, kajpak drugačne politične razmere in razvit turizem, potem jih sploh ne bi bilo preveč. Golf igrišča si med seboj sploh ne bi konkurirala, kajti z gosti na teh igriščih je že tako: več igrišč je v neki deželi ali pokrajini, več gostov bo prišlo. Ti gostje so namreč silno zado-
Marko Božič, vodja Golf & countrv cluba
voljni, da lahko izmenoma igrajo na več krajih.
Slovenija pa je zaradi svoje pokrajine kot ustvarjena za tak razvoj - lahko bi bili raj za
igralce golfa z vsega sveta. Samo na sosednjo Koroško je treba pogledati, kjer imajo že veliko takih igrišč, pa vseeno gradijo nekaj novih.
V javnosti je povsem zmotno tudi drugo mišljenje, ki se opira na to, da so taki posegi v naravo, kot je izgradnja igrišč, ekološko nesprejemljivi. Daleč od tega!« nadaljuje Marko Božič. »Gnojila in škropiva, ki se uporabljajo na igriščih, so povsem neškodljiva. Če se, denimo, primerjamo s kmetijstvom, je bilo že ugotovljeno, da gnojijo kmetijske površine kar dvajsetkrat bolj intenzivno kot igrišča za golf. Pri gradnji igrišč pa se pokrajina ekološko sploh ne spremeni, saj se le ohrani, prav tako se tudi vzpostavi biološko ravnotežje. Samo pri nas, na Bledu, smo, denimo, zasadili kar 10.000 novih avtohtonih dreves, naravo pa vseskozi kultivi-
ramo. Upam si trditi, da je ob dobrem arhitektu, ob dobro izvedenih delih, ob dobrem vodenju, ki je vsem nalogam seveda kos, posel z golf igrišči daje veliko več donosa kot njiva. Z golfom se v turizmu veliko več zasluži kot s kmetijstvom!«
Na Bledu niso brez načrtov: v prihodnje, če bo denar, nameravajo zgraditi 18 lukenj za še eno tekmovalno igrišče, nameravajo postaviti novo klubsko hišo s hotelom, bazen, teniška igrišča in druge pokrite prostore. Svojo vrhunsko ponudbo, ki ji že zdaj ni kaj oporekati, nameravajo tako še dopolniti in ostati med najboljšimi naravnimi golf igrišči v svetu. • D. Sedej
SLOVENIJA 1 20.05
MATERINSKA LJUBEZEN
Zdravnik pove Angeli, da so precejšnje možnosti, da bo kit ozdravel. Majhna možnost je celo, da si bo povsem opomogel. Zelo pomembno pa bo njeno sodelovanje. Ker sta si s Kitom blizu, bo ona najbrž opazila kakršnekoli spremembe. Tudi Helena bedi pri sinovi bolniški postelji, jezi se nad Angelo, ker ni resno jemala njegovih glavobolov. Sumi jo, da vara kita. Sluti, da Angela skrivaj obiskuje Vesseva, njegovo ameriško kurbo in njuna pankrta. Ko sledi Angeli in jo vidi v Alexovi družbi, spet snuje maščevanje. Pripravi marcipanove kolačke, ki jih začini s strupom.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Zgodbe iz školjke 11.25 Sedma steza 11.55 Osmi dan 12.40 Video strani 13.30 Poročila 14.35 Video strani
14.45 Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 22. lekcije
15.10 Sova, ponovitev
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Mozaik - šolska TV
17.05 Velikani svetovne književnosti: Montaigne
17.35 Nekoč je bilo .... življenje: Ploščice
18.00 EP, Video strani
18.05 Spored za otroke in mlade
18.05 Lonček kuhaj: Pšenična juha
18.15 Alf, ameriška nanizanka
18.40 Dežela cvetličnih lončkov
18.55 Risanka
19.15 TV okno
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Materinska ljubezen, angleška
nadaljevanka 20.55 EPP
21.00 Slovenija - Umetnostni vodnik
21.10 Največji glasbeni klovn vseh časov - Victor Borge, 2. oddaja
22.30 TV dnevnik, vreme
22.50 EP, Video strani
22.55 Sova
Skupni računi, angleška nanizanka
Bratovščina vrtnice, ameriška nadaljevanka
Glasba skozi čas, koprodukcija 1.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91
19.30 TV dnevnik, Sarajevo 20.00 Žarišče
20.30 Umetniški večer S skrbjo in obupom, nizozemska dokumentarna serija
22.45 Žrebanje lota
22.50 Yutel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.30 Mali svet
10.00 Šolski program
16.40 Video strani
16.50 Mali svet
17.20 Temna plat pravice
18.05 Prvaki razreda
18.30 Daljna dežela
1920 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.15 Šingen, japonska nadaljevanka
21.10 Pujsovi dosjeji
21.35 Daljna dežela
22.30 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Modri, sin zemlje, francoska risana serija
21.00 Bojevniki z vzhodne strani, ameriški akcijski film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program
Potujoča enciklopedija Zgodovina fotografije
15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.30 Dokumentarna oddaja, ponovitev
17.00 TV glasba. Čar plesa, ponovitev
17.30 Skupni program z II. mrežo TV
Slovenije 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Rayanovi
21.00 Služabnik, italijanski film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program
9.00 Čas v sliki
9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Šolska TV 10.30 Dokler se ne snideva spet 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Čudovita leta. klavir 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be auty
16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport
20.15 Univerzum:   Divjina vzhodne
Afrike 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Potovanje v strah, kanadski
film
22.45 Detektiv Puntacavallo 0.10 MacGvver, serija 0.55 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama
14.35 Leksikon umetnikov
14.45 Šport
Nogomet - kvalifikacije za Olimpiado: Avstrija - Danska
17.00 Šolska TV
17.30 Orientacija
18.00 Pravica do ljubezni, serija
18.30 Posnetek, avstrijski home video
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 JollyJoker 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
1. RADIO Žffil
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima sovj zato - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra ma
PRO 7
6.20 Richmond Hill 7.05 Bret Mave-rick 7.55 Risanke 8.40 Avtoman - su-perdetektiv, ponovitev 10.00 Shane, ameriška nadaljevanka 10.55 Rawhi-de, ameriška nadaljevanka 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.40 Colt za vsak primer 13.25 Hrošč gre na vse, nemška komedija, ponovitev 15.10 Risanke 16.00 Skrivnost delfinov 17.05 Deseterica izmed nas 17.20 Poročila 17.35 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.25 Risanke 20.15 Hura, naših staršev ni, nemška komedija 22.10 Ljubezen črno na belem, ameriška komedija 23.55 FBI 1.00 Moški v ozadju, ameriška kriminalka 2.45 Neverjetne zgodbe
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, serija 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 B L Strvker 22.00 Eksplozivno 24.00 Sedem ur strahu, ameriška srhljivka
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 7.30 Speedway 830 Rugby 9.30 Eurobika 10.00 Rugby -
KINO
svetovni pokal 11.00 Golf - nemški masters 12.00 Šport v Franciji 12.30 Golf - poročila 12.45 Rugby - Nova Zelandija : ZDA, prenos 14.45 Rugby - Anglija : Italija, prenos 17.00 Super kolesarji 18.00 Španski goli 18.30 Vodni šport 19.00 Super kolesarji 19.30 Golf - poročila 19.45 Rugby -Francija : Fiji, prenos 21.30 Rugby -svetovni pokal 22.30 Boks, prenos iz Londona 0.30 Surfanje
GORENJSKI GLAS
8. oktobra
CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR prem. amer. akcij, thrill. PENTAGRAM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PREBUJENJA ob 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. film DIVJI V SRCU ob 20. uri
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA
Tavčarjeva 1, Kranj. ' tel.:217-610 (nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30
^UGOTANIN
JUGOTANIN
kemična industrija, po sevnica
ODKUPUJE LES
PRAVEGA
ti
KOSTANJ
Les odkupujemo preko: t območnih gozdnih
gospodarstev • območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo,
telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica
rti*!**-
It
ni
HIT d. o. o. Nova Gorica Ul. IX. korpusa 35 65000 Nova Gorica
objavlja prosta dela in naloge
1. BLAGAJNIK - 3 izvajalci
2. INTERVENTNI MEHANIK - 2 izvajalca
3. VALE - 1 izvajalec
Pogoji za zasedbo:
pod 1: štiriletna srednja šola ekonomske oz. druge smeri, pogovorno znanje italijanskega in nemškega jezika, eno leto in pol delovnih izkušenj pri blagajniških poslih
pod 2: štiriletna srednja šola smer elektrotehnika - elektronika, pogovorno znanje italijanskega in nemškega jezika, eno leto in pol delovnih izkušenj v stroki
pod 3: triletna gostinska šola smer natakar, pogovorno znanje italijanskega in nemškega jezika, eno leto delovnih izkušenj v stroki
Dela in naloge pod 1. in 2. se sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 6 mesecev, pod 3 pa za določen čas 3 mesece s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, pričakujemo do 12. 10. 1991 na naslov: HIT d. o. o. Nova Gorica, Ul. IX. korpusa 35, 65000 Nova Gorica. Vse informacije v zvezi z objavo dobite po tel. št.. 065/24-058.
TIKO Tržič Koroška c. 17
Na podlagi določil statuta podjetja Tiko Tržič p. o. Koroška c. 17 razpisuje DS delovno mesto
1. DIREKTOR PODJETJA
Kandidati za navedena dela morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri ter tri oz. pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
- da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
- da predložijo najboljši elaborat organizacije in razvoja podjetja.
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa sprejema razpisna komisija Tiko Tržič 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
trosilnik
sena
BIDER
garancija 3 leta 't^t* 063-831 415
IZJEMNO   ZNIŽANA   CENA !!!
f^or. i.
2
A\\
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE
KUPON
5 % posebni POPUST
za bralce Gorenjskega glasa za penzionske, zdravstven« in kopališke storitve
(velja za eno osebo)
/SREDA	SPOREDI	9. oktobra 1991
		
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00
9.50 10.55
11.50 13.00 13.40 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05
17.35
17.45 17.50
19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.45 21.50
22.20 22.40 22.45
0.00
Video strani
Mozaik, ponovitev
Spored za otroke in mlade: Živ
žav
Vrnitev v Kalifornijo, TV drama Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka
Video strani Poročila
Omizje, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik
Boj za obstanek. Iskanje v poplavnem gozdu, angleška poljudnoznanstvena oddaja Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TV okno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Film tedna: Oče naš, španski
film
EPP
Druga godba '91: Mala duda-čka muzika (češka), 2. del TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova
Alf, ameriška nanizanka Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor
19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik, ORF 20.00 Žarišče
20.30 Čarobna piščal, balet 23.00 Svet poroča
23.45 SP v športni ritmični gimnastiki, posnetek iz Aten 0.45 Yutel,   eksperimentalni program
PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.30 Pozabljena zgodba 10.00 Šolski program 16.35 Video strani
16.46 Pozabljena   zgodba, otroška
nanizanka 17.10 Shingen, dokumentarna serija 18.05 Pujsovi dosjeji 18.30 Daljna dežela 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka
20.15 Zasebni dosje Edgarja Hoover-ja, ameriški barvni film
22.05 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka
22.55 Chelmsford 123
23.20 Poirot 0.10 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda
20.00 Dober večer
20.10 Oddaja o malih živalih
20.45 Informativno dokumentarni
program 21.00 Modri, sin zemlje 21.30 Super agent Flint
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00
Agent Pepper, ponovitev 17.00 Služabnik 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
21.00 Čudeži sveta
21.30 Buck Rogers
22.20 TV dnevnik
22.30 Agent Pepper
23.20 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program
9.05 Pravica do ljubezni
9\30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Detektiv Puntacavallo 11.55 Kraljestvo narava 12.05 Nekoč 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Čudovita leta
14.00 VVichertovi iz soseske
14.45 Zgodovina stekla
15.00 Jaz in ti
15.05 Duck Tales, risanka
15.30 Tat krone Rasputin
16.00 Kotiček za živali
16.05 Nove dogodivščine Black Be
auty 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Falcon Crest
19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Dokler se ne snideva spet, bri-tansko-ameriška nadaljevanka 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas
22.45 Slepar  in varuška, ameriški film
0.10 MacGvver, Beg 0.55 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi. lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Priča, TV film 22.00 Čas v sliki
22.30 Oprostite, če se odmaknem 23.30 Prihodnost preteklosti 0.15 čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Zabavno glasbena lestvica in gost "v živo" -19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.46 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
PRO 7
6.20 Shane 7.10 Ravvhide, ponovitev 8.00 Risanke 8.45 Skrivnost delfinov 9.40Hiša na trgu Eaton 10.35 Ravvhide 11.25 Deseterica izmed nas 11.50 Grk osvaja Chicago 12.15 Tenis, loparji in topovi 13.10 Počitnice proč od samega sebe, nemška komedija 15.00 Risanke 15.55 Gospod Ed, humoristična serija 16.30 Moj prijatelj Ben 17.00 Deseterica izmed nas 17.25 Poročila 17.40 Agentka s srcem, ameriška detektivska nadaljevanka 18.30 Risanke 20.15 Sever in jug, ameriški film, tretji del 22.20 Spenser 23.15 Primer poročnika Moranta, avstralski film 1.05 Nočni sokol 1.55 Baringto-novi, nemški film 3.40 Avtoštopar 3.40 Avtoštopar
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 7.30 Super kolesarji 8.00 Španski goli 8.30 Golf - nemški masters 9.30 Eurobika 10.00 Rugby -svetovni pokal 11.00 GO! - nizozemski motošport 12.00 Argentinski nogomet 12.45 Rugbv - Irska : Japonska, prenos 16.45 Rugbv - Kanada : Romunija, prenos 18.40 Rugbv -Škotska : Zimbabve 19.45 Rugbv -VVaies : Argentina, prenos 21.30 Rugbv - svetovni pokal 22.30 Baseball -ameriška liga, končnica 0.30 Golf -poročila 0.40 Vodni šport
f EKONOMSKA I
•propaganda*
SLOVENIJA 1 20.05 OČE NAŠ
španski barvni vilm Španskemu kardinalu so dnevi šteti. Zato mu Papež dovoli, da zapusti Vatikan in obišče rodno špansko vas. Tu ima kardinal nezakonsko hči z nekdanjo družinsko služkinjo Marijo. Pred smrtjo namerava poskrbeti za hčerino prihodnost. Njegov prihod pa med vaščani povzroči pravo zmedo. Predvsem je vznemirljiva kardinalova mati. njegov brat pa je na trnjih, ker ve, da kardinalova hči prodaja svoje čare v bližnjem bordelu.
RTL PLUS
6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Umor je njen konjiček 21.15 Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 23.25 Ben-ny Hill 24.00 Tesno zadovoljevanje, ameriška srhljivka
inles
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ in g. Ivana Šega
vas vabita v tečaje:
- BIO VRTNARJENJA IN SADJARJENJA
Začetek: 7. oktobra 1991
- VEGETARIJANSKE IN MAKROBIOTIČNE KUHINJE
Začetek: 30. oktober 1991
Prijave: DU Kranj, telefon: 217-481.
KINO
9. oktobra
CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. akcij, thrill. PENTAGRAM ob 18. uri, amer. drama PREBUJENJA ob 20. uri DUPLICA amer. ljub. drama HAVANA ob 20. uri RADO VUICA amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 20. uri BLED Ni predstave!
STROJNO VEZENJE APLIICACIJ
O! GA BRI Z. A R   Britof I 12 A   U-l.: 064 2-4 I -gg4
Glasbena \estv\ca
Lestvico lahko poslušate na valovih RADIA ŽIRI v sredo, 9. oktobra, od 17. do 19. ure.
Lestvico ureja NATAŠA BESTER
DOMAČA LESTVICA
1. Helena Blagne - Moj mornarček
2. Pop Design - Zate Slovenija
3. Chato - Objemi me
4. Damjana in Hot hot hot - Nocoj ljubila bi se s teboj
5. Petra Bizjan in Marijan Smode - Pozdravite našo deželo
6. Tomaž Domicelj - Si si Simona
7. Zoran Predin - Skuštrana
8. Big ben - Stara mama
9. Simona Weiss - Nebo naj te čuva
10. Brane Drvarič - Ostani z mano Novi predlog: Jože Skubic - Moja dežela TUJA LESTVICA
1. Extremme - More Than Words
2. Tomislav Ivćić - Stop the War
3. Paula Abdul - Rush, Rush
4. Roxette - Perfect day
5. Jimmy Somerville - Small Town By
6. Ksenija Erker -1 maschi
7. Madonna - Holiday
8. Gipsy Kings - Baila Me
9. Chriss Rea - Set Me Free
10. The nothing hillbillies - Raibroad Worksong
Novi predlog: Rod Stewart - The Motown Song
GLASBENI KOTIČEK.
domača pesem
tuja pesem
novi predlog
NASLOV:
Kupončke pošljite na naslov RADIO ŽIRI, TRG OSVOBODITVE 1, 64226 ŽIRI!
Tokrat je imel srečo pri žrebu Dominik Brdnik - Gorenja vas - Reteče 41 iz Škofje Loke. Nagrada ga čaka v TRGOVINI IN KOMISIJSKI TRGOVINI "ANI" na Spodnjem trgu 16 v Škofji Loki. ČESTITAMO! Sodelujte z nami, čakajo vas lepe nagrade!
Koliko štirikotnikov je na sliki?
Tole uganko smo ukradli iz šolskega glasila. Poskusite ugotoviti, koliko štirikotnikov je na sliki!
TEBI, SLOVENIJA
Ansambel Slovenija vse od svoje ustanovitve stopa po svoji glasbeni poti, za razliko cele vrste ansamblov, ki so bolj ali manj ponesrečene kopije dveh naših najbolj značilnih ansamblov Avseni-kov in Slakov, čeprav je hkrati treba reči, da so (le) redki v teh dveh zvokih našli tudi nekaj svojega - drugačnega v zvenu...
Ljudska glasbila, ki jih ansambel Slovenija uporablja že od ustanovitve leta 1977, postajajo v zadnjem času, ko se je slovenska narodna zavest dokončno prebudila, čedalje bolj priljubljena. To še posebej velja za citre, katerih zvok najbolj odmeva mehkobo duše slovenskega človeka. Pesem Tebi, Slovenija, ki jo je ansambel prvič javno izvedel leta 1978 na Ptujskem festivalu, v zadnjem času postaja pravi veliki hit ansambla. Ansambel, ki ima najbolj slovensko ime, doživlja velik razcvet, člani s povprečno starostjo 32 let pa imajo še lepo prihodnost...
Po vojni so "svobodo" proslavili na veselici v Vrhpolju pri Kozini, s pivom so jo zalili na Dnevih piva v Laškem, potrdili pa na več velikih gasilskih veselicah.
Od svojega značilnega narodnozabavnega zvoka je ansambel Slovenija po kaseti Glasba iz Slovenije poizkusil tudi zabavni zven - s popularno melodijo Reci mi še enkrat, lani pa je uspešno prodrl tudi z zabavno glasbo na kaseti Te moje male orglice.
Ansambel Slovenija bo posnel pol kasete v zabavnem žanru, pol pa v zastarelem stilu iahkotnejše zabavne muzike, narodno-zabavnih vižah in priložnostnih melodijah, kjer naj bi se predstavila 10-letna hčerka Katarina - torej po ustaljeni formuli za uspeh! Sodelujem pa tudi v vokalnem kvintetu Ajda, ki se je pod vodstvom moje žene Cite Galič dobor uveljavil z izvajanjem koroških ljudskih pesmi, umetnih pesmi pa tudi nekaj zabavne glasbe. Tako naj bi po uspešnih poskusnih snemanjih izdali kaseto kvinteta Ajda, na njej pa ob navedenih glasbenih zvrsteh dodali tudi glasbo Rudija Bardorferja, kot smo jo predstavili v revialnem delu večera novih viž na Ptujskem festivalu 91, je dejal Jože Galič, vodja Slovenije.
Sončkov kot Sioiurie v Ljubljani
Ha, tukej smo, tut če je dež, Sonček skoz udar. V telefonskem imeniku sicer ne piše Simona Vodopivec, napisan je njen sorodnik, ampak kljub vsemu Simona je Vodopivčeva pa konc. Rešitev kup, seveda pravilnih, žrebalo pa se je kot ponavadi, po metpoluftmetodi in v zraku je ostala le najlažja dopisnica, na katero se je vpisala gospodična Irena Ferk iz Podlubnika 58, 64220 Škofja Loka in si s tem naložila obisk v prodajalni Sonček v Kranju, tam pa ji bo tudi naloženo, kar si bo pač zaželela (seveda v količini en komad).
TOP 3
1. Metallica (kaseta)
2. Stop The War in Croatia - Tomislav Ivčić (kaseta)
3. Hey Stooped - Alice Cooper (kaseta)
NOVOSTI
YUNK-i so izdali novo kaseto, nekaj podobnega je napravila tudi YU Madonna, sicer Andreja Makoter, ki Sanja Potovanja, v Sončku pa je moč dobiti tudi vedno zelene melodije Richarda Claydermana in slednjega v ženski podobi (ki se imenuje Annemiek Jasper) - tudi na laserski plošči. Vsi, ki veste, kaj je dobra muzika in poznate Christine, banana split
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 19:
Kateri italijansko - ameriški zadevi oz. pevki je Andreja Makoter precej podobna (črnke so izključene)? Dopisnice naj bodo za met pripravljene v uredništvu Gorenjskega Glasa v Kranju do srede, 9. oktobra, s pripisom Ta Sončkov". Mi bomo seveda spet žrebali, vse nesrečne dopisnice gredo v veliki boben, jaz pa domov na kosilo. Čav.
SLOVENIJA 1 20.05 NANCY VVAKE
Nancy. ki so jo na Škotskem izurili za gverilsko borbo, s padalom pristane v Auvergneju. Tamkajšnje makijevce mora organizirati v učinkovito bojno silo, da bodo pripravljeni na zavezniško invazijo. Njeni možje pa potrebujejo dobre čevlje, orožje in strelivo. Nancv pa potrebuje tudi denar, da jih bo lahko nahranila. Poskrbi, da ji s padali odvržejo vse potrebno. Dodatne preglavice pa ji povzročajo nekateri soborci, ki nočejo poslušati Londona, kako naj se borijo.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka
9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za
mladostnike 10.20 Velikani svetovne književnosti:
Montaigne 10.50 Nekoč je bilo   življenje: Ploščice
11.15 Slovenci v zamejstvu
11.45 Vrtinec, angleška nadaljevanka
12.35 Video strani
13.30 Poročila
15.20 Video strani
15.30 Mozaik, ponovitev: Sloverasi v zamejstvu
16.00 Sova, ponovitev
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacve
17.00 TV dnevnik
17.05 Mozaik, ponovit*v:
Alternativni vi« energije, ponovitev znanstvene oddaje
17.30 V četrtek o* 17 30
18.30 EP, Videoatrani
18.35 Spored/a otroke in mlade: Nevarni zjIiv, kanadska nanizanka
19.05 Risarja
19.15 TV #kno
19.20 Deoro je vedeti
1924 fPP
19.30 TV dnevnik
19.15 Vreme
1R59 EPP
ŠJ.05 Nancv VVake, avstralsko-angle-
ška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP, Video strani 2225 Sova
Gremo na zabavo, angleška
nanizanka
Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka Jazz, blues... 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
1730 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik, RAI 20.00 Žarišče
20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija
20.55 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Dušan Sodja - klarinet
21.00 Svet na zaslonu
21.30 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Andrej Hieng: Osvajalec, predstava Mestnega gledališča Ljubljanskega
23.55 SP v športni ritmični gimnastiki, posnetek iz Aten 0.55 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.46 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
930 Deček in zajec 104)0 šolski program 17.05 Video strani 17.10 Deček in zajec 17.46 Poirot 18.30cčDaljna dežela 1930 Dnevnik 20.05 Risanka
20.15 Hišni ljubljenci, angleška hu
moristična nanizanka 20.40 Šef
21.55 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka 22.50 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni
program 20.30 Modri, sin zemlje 21.00 Pripravljena ubijati, francosko/
italijanski film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Čudeži  sveta, dokumentarna oddaja
17.30 Buck Rogers, ameriška nanizanka 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
1930 Čarobna svetilka - otroški program
29.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
21.60 Aktualna tema
21.30 Agent Pepper
22.20 TV dnevnik
2230 Tutti frutti, juke box
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 10.30 Dokler se ne snideva spet 12.10 Nekoč 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Čudovita leta 14.00 0 Bog, gospod župnik 14.50 Sadeži zemlje 15.00 Jaz in ti
15.05 Nekoč je bilo... življenje 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena
16.05 Nove dogodivščine Black Be-auty
16.30 Uspešnice in nasveti 17.00 MiniČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Falcon Crest 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Domači napevi 22.05 Pogledi s strani 22.15 Charlie Muffin, britansko-nem-ški film
0.00 MacGvver
0.50 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.05 Leskikon umetnikov 17.15 Evropski zeleni otoki 18.60 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.98 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.30 Vreme 20.00 Kultura 20.10 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 2200 Čas v sliki 22.30 Literarni kvarter 23.40 Yan Tan Tethera
1.05 Čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 920 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Stu dio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Arthur Rimbaud: Charles Orleanski Ludvik XI. - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
L RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice -17.30 - Novosti na knjižnih policah - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev -19.00 - Odpoved programa -
RADIO ŽIRI:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 17.00 - Te ma - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
GORENJSKI GLAS
PRO 7
6.50 Hiša na trgu Eaton 7.25 Ravvhi-de, ponovitev 825 Risanke 9.25 Gospod Ed 9.40 Moj prijatelj Ben 10.05 VValtonovi 11.00 Ravvhide 11.50 Dese terica izmed nas 12.15 Alice 12.40 Agentka s srcem 13.30 Hura, naših staršev ni doma, nemška komedija, ponovitev 15.05 Risanke 15.55 Gospod Ed, serija 16.30 Medvedje prihajajo 17.05 Deseterica izmed nas 17.35 Caulfieldove vdove, nadaljevanka 18.30 Risanke 20.15 Naša teta je zad nja, nemška komedija 22.15 Hawk 23.15 Kruti, italijanski vestem 0.50 Spenser 1.35 Primer poročnika Mo-ranta, avstralski film, ponovitev 3.15 Neverjetne zgodbe
KINO
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRVOGI JESENICE
BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz.
89,8 Mhz
96.0 Mhz
87.7 Mhz
10U Mhz
Gornjesavska dolina
mesto Jesenice
Radovljica, ostala Gorenjska
Jesenice, Radovljica, Gorenjska
Bohinj
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Playback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrb-skem jezeru 22.15 Bradock v akciji, ameriški pustolovski film 0.10 Finalna tekma, ameriška srhljivka
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 7.30 Boks 8.00 REVS -britanski moto šport 8.30 Motokros 9.30 Eurobika 10.00 Rugbv - svetovni pokal 11.00 Baseball - ameriška liga, končnica 13.00 Rally - Avstralija 14.00 Golf - pokal Dunhill, prenos 17.00 Super kolesarji 18.00 Golf - BMW turnir 19.00 Dirke NASCAR 20.00 Nemški moto šport 21.00 Golf - pokal Dunhill 21.30 Rugbv - svetovni pokal
10. oktobra
CENTER amer pust spekt ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 uri, amer. drama PREBUJENJA ob 20. uri STORŽIČ amer trda erot TELESNA VROČICA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer akcij, thrill. PENTAGRAM ob 18 uri, amer. trda erot. SEKSUALNE DILEME ob 20 uri DUPUCA amer vojni film ROJEN 4. JULIJA ob 20. uri KOMENDA amer pust spekt ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 20 uri RADOVUICA amer. akcij, film ROCKY 5 ob 20 uri BLED amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 20 uri BOHINJ amer. film DIVJI V SRCU ob 20. uri
@#RB<MAAG0RI01
NEODVISNA SLOVENIJA NA KOLEDARJIH
•široka izbira in pestra ponudba
•vsa izbira za leto 1992 na enem mestu
NUDIMO VAM:
•stenske koledarje z motivi: stari zemljevidi slovenskih dežel mlini
grafike ak. slikarja Doreta Klemenčiča stare slovenske razglednice narava
fotografije Matjaža Prešerna
Štanjel - Kras
fotografije Branka Cvetkoviča •poslovni koledar •kmečki koledar •vse vrste beležk in rokovnikov
v usnju
v gumi
v foliji
•namizni koledar in planer •platnice dotiskujemo po vaši želji
Obiščite ali pokličite nas
REKLAM GORICA Bratuževa 13a, Šempeter
telefoni: 065/32-543, 32-563, 32-447 Fax: 065/31-788
AVTOŠOLA<3
Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245
VOZNIŠKI IZPIT V KRANJU
na Begunjski 10 se tečaj cestnoprometnih predpisov začne vsak ponedeljek dopoldne ob 9. ali popoldne ob 18. uri.
V TRŽIČU
v avtošoli JURE pa v torek, 14. 10., ob 16. uri.
GLAS
TERME TOPOLŠICA
STORITE NEKAJ ZASE IN ZA SVOJE ZDRAVJE,
VABI VAS MIR GOZDOV, ODETIH V BARVITOST JESENI.
SEPTEMBRA IN OKTOBRA VAM NUDIMO IZJEMNO UGODNE POČITNICE:
7 DNI 10 DNI 14 DNI
4.050 din        5.420 din       7.110 din
POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE IN INVALIDE:
7 DNI
3.570 din
10 DNI 4.790 din
14 DNI
6.280 din
V CENO PAKETOV JE VKLJUČENO:
• 7, 10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna
• neomejena uporaba termalnega bazena in savne
• vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici '
• zabavne priredrtve, rekreacija pod strokovnim vodstvom
• plesni večeri, kulturne prireditve, krajevni izleti POPUSTI:
• otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje
• otroci od 5 do 12 let pa 40 % popusta (če spijo s starši ali na dodatnem ležišču)
POLEG POČITNIŠKIH PAKETOV VAM NUDIMO SE:
• aktivni oddih
• antistres program
• klimatski program
• vveekend paket
• lepotilni program
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
Informacije in rezervacije: Terme Topolšica
TEL.: 063 891 120/113, 114, TLX.: 36606, FAX.: 063 891 157
SGLAS
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86 ter RS, štev. 26/90) in 224. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet na svoji 58. seji, dne 25. 9. 1991 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta magistralnega plinovoda P-2921 (odcep Retnje - Golnik)
1.
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta magistralnega plinovoda P.2921 (odcep Retnje - Golnik), ki ga je izdelal Domplan Kranj, PE Urbanizem, štev. U. D. 297-44/91 junija 1991.
2.
Osnutek lokacijskega načrta se javno razgrne v sobi številka 106 Skupščine občine Kranj in v Krajevni skupnosti Golnik za čas enega meseca od dneva objave.
3.
V času razgrnitve bo organizirana javna razprava v Domu krajevne skupnosti Golnik, dne 22. 10. 1991 ob 19. uri.
4.
Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v Krajevni skupnosti Golnik. Številka: 351-235/91-04 Datum: 30. 9. 1991
Predsednik IS Vladimir Mohorič
tSKRA TERMINALS
p1	2	3	4	5	6	7	8	9 Tj	[jO	11
12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22
23 '24 i i		25	26	27	28	29	30	31	32	33
34	35	36	37	38	39	40	41	42	43	44 1
		45	46	47	48	49	50	51		
Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 10. oktobra, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada - tel. aparat ETA 951/1oD
2. nagrada - tel. aparat ETA 912/1oZ
3. nagrada - tel. aparat ETA 85/1 oŠ
4., 5. in 6. nagrada praktična darila Gorenjskega glasa
Nagradna
križanka
Pravilno geslo prejšnje križanke je bilo: JEANS KLUB PETRIČ -NAJ JEANS KLUB. Prejeli smo kar 1398 rešitev, med katerimi je komisija v sestavi Stanko Logar, Drago Jeglič (predstavnika bralcev), Borut Kenda in Andrej Mali (Gorenjski glas) izžrebala: Nakupi v JEANS KLUBU PETRIČ v Kranju:
1. v vrednosti 1.500,00 din - Tatjana Jovanovič, Tenetiše 38
2. v vrednosti 1.000,00 din - Darja Mezeg, I. Borštnika 1, Cerklje na Gorenjskem
3. v vrednosti 500,00 din - Nina Bobič, 4. julija 49, Tržič Praktična darila Gbrenjskega glasa prejmejo:
Štefka Slapar, Zg. Jezersko 29 a Pavla Žerovnik, Gasilska 43, Šenčur Blaž Pipan, V. Vlahoviča 10, Kranj
Nagrajencem čestitamo, druge reševalce pa še naprej vabimo k sodelovanju in jim želimo več sreče prihodnjič. Naslednji teden bo zopet na vrsti TV KRIŽANKA z bogatimi nagradami, ki jih bo tokrat prispeval GORENJSKI GLAS.
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
GLASBENI ZNAK
SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVUE
DRŽAVNA BLAGAJNA
SLADKORNI BOLNIK
NAPAD IZ ZRAKA S PADALCI
JEZERO V ETIOPUI
KRAJ OB VZNOŽJU FRUŠKE GORE
ANTON MARTI
ŠKOTSKI OVČAR
VODNE RASTLINE
PLEMENSKA GOVEDO
KOVINA ZA KOTLE
GLASBENIK BRIAN
SLOV MESTO 06 RINŽI
DRUGO IME ZA TROJO
KARL SMOLLE
STANKO VRAZ
GOJITEV ČEBEL
ĆIRILSKA ČRKA
VRTIN-ČAST VIHAR
L0VR0 KUHAR
1NDUSK! PESNIK
POLOTOK OBKASPU MORJU
SOD AMER OPERNA PEVKA (REGINAl
SLAV BRIT ADMIRAL
IHORATK)!
HIMALAJSKA KOZA
POTOMEC BELCEV V j AMERIKI
NEKO JUG NOGOMETNI VRATAR
ORIENT-ŽGANJE
AVSTR FILM IN GLEDAL REŽISER
MLLIAM
5L MLAC
PISATELJ IFRANI
OSKAR LANGE
MALARU-SKI KOMAR
ČUFAR TONE
LADO STRUŽNIK
MEDNAR
gQQQSBA
SUROVINA ZA BARVILA ZDRAVILA
ZNAČ ZOB
GLODALCEV
JUNAKINJA -APRILA-
FR PEVEC IMARCEU
OSKAR NEDBAL
HERCE-GOVEC
ANITA MEZE
PREGLEDNIK KONTROLOR
MILAN OSREDKAR
JEZERO IN MESTO V ZDA
ŽEN IME (JASNAI
IME TREH PERGAM-
SKIH KRALJEV
NAGOVOR V3 OSEBI
TEKOČA MAŠČOBA
FRANCE KOTNIK
MUSLIM SODNIK
RDEČA PO-JSKA CVETLICA
REKA V
MONGOLIJI INSZ
NAGLAS. POUDAREK
ANGL MANE KENKA IN IGRALKA STARK
MADŽ SKLADATELJ AVTOR NACION OPERE (FERENC)
MREŽASTA TKANINA
KONJSKA SlA
NESTROKOVNJAK AMATER
VRSTA ANTILOPE
OZNAKA ZA NEZNANCA
2 UČI«*
IT FILM IGRALKA MIRANDA
Petek, 4. oktobra 1991
19. stran ^mmmsm^mjKS
C. ZAPLOTNIK
Stiske in tragedije hrvaških beguncev
Da so Srbi ogroženi, je le izgovor za vojno
Hrvati se pred pobesnelimi generali, ki poveljujejo rušilnemu in morilskemu peklenskemu stroju, umikajo vsepovsod - tudi v Slovenijo. V fadovljiško občino jih je uradno prišlo več kot 280, neuradno pa pre-cej več, saj se nekateri, ki so našli zatočišče tudi pri sorodnikih, prijateljih, poslovnih partnerjih ali so se preprosto nastanili v hotelih kot turisti, niso prijavili Rdečemu križu. Ko sta se Slovenija in Hrvaška Pred kratkim dogovorili za merila, kdo vse je lahko begunec, se je število tistih, ki so zadržali status beguncev, domala prepolovilo. Po torkovih podatkih naj bi jih bilo le 144. Ko smo se v minulih dneh dvakrat mudili na sedežu občinske organizacije Rdečega križa v Radovljici, smo od sekretarke Milke Agreževe in njenih sodelavk zvedeli za Primere, ob katerih človek ne more ostati ravnodušen. Občani niso ostali ravnodušni! Kuraltovi iz Gorij, na primer, so ponudili streho in še marsikaj drugega deveterici, babicama in sedmim otrokom iz Vodic pri Šibeniku, v Mevkšu so napolnili prazno hišo, pri Petaču v Pod-homu so jih sprejeli pet, nekaj tudi pri Bertonclju na Posavcu, pri Markoviču v Ljubnem, pri Korošcu na Koprivniku - in še bi lahko naštevali. Žito Lesce in zasebna pekarna Planika z Bleda sta brezplačno Ponudili kruh, trgovina Lectar iz Radovljice, sladkor, odzvala se je tudi leska Murka, kmeta iz Gorij prispevata vsak dan po dva litra mleka... Čeprav so bila merila za to, kdo ima lahko status begunca in kdo ie, potrebna, pa vsaka zgodba razkriva osebno stisko in tragedijo ljudi. Težko je obsojati tiste, ki so se umaknili na varno, pa čeprav bi jih hrvaška obramba v tako usodnih časih še kako potrebovala. Strah Pred smrtjo in boj za preživetje sta namreč pri mnogih hujša od marsikaterih človeških vrednot.
Katarina se je rodila v begunstvu
Pred blejskimi hoteli je precej avtomobilov z registrskimi tablicami mest, kjer divjajo najhujši obroženi spopadi - Vukovar, Osijek, Šibenik, Knin... V blejskem hotelu Golf smo iskali Antona Mikeža iz Kostajnice in njegovo ženo, ki sta na radovljiškem Rdečem križu izjavila, da ne bi bila rada v breme slovenski družbi in da sta pripravljena prijeti za vsako delo. Nismo ju našli, v recepciji za njiju niso vedeli, zato pa so nam povedali, da je njihova "turistka" Ana Baković iz Nove Gradiške fned begunstvom povila v jeseniški porodnišnici hčerko Katarino. Ker je mala Kati spala.
Največji in odločujoči razlog *a to, da sva vzeli otroke in odšli na avtobusno postajo, pa je bil, da ima Marija majhnega otroka, dojenčka. Ko je rodila dojenčka v porodnišnici, je po Petih dneh odšla domov in brž ko je prišla domov, je morala v klet! Z dojenčkom, deklico, je niorala ob vsakem alarmu v klet pa spet iz kleti. Kje previjati, kako, da otrok ne zboli? In ^e zboli, kako do zdravnika, če ^e nam zgodi najhujše? Tako je dojenček, ki še sploh nima ime-na, imel natanko deset dni življenja, ko se je odpravil na dolgo in strah vzbujajočo vožnjo z avtobusom na skrajni zahod Slovenije. Med vožnjo Slr>o na Hvaru zaradi okvare
Avtobusa čakali dve uri - da bi °ila negotovost, ki se je ne da Popisati, še hujša. Marija in Janja redno spremljata poročila - ob vsakih jima Je še huje. Pripovedujeta, kako s° vse matere in otroke evakui-rali iz vasi. V Biogradu na mo-ru proizvodnja stoji, kajti v r^dnih presledkih zmanjka ^'ektrike pa vode... Kdove, kako hudo je sploh danes in kdo-Ve> kje so vaščani, sorodniki in žianci?
^ dalmatinskih vaseh zaklonišča stanovanjskih hiš niso v kle-
eb - ponavadi se zatečejo v ti-s*e stare hiše, ki so jih zapustili ln ob njih zgradili nove. V sta-T.lK na pol podrtih hišah hranijo živila, sušijo meso. Taka zaklonišča tako sploh niso zaklona ali kleti, kot so v naših ^anovanjskih hišah, ampak so nePrimerno bolj nestabilna in
a varnost varnost neprimerna.
£?ko bo deklici ime: Pjkapolonica?
^a begunsko družino gostitelji-? zelo dobro skrbi, saj je po-skrbela, da deklica že hodi v
je v apartmaju 152 Golfove depandanse nastal naslednji pogovor:
Kdaj ste pribežali v Slovenijo?
"Iz Nove Gradiške smo odšli v Zagreb, kjer sem najprej tudi nameravala roditi. Ker pa je tudi Zagrebu grozila vojna, sem se odločila, da nadaljujem pot v Slovenijo. V hotelu Golf so me bili kljub visoki nosečnosti pripravljeni sprejeti. Na Bled sem prišla 29. avgusta, čez dva dni sem rodila."
Kakšne so bile razmere v Gradiški, ko ste odhajali od doma?
"V mestu je bilo še znosno, v vaseh pa se je že zaostrovalo. To smo predvidevali in to je bil tudi razlog, da grem od doma in da si za rojevanje poiščem mirno okolje."
bližnji vrtec, deček pa rajši ostaja doma. Deklica je bistra in takoj se vključi v družbo, zato ji ni težko med sovrstniki, ki govorijo nekoliko drugače kot ona. Gostiteljica tudi pravi, da so bili v vrtcu izjemno razumljivi, na vse mogoče načine pa pomagajo tudi sosedje in znanci, ki vedo, da ima v hiši begunsko družino. Brez vseh težav je za dojenčka dobila tudi bolniško sestro, ki redno prihaja. Pravi tudi, da sta Marija in Janja zelo pridni in ji pri gospodinjstvu vseskozi tako pomagata, da ji je včasih že kar malce nerodno. In pristavi: »Veste, nikakor nočem, da me omenjate v časopisu. Zaradi več razlogov. Sama v sebi pa sem na neki način kar globoko hvaležna, da ljudem, ki so v stiski, lahko naredim kaj dobrega.«
Dojenček, ki je zanesljivo najmlajši v vseh begunskih družinah, kar so jih sprejeli v Kranjski Gori ali v jeseniški občini, še nima imena. »Včasih«, pravi gostiteljica, »se šalimo, kakšno ime neki bi mu dali. Bo Pikapolonica?« Deklica pa spi v zibki v dnevni sobi - deklica, ki je morala zdoma, ko ji je bilo komaj nekaj dni. Morala v begunstvo! Ali si lahko sploh predstavljate, da se to dogaja na pragu 21. stoletja in sredi civilizirane Evrope?
Kako to, da ste se odločili ravno za Bled?
"Zato, ker je v Sloveniji za zdaj še mir in ker je Bled v bližini državne meje." Ste prišli sami?
"Prišla sem s prijateljico, ki pa je že odpotovala. Zdaj sem sama. Mož me je obiskal dvakrat po nekaj dni. Zdaj je verjetno na bojišču. Po radiu sem slišala, da so vse pozvali. Preveriti ne morem, ker telefonske zveze ne delujejo."
Mož vam je med obiskom verjetno pripovedoval o tem, kako je v Gradiški.
"Center mesta je precej razrušen, žrtev med civilnim prebivalstvom za zdaj še ni bilo." Koliko časa boste še ostali na Bledu?
"Ko je bil mož zadnjič pri meni, sva se dogovorila, da grem po enem tednu k mami v Slavonijo, kjer je bilo tedaj še mirno. Ker pa so se spopadi na Hrvaškem spet okrepili, je to bolj malo verjetno." Bled ni poceni. Kaj ste po poklicu?
"Trgovka sem, vendar ne delam. Mož je obrtnik." Kako se bo po vašem mnenju vojna končala?
"Hrvatje bomo zmagali, vendar bo žrtev veliko, velika bo tudi gospodarska škoda."
Domov v Vukovar: odločitev za samomor?
V blejskem hotelu Lovec smo našli mlado družinico iz Vukovarja, ki pa je želela ostati neimenovana. Nismo spraševali, zakaj, mogoče pa je domnevati.
Več kot 200 beguncev
Vukovar je kot mesto v bližini srbsko-hrvaške meje nekakšen simbol hrvaškega boja.
"Boj za Vukovar se je začel pred šestintridesetimi dnevi. Čeprav v mestu živi nekaj več Hrvatov kot Srbov, je problem Vukovarja v tem, da je obkrožen s srbskimi naselji. Blizu je tudi znamenito Borovo selo, kjer se je vse začelo. Stanje je tragično: vojska in četniki obstreljujejo mesto z vsem razpoložljivim orožjem."
Pred nedavnim ste se z Bleda vrnili domov, v Vukovar. Kako je bilo?
"Vseh petnajst dni sem skupaj z domačimi preživela v hišnem zaklonišču. V mesto sem šla le tedaj, koje zmanjkalo hrane ali česa drugega." Koliko stavb je porušenih? "Od tedaj, ko sem zapustila mesto in se ponovno vrnila na Bled, so se razmere še poslabšale, tako da je zdaj verjetno že sedemdeset odstotkov stavb porušenih. Poškodovani so vsi življenjsko najpomembnejši objekti: tovarni Borovo in Vu-teks, kmetijski kombinat, cerkev, grad, utrdba, bolnica, šole, otroški vrtci, domovi za ostare-
Kako je z vašo hišo?
"Ker telefonsko omrežje ne deluje, z Vukovarjem že deset dni nimamo zveze. Starši so se mi pred tremi dnevi oglasili v Zagreb, odtod pa smo potem zvedeli, da so živi in zdravi in da je hiša še vedno cela. Stekel, ki so popadala iz oken, pri tem ne štejemo."
Se je civilno prebivalstvo razbe-žalo?
"Starčki, mame z malimi otroki, otroci in drugi, ki so nemočni in neprimerni za vojskovanje, so v glavnem zapustili mesto, precej pa jih je ostalo, ker nimajo kam iti. Nekateri so odšli k sorodnikom ali prijateljem v bolj varne hrvaške kraje, drugi so zaprosili za pomoč organizacijo Rdečega križa, tretji so pribežali v Slovenijo..."
V Vukovar ste se vrnili zaradi dela?
"Zaposlena sem bila v otroškem vrtcu, ki pa je zdaj že porušen. Ker bi prvega avgusta morala začeti delati, sem moža in otroka pustila na Bledu, sama pa odpotovala v Vukovar. Ko sem ugotovila, da je edini izhod iz mesta prek koruznega polja, vsi drugi pa so bili zaprti, sem tvegala in ponovno pri-bežala na Bled." Kako se preživljate? Bivanje v hotelu je verjetno precej drago? "Na srečo smo imeli nekaj prihrankov, sicer ne vem, ali bi si lahko privoščili pot in bivanje v Sloveniji. V Vukovarju me še čaka zadnja plača, vendar sem jo že odpisala."
Se boste še kdaj vrnili domov?
"V Vukovarju živijo najini starši, tam smo tudi rojeni. Čeprav je to "naše mesto" in bi se radi vrnili tja, pa zdaj še ni znano, ali se bomo sploh mogli kam vrniti. Od prijatelja, ki se je pred kratkim vrnil z bojišča, smo zvedeli, da je v mestu vse težje zdržati, da je med branilci mesta čedalje več mrtvih in da mnogi ne morejo več prenesti psihičnih naporov. On, na primer, ni več prepričan, da je Vukovar še mogoče ubraniti." Koliko je v mestu Srbov, koliko Hrvatov?
"Hrvatov je za desetino več kot Srbov. Srbi so natančno vedeli, kaj se bo zgodilo. Vsi so se pravočasno, precej pred Hrvati, izselili iz mesta in se s pomočjo vojske tudi pripravili na oboro-Žen boj. Vojskovanje se je' praktično začelo maja, po pokolu v Borovem selu. Hrvati, ki živimo v Vukovarju, smo že tedaj, veliko prej kot "uradna politika", spoznali, da bo konflikt privedel do obroženega spopada." Koliko je žrtev?
"Natančna številka ni znana, vsekakor pa je število precej večje od tistega, ki ga "ponuja" uradna statistika. Mnogi so namreč ostali pod ruševinami, precej jih je tudi na koruznem polju in na mestu med oboro-
Posebna skrb otrokom in dojenčkom
■Jesenice, 3. oktobra - Rdeči križ in Center za socialno delo dan in noč skrbita za begunce, ki v jeseniško občino še vedno prihajajo. Pozivata vse begunske družine z majhnimi otroki, naj se oglasijo v zdravstvenem domu, na Rdečem križu pa bodo dobili pakete za oskrbo najmlajših.
Božo Pogačar je direktor Centra za socialno delo na Jesenicah in o problematiki begunskih družin v jeseniški občini pravi takole:
»Prav zdaj smo skupaj z občinskim odborom Rdečega križa začeli akcijo, da bomo obiskali vse begunske družine, ki jih imamo v jeseniški občini in se z njimi pogovorili. Število beguncev je iz dneva v dneva večje, naša evidenca pa je bila pomanjkljiva predvsem zato, ker se nekateri sploh niso prijavljali. Vemo, da jih je kar precej, ki pri nas ali na Rdečem križu ne iščejo nobene pomoči. Ko smo napravili evidenco, smo najprej vse otroke razvrstili po letih in do današnjega dne ■ torka, 1. oktobra - ugotovili, da je v občini otrok do 3. leta 43, od treh do sedmih let 27 in predšolskih 66, šoloobveznih pa 29. Begunce, ki imajo šoloobvezne otroke, smo že ali pa jih še bomo obvestili, da gredo lahko s šoloobveznimi otroki v Istro, ki je označena kot nekrizno območje, tam pa so beguncem iz Hrvaške organizirali bivanje in šolo po njihovem programu in v njihovem jeziku.
Po naši statistiki, ki se seveda vsak dan dopolnjuje, sta pri družinah 102 begunski družini, po hotelih in turističnih sobah je nameščenih 71 ljudi in je bilo tako 25. septembra od skupaj 221 begunskih družin 116 odraslih in 105 otrok. V hotelu
Triglav v Mojstrani je trenutno 16 beguncev, 40 družin v jeseniški občini pa ima begunce doma: tri v Mojstrani, 2 v Žirovnici, 7 na Savi, 5 na Javorni-ku, 3 na Hrušici, 5 v Kranjski Gori in tako dalje. Ti so se seveda sami prijavili, lahko pa jih je po družinah še več. Ko smo dobili navodila in republiškega štaba za civilno zaščito, da imajo status begunca le tisti, ki so iz kriznih območij, smo ugotovili, da je 78 beguncev iz Zagreba, ki ni krizno območje. Dogovorili smo se, da jih bomo obvestili, da so samoplačniki, vendar da to nikakor
ne pomeni, da morajo nazaj v Zagreb.
V občini je med begunskimi družinami 5 otrok, ki so stari do šest mesecev in za te otroke še posebej skrbi zdravstvena služba. Deležni bodo denarne pomoči, ki smo jo ali zbrali ali pa jo bo v primeru potrebe namenil občinski proračun. Na Rdečem križu imajo tudi 38 paketov, ki jih bodo dobile družine z najmlajšimi otroki, starši pa bodo deležni tudi bonov za tiste stvari, ki jim jih primanjkuje.
Naj pripomnim še to, da se potrdilo na Rdečem križu za status beguncev izdaja za določen čas. Velja predvsem za zdravstvene storitve, ki so jih v primeru bolezni deležni begunci in so zanje brezplačne.«
V Kranjski Gori kar 700 beguncev?
Nekateri ocenjujejo, da je v Kranjski Gori trenutno kar 700 beguncev. Kako?
Hoteli in počitniški domovi se polnijo, v Kranjski Gori pa je »mrtva« sezona. V tem času v Kranjski Gori nikoli ni bilo turistov, saj se je začela šola, poletje se je poslovilo, snega ni. Tu pa je kar precej ljudi, ki sebe ne razglašajo za begunce, ampak so prišli kar tako, kot na oddih. Ni seveda treba posebej poudarjati, da so iz Hrvaške...
Iz Vukovara brez vsega
Med begunci so tudi taki, ki nikoli in nikdar ne bodo zaprosili za kakršnokoli že pomoč. Tiho so, zadovoljni z bivališčem in obroki hrane, sčasoma pa se le malo izve, kakšno hudo tragedijo so morali doživeti.
Tako imajo v nekem hotelu v zgornjesavski dolini kakšnih 65 let starega moža, za katerega vedo le to, da je prišel iz Vukovara brez vsega. Domala bos. Ne govori, samo sedi in čaka...
ženima stranema, kamor nihče ne upa. Ljudje pripovedujejo, da iz koruze in okoliških vasi že močno smrdi." Kako se počutite na Bledu, daleč od braniteljev Vukovarja? "To je grozno. Človek čuti neko dolžnost do svojega mesta, dolžnost, da ga gre branit, hkrati pa je takšna odločitev enako kot odločitev za samomor. Na Bledu se veliko sprehajamo, beremo časopise, poslušamo radio, gledamo televizijo... Čeprav smo v hotelu formalno kot turisti, smo z mislimi ves čas v Vukovarju. Hudo nam je, ko na slikah prepoznamo stavbe in slišimo, da so med mrtvimi tudi ljudje, s katerimi smo skupaj odraščali."
Srbi so bili celo na boljšem kot Hrvati
Pri Kuraltovih v Gorjah smo srečali Josipa Špoljariča iz Novske, ki se je z družino naselil pri sorodnikih v Podhomu. Tudi njegova zgodba je zanimiva, tudi njega je stiska odgnala z domačega ognjišča in ga prignala k dobrim ljudem v Slovenijo.
Kakšne so bile razmere v Novski, ko ste jo zapuščali?
"Novska je v zahodni Slavoniji, blizu Nove Gradiške. Razmere so se zaostrovale že dva meseca, potem je prišlo do bombardiranja in srditih oboroženih spopadov. Precej hiš je porušenih, žrtve so tudi med civilnim prebivalstvom. Življenje pod stalnim pritiskom, kdaj bo granata padla na hišo, kdaj zadela koga od domačih, je psihično tako naporno, da ni bilo več mogoče zdržati. V mestu so ostali samo ljudje, ki so sposobni  in pripravljeni branit' mesto, domala vsi drugi smo si izselili. Najprej smo odšli k so rodnikom v Zagreb, a ker so tu di Zagrebu grozili z zračnim napadi, smo se odločili, da na daljujemo pot v Podhom, kje imam sestro. Upam, da se bo mo še lahko kdaj vrnili domov v Novsko in v domačo hišo, k je bila ob našem odhodu še ne poškodovana. Zet, ki je ostai na bojišču, mi je v telefonskem pogovoru povedal, da so napadalci po četrtku, ko smo ubežali iz mesta, porušili še veliko stavb, da pa naša hiša še stoji." Koliko vas je odšlo na pot? "Žena, otroka, štirje vnuki in jaz. Hčerka z otrokoma je po nekaj dneh nadaljevala pot k sorodnikom  v  Nemčijo. Jaz sem najprej nameraval ostati v Novski, ženo in otroke sem že pospremil na vlak, naslednjo jutro pa sem tudi sam odšel za njimi. Za boj nisem sposoben, prestar sem pa tudi sicer sem srčni bolnik. Preživel sem infarkt, operacijo na srcu. Otroci so preplašeni, že ob rahlem poku reagirajo, kot da gre za zračni letalski napad." Srbi navajajo, da jim je bila vojna vsiljena, da so se za ti odločili zaradi ogroženosti od Hrvatov.
"To je laž, zavajanje ljudstva, izgovor za vojno. Srbi so bili pri nas celo na boljšem kot Hrvati: bili so na najpomembnejših položajih, imeli najboljše plače, najlepše hiše in avtomobile... Niso bili ogroženi, le tega niso prenesli, da bi bili enakopravni s Hrvati." Koliko je v Novski Srbov? "Okrog dvajset odstotkov. Hrvatje smo v večini, zato ne moremo pristati na to, da bi bili del Srbije ali pod srbsko "komando"."
Kakšni so bili odnosi med Srbi in Hrvati pred miloševićevsko politiko?
"Dobri. Temu, kakšne narodnosti je kdo, nismo posvečali posebne pozornosti. Skupaj smo delali, se tudi skupaj veselili... Zdaj so odnosi tako skaljeni, da si ne predstavljam, kako bomo lahko še kdaj živeli skupaj, drug ob drugem. Zla, ki so nam ga povzročili, ne bo mogoče hitro pozabiti, to bo šlo v pozabo šele z zamenjavo rodov."
GLAS  20. STRAN
Petek, 4. oktobra 199'
RINA KLINAR
Kam greš, Slovenija moja?
nadaljevanje z 9. strani
v sredo, 26. junija, sestane občinska skupščina. Skupščina naj sprejme odločitev o tem, kaj in kako z odpadki.
26. junija
Sestala se je skupščina, z eno samo točko dnevnega reda, pa še čas je bil omejen. Prišel je tudi minister, malo zamudil. Razprava burna, obtožujoča, kritična. Na dveh zborih je bil sprejet sklep - rok, da jc potrebno najbolj sporne sode odpeljati do 27. junija, ostale do 7. julija do 7. ure zjutraj. Minister je obljubil, da je to možno storiti ter da je zadosti časa.
Po seji smo se odpravili na Trg Toneta Čufarja, na slovesnost v počastitev osamosvojitve. Naš župan je zasadil lipo, zbrani so vsaj za hip pozabili na težave in probleme. Skozi tiho, kar preveč tiho mesto sem se peš odpravila nazaj v službo.
Ob 21. uri se je začel prenos osrednje slovesnosti v Ljubljani. »Danes so sanje še dovoljene. Jutri bo nov dan.« Za dolgo časa več ne bodo sanje in dnevi tako brezskrbni, kot se je morda tedaj še komu zazdelo.
27. junija
Ob 9. uri je za zvezno vojsko začel veljati ukaz »Meja«. Jutro je bilo nekam žalostno, krmežljavo. Kot že nekaj dni, vsako jutro najprej pot v center za obveščanje, če je kaj novega, potem pa še v štab TO. Bila sem dežurna. Novice po radiu, poročila po zvezah, kurirji. In sporočilo - kolona s tanki, oklepniki, se bliža Jesenicam, dolini.
Obilo dela z. barikadami s tisto na Soteski, pa tudi drugod po občini. Telefoni, ukazi, nujnost akcije, policija, teritorialci, zveze vsi so bili v akciji. V štabu velika gneča. Janez in njegovi teritorialci, naš Tone in njegovi stražarji na mestu. Helikopterji dovažajo vojake in zvezne policiste. Dež, nizka oblačnost, v ljudeh pa strah, kaj šele bo. Marsikdo je prvič v življenju, tudi otroci, videl tanke. Prav gotovo strateško to ni bila nikakršna poteza, pripeljati toliko tankov skozi ozko dolino. Za strah, to pa že. Barikada na Soteski se odpre in kolona transporterjev, tankov in drugega zastraševalnega vozovja krene po ozki dolini proti njenemu koncu. V vsakem, še tako nesrečnem dogodku je tudi kanček dobrega. Morda je bila sreča tudi v tem, da je Loki to kolono srečal šele pri TVD Partizan na Jesenicah. Kdo ve, kaj bi storil z arm-brustom, če bi bila informacija, zaradi katere je šel na pot, prava, in bi kolono pričakal na barikadi? Kot pravi Janez, morda bi se še sedaj vozili čez Bled in morda tudi železniški promet ne bi bil mogoč.
Skozi okno spremljamo helikopterje. Kaj nosijo v svojih trebuhih? Kaj bo iz vsega tega? Okrog treh popoldne pride v skupščino predlog, naj bi poskušali s pogajanji vojake obdržati na stari cesti na Hrušici. Res se je tri članska ekipa odpravila na Hrušico. Želeli smo poveljnika, a ga ni bilo, smo se pa pogovarjali z utrujenim častnikom, ki je bil praktično od 6. maja na nogah, ga prepričevali, mu pojasnjevali. V tistem sivem, deževnem popoldnevu, med tanki in oboroženimi vojaki je utrujeno dejal: »Že prej. preden se je začelo, je bilo hudo. Prosim, pustite me na miru. Odgovoren sem za fante, da se jim kaj ne pripeti!« Ob tanku stojita mlada fanta, eden s Tolminskega, drugi iz Bosne. Nista rada tukaj. »Delegacija« se je odpravila nazaj v občino. Ob 16. uri se je začela seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Tema -odpadki. Tik pred sejo pa prošnja, naj bi se pogovorili z vojaki tudi v Ratečah in na Korenskem sedlu. Seja burna in kritična, ob-tožujoča. Nad nami pa pritisk, kaj se dogaja zunaj. Po seji so se »delegacije« spet odpravile na pot. Z županom in sekretarjem /a notranje zadeve smo šli v Radovljico, v kasarno obmejnih graničarskih enot. Sprejem je bil spoštljiv. Z majorjem Nikolo dol-
ga razprava, pojasnjevanje razmer, razlogov, odločitev. Mrak se je spusti! nad Radovljico, elektrike ni bilo in pogovor je tekel v temi. Opravičil se je, da ne more skuhati kave. Ker poveljnika ni bilo, smo se kmalu odpravili nazaj na Hrušico. Na starem delu ceste so bili le vojaki, ki so ležali v blatu, naši in armadni, s puškami, uperjenimi na plato. Na platoju je bilo mirno. Brez težav pridemo do stavbe mejne milice. Vstopimo in želimo poveljnika, a nas najprej pozdravi Matjaž, komandir mejne policijske postaje, ki podpisuje zapisnik o oddaji prostorov. Noben njegov fant ni
želel sodelovati z zveznimi poli-
■
cisti. Ostali so le trije, Matjaž, Robert in Boštjan, da zaščitijo vse potrebno. Z Robertom se vidiva prvič, ne poznam ga. »Hvala za čestitko ob poroki,« pravi. Spomnim se, da je to sodelavkin mož, poročena sta le kratek čas. »Z Jano sva se želela osebno zahvaliti, no, sedaj pa kar tukaj!« Stisne me pri srcu. Takole začenjati novo življenjsko pot. Kam to vodi?
Pride poveljnik, podpolkovnik. Poznamo se. Visok, strumnega koraka, a nekam odsotnega pogleda. Pogovarjamo se. a ne brez prisotnosti zveznih policistov in KOSa. O tem, da je že dve desetletji tu, da pozna razmere, ljudi, ve, kaj hočemo v Sloveniji, da nikomur ne želimo ničesar hudega.
»A tudi vojak sem,« pravi, »ki ima povelje in ga bom, po najboljši možni poti, da ne bo žrtev, izvršil.«
Pravim mu: »A nisi samo vojak, si tudi človek, ki razmišlja, ki pozna razmere, ki se lahko odloča tudi drugače, ne le kot vojak.« A tedaj je bilo očitno še prezgodaj. Pred odhodom mu rečem: »Podpolkovnik, nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Drugače bo. Kolo razvoja bo morda zaradi tega, kar počenjate tukaj, zastalo, se morda celo zavrtelo nazaj, a bo krenilo naprej. Zakaj tega ne doumete? Škoda bo, tudi žrtve, a razvoja ne boste zaustavili.« Vstane in gre. Oditi želimo tudi mi, a nas ne pustijo. Pravijo, da morajo naši vojaki izpustiti zvezne policiste v Podmežaklji. Pogovarjamo se z Markom, iz. tehnične službe zvezne policije. Na videz vljuden, za pravni red zagret 42-letnik, ki pa mu ni uspelo, da bi tako vztrajno, kot je to pripovedoval nam, povedal tudi svojim. Svinjarija, ki so jo naredili in pustili, jim ni v čast, ne policistom, vojakom, ne ljudem. Okrog pol enajstih zapustimo plato. Matjaž pravi, da ne potrebuje ničesar. »Srečno«, pravim. Rumenkasta svetloba nas v obupno deževnem večeru spremlja proti Jesenicam. Tam, nad Hrušico in v Mežaklji, pa so bili naši teritorialci na položajih. Borut in njegovi, v dežju, noči, ki ji bodo sledile dolge noči brez spanca. Noči, ki so se budile v nova jutra" z vprašanjem »Zakaj«? Kako dolgo še? Čemu? Saj smo na svoji zemlji, nikomur ne želimo nič hudega. Ko pridemo na Jesenice, zavijemo še v štab. Pogovor, kako je bilo. Morda res ni bilo najbolj pametno, da smo se odpravili v to osje gnezdo. A bilo je koristno. Za ljudi, za spoznanje, kaj kdo reče, obljubi in kaj potem stori.
Doma me, še budni, pričakata dekleti. »Samo, da si doma mami,« pravi Zala. »Tako smo se bali zate, ko te tako dolgo ni bilo s predora.« Stisnem jo k sebi in si rečem: »Če lahko, potem bom poskušala kaj storiti, da ne bo še huje. Če odrasli lahko razumemo, otroci tega ne zmorejo. Trpijo pa, bolj, kot si mislimo. Ne glede na to, koliko so stari in čigavi so. Ti otroci so tudi naša prihodnost, tudi za to smo odgovorni.«
28. junija
Dan, preživet v centru, sekretariatu in štabu. Cveto, Marjan, Bane, Tedi. Albinca. Marija, Vida, Beba in Simona, pa Dušan, Robert, Srečo, Tomaž, Janko. Dare, Tone, Joža in ostali. Dekleta in fantje, ki so praktično noč in dan na delu, kratke ure počitka si morajo dobesedno ukrasti. Pogovori, dogovori, ukazi. Neka-
teri očitki iz prestolnice, da je preveč mirno. Kot da je edino pomembno, koliko bo streljanja in koliko žrtev.
Za popoldne so napovedana pogajanja v konferenčni sobi. Poveljnik zvezne vojske v občini, zastopnik poveljnika teritorialne obrambe, komandant policije in naš župan.
Z novirtarji sedimo v sosednjem prostoru in poslušamo poročila. Ob 17. uri in 10 minut završi. Dva orla preletita stavbo skupščine. Čez nekaj trenutkov sporočilo - raketirala sta portalno stavbo predora Karavanke. Na srečo škode ni bilo.
Vstopim v konferenčno sobo in povem o letalih. Poveljnik zveznih vojakov pravi: »To ni bilo dogovorjeno. Grem gledat, kaj se dogaja!« In zapusti stavbo. Takrat je prišlo na Hrušici tudi do obstreljevanja vojakov in teri-torialcev in kolesar, ki se je peljal po magistralni cesti, je bil ranjen. Na srečo, edina »žrtev« v vseh dneh.
29. junija
Kot običajno, prva pot v center zvez in štab. Nekako domače prijazno se počutimo. Ze nekaj dni delamo skupaj v tistih natrpanih, a po svoje varno prijetnih prostorih pod obronki najstarejšega dela mesta. Potem se odpravim v bolnišnico in obiščem Bojana, tistega, ki je bil ranjen prejšnji dan.
Ko pred bolnišnico pozdravim policista, ki opozarjata voznike, da je cesta proti Kranjski Gori polna barikad, predor Karavanke pa zaprt, se ustavita dva avtomobila z oznako Velike Britanije. Fanta vljudno povesta, da ne morejo skozi predor v Avstrijo. Tedaj se vsuje ploha besed, žaljivk, groženj, obupa. Tri dni so že na poti, z majhnima otrokoma, brez denarja, bencina. Komaj jim do-povem, da jim želimo varno pot domov, a jim predora pač ne moremo odpreti.
Od nekod se pojavi Mičo in pravi, da jih lahko spremlja do Kranjske Gore. Jaz jim na bencinski črpalki kupim bencin, prijazna fanta s črpalke pa mi dovo-lita, da pokličem angleški konzulat v Zagrebu. Čez čas, po pogovoru s sekretarjem konzulata, se pomirjeni odpeljejo proti Kranjski Gori. Opravičijo se!
Ko se vrnem nazaj, je bilo v štabu živahno. Po zvezah so se začela ali pa nadaljevala pogajanja s poveljnikom zvezne vojske v občini, kje, kdaj bi se srečali in nadaljevali pogovore. Na platoju imajo namreč našega Janeza, pomočnika zastopnika poveljnika in ga ne izpustijo.
V štab pride malo, svetlolaso dekle iz bohinjskega kota. Zeli govoriti z možem. Proti večeru ji to na policijski postaji uspe. Bil je na predoru. Ko odhaja, pravi: »Samo, da bo enkrat tega konec. Tako ne gre več naprej!
V štabu je tudi polno novinarjev. Pritožujejo se, da ne dobivajo pravih informacij. A res je tudi, da v štabu stalno dobivajo informacijo, a jih je potrebno znova in znova preverjati, vse pa tudi niso namenjene javnosti.
Proti večeru pride na Jesenice žena poveljnika zvezne vojske v občini skupaj z otrokom. Najprej hči pomisli, da so ugrabljeni. »Če nočete govoriti z očetom,« pravim »greste lahko takoj domov.«
Morda naivno, a še danes sem prepričana in sem iskreno upala, da lahko tudi pogovor kaj pojasni, pomiri. Marsikatera družina je že dalj časa živela pod velikim psihičnim pritiskom, ki predvsem ni prizanesel otrokom.
Pogovarjamo se, čez čas pa se odpeljemo na policijsko postajo. Najprej dolg pogovor žene s poveljnikom TO Gorenjske, potem še pogovor z možem. »Storil bom vse, kar je v mojih močeh, z vso pametjo, ki jo imam in z vsem, kar /nam, da se bo vse končalo v redu!«
Dober dan kasneje je le besede tudi uresničil, čeprav ni šlo lahko. Govoril je tudi s hčerko, zrelim, mladim dekletom, ki je morda bolj kot številni drugi na la-
stni koži občutila, kakšni so ljudje, še včerajšnji prijatelji, kaj so predsodki. »Ati, stori, kar moraš storiti! Ne oziraj se na nas. Zaupam ti. Ponosna sem nate.« Odpeljejo se nazaj proti Radovljici, čez Kavčke, po zriti poti. Dan se počasi končuje. Pogajanj danes ni bilo, morda bodo jutri, v nedeljo.
30. junija
Zadnji dan prve polovice leta. Že dva dneva bi morali biti na morju. Ker dežuramo, sem že od jutra v službi. Dopoldne pride teleks, da se mora sestati izvršni svet v operativni sestavi. Hitro nam to uspe, nato pa še vrsta nalog, ki jih je potrebno rešiti. Malo po tretji uri popoldne, ko gredo sodelavci domov, sva z županom v štabu. Začela naj bi se pogajanja. Končno so se dogovorili, da je najprimernejši kraj skupščina. Skozi okno vidim podpolkovnika Lončarja, pa komandirja policije, ostale še čakamo.
Dopoldne se je na platoju streljalo. Nekaj sicer kratkih, a za nepotrebno storjeno škodo predolgih minut. Plato je že več dni brez elektrike, vode, telefona. Pogajanja so se začela ob 18. uri. Na »naši« strani nas je bilo pet, dva teritorialca, komandir policije in midva z županom, na drugi strani trije - poleg dveh vojakov -podpolkovnikov, še inšpektor zvezne policije, njihov poveljujoči.
Do osmih si pojasnimo pogoje, razloge in predloge. Najbolj me je zbodlo, ker zvezni policijski inšpektor slovensko sploh ni razumel. Oba vojaka, ki sicer nista slovenske narodnosti, a odlično govorita slovensko, sta mu morala prevajati. Rečem mu: »Ali ni žalostno, da po 46 letih sobivanja nismo dosegli niti tega, da bi se brez prevajanja sporazumeli?«
Potem dveurni premor. Vojaka in zvezni policist se morajo posvetovati. Telefoni brnijo, glasovi povišani, Ljubljana, Beograd, Zagreb. Ob desetih zvečer ponovno sedemo in deset minut pred polnočjo odidem zapisat dogovorjeno.
Deset minut pred eno uro zjutraj 1. julija je bil sporazum dosežen. Poveljnik zveznih vojakov v občini pravi: »Odločil sem se, ne tako, kot so mi ukazali in grozili. Za to odločitev prevzemam vso odgovornost, katere se zavedam v vseh njenih oblikah.« Dan kasneje ni bilo v občini Jesenice praktično nobenega zveznega vojaka več. Poslovimo se. V policijskem avtu se vojaka in zvezni policist odpeljejo nazaj, na plato in v Rateče. Povedat starešinam in vojakom, kakšen je bil dogovor. Vprašamo se, ali jim bo uspelo prepričati jih, bodo vsi spoštovali ukaze, bo šlo vse mirno? A bojazen je bila odveč. To nedeljo so se umaknili tudi z nekaterih stražnic. Če ne bi bilo radioamaterjev, ne bi šlo tako lahko.
1. julija
Ko smo se malo po eni zjutraj zbrali v štabu, je bilo čutiti olajšanje, tudi Janez se je vrnil s platoja. A brezskrbnosti ni bilo. Predolg dan je bil pred nami in noč je bila nemirna.
Kljub dogovoru namreč umik s platoja ni potekal po načrtu. Zatikalo se je. Ob 12. uri se s komandirjem postaje milice odpeljeva proti Hrušici. Pod streho častitljivo stare hiše smo skupaj z nekaterimi komandirjevimi sodelavci z daljnogledom in preko zvez spremljali umik. Minute so se vlekle kot dnevi. Čudovit sončen dan je bil. Tanka sta bila na mestu, kot je bilo dogovorjeno. Samohodka in orožje tudi. A potem kot zakleto. »Vodovodar«, ki bi moral odpreti vodo, je zašel. Prav tako voznik avtobusa in tudi na drugi avtobus je bilo potrebno predolgo čakati. Minute so se vlekle v neskončnost. Kaj, če komu popustijo živci na naši ali drugi strani? Če kdo ne bo spoštoval povelja. Borut in Loki sta na naši strani prevzela težko nalogo. Sama s 160 vojaki in policisti. Ob pol štirih popoldne kolona krene. Od-
L. SPACAL
dahnemo si. Sedaj ste na vrsti še Rateče in Korensko sedlo. Tudi tam je šlo brez večjih težav, čeprav razburljivih dogodkov ni manjkalo. Malo po deseti uri zvečer je kolona iz Rateč in Korenskega sedla krenila proti Radovljici.
Z Ludvikom se odpeljeva na plato. Pravo razdejanje. Razbito, umazano, prestreljeno. »Za zjokat,« pravi Matjaž. Povsod orožje, tulci od municije. Snamemo jugoslovansko in izobesimo slovensko zastavo. Žal teritorialcev ni bilo poleg. Nenamerna napaka. Fantje iz kriminalistične službe že opravljajo svoje delo. Pregledujejo, ali je kje kaj minirano, popisujejo škodo. Preizkusim fax in pošljem našim na sekretariat za obrambo sporočilo in zahvalo - dekleta in fantje, tako v policiji, teritorialni obrambi in na našem sekretariatu so se dobro držali.
2. julija
Olajšanje, zvezni vojaki so zapustili občino Jesenice, čeprav bitka še zdavnaj ni bila končana. Častniki so prestopali v teritorialno obrambo, najprej tisti iz Rateč in s platoja, med njimi Josip, Tone, Andrej. V štabu nekaj novih obrazov, poleg naših teritorialcev, ki zamenjujejo tiste, ki so najhujše dneve preživeli na položajih. Popuščanje napetosti je čutiti ne le na Jesenicah, tudi drugod v občini. V Ratečah je bilo v tistih dneh 133 vojakov, tank, oklepniki, streliva za več dni bojev. In vas preblizu, preveč ljudi ogroženih, med vojaki pa tudi veliko takih, ki bi radi streljali. Na srečo se je vse končalo mirno. Na platoju je bilo 160 vojakov in zveznih policistov, dva tanka in tudi Hrušica preveč blizu.
18. julija
Dan se je začel bolj zaspano. Domači bodo šli na morje, jaz grem za njimi jutri. Čaka me seja skupščine in spet odpadki. Pred sejo skupščine še seja predsedstva. Na seji gre do 10. točke hitro, le noben direktor zavoda ni imenovan. Potem spel odpadki. Burno. Minister spet operetno lahkoten in preveč obljublja. Sprejet je bil sklep, do 26. julija morajo odpadki iz občine, pobuda za ministrov odstop pa ni dobila zadostne podpore. Prepričevanje še potem, ob kozarcu piva. Ob pol polnoči še živahna razprava pred stavbo skupščine in stražarja TO nas prideta opozorit. Z ministrom in njegovim namestnikom se poslovimo, jaz pa zavijem še v center in štab. Z Janezom se zapleteva v pogovor o minulih dneh. Pokličejo naju, da bo po TV govoril dr. Drnovšek. V učilnici napeto zremo v televizor. S kar prevelikim začudenjem poslušamo sklep predsedstva o umiku JA iz Slovenije. Kot da je preveč vprašanj, kaj se skriva zadaj. A nas olajšanje vseeno prevzame. Janez, Dare. Dušan, Andrej, Robi, skupaj nas je bilo sedem. Dušan skuha kavo. Še nekaj pravijo. Prinese muškat otonel, letnik 1978. Ob
tem pa pogovor, človeški, odkfj sproščujoč. O naših lepotah,.1 vrednosti človeka, NarniMj Ameriki, o tem, kaj namera^ J A. 19 minut čez polnoč prines dežurni Janševo čestitko. In op0, zorilo - budnost mora ostati.
19. julija
S Stankom, Zvonetom, Andf£| jem in Maksom gremo obisM stražnice v Mostah, JavorniškerP Rovtu in Planini pod Gom kjer so naši teritorialci. Krat* pomenki z vojaki, pregled, k* šni so pogoji za delo, bivaUrj kakšna je čistoča. Zvone prel' duje kuhinje, s Stankom 'in Aj! drejem se pogovarjamo z mlau mi fanti. V občini je sedem strl] nic, v katerih so bili vojaki V pogovoru nanese beseda na nule dni »male krasne vojn*' kot pravi temu Beba. Ne zanii11' jo me vojaške podrobnosti, al1! pak čisto človeške stiske, izk" nje.
Ni bilo hudo le v tistih dnehJuj nija in julija, trdih preizkuša ' živcev, potrpežljivosti, preizku pameti. Težko je bilo tudi potenj, ko nekateri niso mogli ali ho'e razumeti in so svoj bes kazali t di v odnosih do otrok. Marši* mu so tudi starejši vlili nera/U^ ljiv strah s svojim ravnanjem. Jj? sedami. In kot je dejal nek« »Najhuje je bilo potem, ko sfljjj bili že doma, ko mi je otrok v .j preplašen dejal, kaj mu je gr0 ■ sosed, pa mu je težko razlo*'^ da se nimaš česa sramovati. d'1-vest čista.«
19. avgusta
Te vtise in razmišljanja zap's!j jem  v čudovitih avgustovski^ dopustniških dneh. Jesenice daleč, a v mislih blizu. Oblju"J ki sem jo dala fantom v štabu. *| bom po koncu zapisala nekaj sov, tako izpolnjujem. Lepo P8Jj bilo, če bi tudi drugi izpoInjevil(, svoje obljube. Jeseničani imi'^ očitno smolo s takimi, najprej tocesta, sedaj odpadki, pa safl' ja železarstva in še bi lahko K števala. Kljub temu, v teh smo dokazali, da zmoremo V«; ko. Če delamo skupaj, če srno *j dosti modri ter si pomagamo zaupamo.
Namesto zaključka:
Kar nekaj časa je minilo, da s^|. te vtise uredila. Spomini na ^, nule dni, pretekle izkušnje, 0(1 , če in opominjajoče, skozi k11'^ smo se pretolkli v Sloveniji. p0:;1 zaznamovali tudi naša prihod^ ravnanja. Zato tudi v prihod^ dokažimo, da smo zreli teg;' dovinskega dejanja, osamoS^RtJ ne Slovenije. Fno od pomenih11 bitk smo uspešno, čeprav ne p . ran, dobili. Kot državljani in ljudje, ki upamo in zaupam"' Toda dogajanja pri sosedih-Hrvaškem, nam morajo biti v „„„ ,.,,„,:i„ :„----_:„   ni,. fflO'
sno svarilo in opomin. Ne m1 , mo nemo mimo tega, kar se 1 ■ dogaja. Tam ubijajo, rušijo. u ^ čujejo. Povzdignimo svoj g';lS' lV di za to, da bodo lahko naši 0}^ ci in vnuki delali in ustvarjal'',^, veli, v mirnem, človeka nem okolju. Ne le otroci v S'0^. niji, tudi drugod. Prvi teden ^ t obra je tudi mednarodni te otroka.
Petek, 4. oktobra 1991
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
21. STRAN
Osnutek zakona o gozdovih
V gozdnogojitvenih načrtih tudi želje lastnikov
V kmečki zvezi z vladnim osnutkom zakona niso zadovoljni in so napisali novega.
Ljubljana, 2. oktobra - Slovenska skupščina je na marčevskem zasedanju prvič razpravljala o spremembah in dopolnitvah sedanjega zakona o gozdovih. Ker je bilo v razpravi veliko pripomb na to, da je od starega (sedanjega) zakona ostalo le nekaj določb, je ministrstvo pripravilo osnutek novega zakona, ki pa vsebinsko pomeni nadaljevanje predlaganih sprememb sedanjega zakona. Republiška vlada je osnutek že obravnavala in ga dala v skupščinsko obravnavo. V Slovenski kmečki zvezi - Ljudski stranki z njim niso zadovoljni, še zlasti ne s 13. členom, ki po njihovem mnenju ponovno uvaja obvezno odkazilo gozdnega drevja za posek, zato je skupina za gozdarstvo pri gospodarskem svetu že pripravila svoj osnutek.
Poglejmo, katere so bile glavne pripombe poslancev in skupščinskih zborov na marčevskem zasedanju! Zakon o gozdovih je treba sprejeti čimprej, ker se razmere v gozdovih in v gozdarstvu že nevarno poslabšujejo. Število gozdarskih strokovnjakov v javni gozdarski službi je preveliko glede na obseg gozdov in potrebnih delov ter na možnosti republiškega proračuna. Lastninsko vprašanje ni dobro rešeno: lastniku je treba dati vse pravice in obveznosti, pri tem pa upoštevati, da so gozdovi tudi dobrina splošnega pomena. Gospodarjenje z divjadjo naj ureja zakon o varstvu in gojitvi divjadi ter o upravljanju lovišč. Strokovne in nadzorne funkcije niso ustrezno razmejene, vpliv javnosti na delo javne gozdarske službe je zakonsko slabo rešen, členi so predlogi, premalo jasni, nesistematični. Od veljavnega zakona so ostale nespremenjene le nekatere določbe, zato bi bilo bolje, če bi pripravili nov zakon.
prehrano organizirali republiško upravo za gozdove, po novem pa naj bi ustanovili Zavod za gozdove Slovenije, v katerem bodo ustrezno zastopani tudi lastniki gozdov in "zainteresirana javnost". Določbe, ki se nanašajo na načrtovanje gospodarjenja z gozdovi, so napisane na novo. Predloga, da bi potrebe in želje lastnikov gozdov upoštevali že v gozdnogospodarskih načrtih, niso upoštevali, ampak so v zakon vnesli določbo, da je za te načrte obvezna javna razgrnitev. Želje in potrebe lastnikov naj bi v mejah zmogljivosti gozdov upoštevali v gozdnogojitvenih načrtih, pri izdelavi katerih naj bi sodelovali tudi lastniki. Sodelovanje ne bo obvezno, ker lastnikov pač ni mogoče prisiliti, bo pa zaželjeno. Takšna rešitev bo gozdarjem preprečevala morebitno samovoljo v zasebnih gozdovih, hkrati pa jim bo dala možnost, da s strokovnim znanjem pomagajo lastniku in ogroženemu gozdu.
Republika bo gozdne ceste
pomagala vzdrževati
Število zaposlenih v gozdarski službi le realno
Kar zadeva očitek, da zakon predvideva preveliko število zaposlenih v javni gozdarski službi, v kmetijsko-gozdarskem ministrstvu odgovarjajo, daje število vedno odvisno od nalog službe, in da je tisto, ki so ga predlagali, realno. Vsaj tako so pokazali izračuni na podlagi normativov in primerjave z državami, kjer imajo podoben način gospodarjenja z gozdovi, kakršnega uvajamo pri nas. Osnutek zakona opredeljuje gozd kot ekosistem in šteje za gozd vse površine, ki so porasle z gozdnim drevjem in drugim rastjem v obliki sestoja ter opravljajo katerokoli gozdno funkcijo. Pripombe, da bi za gozdove šteli 'e tista zemljišča, ki so tako opredeljena v zemljiški knjigi, v osnutku niso upoštevali m sicer zato ne, ker se stanje gozda v naravi bistveno razlikuje od stanja v katastru.
Občine bodo spet imele svoje gozdove
V dosedanjih razpravah o gozdarskem zakonu je bilo tudi veliko predlogov, da vsi družbeni gozdovi ne bi postali tast Republike Slovenije in naj bi predvsem tiste gozdove, ki so nekdaj že bili občinski, dobile občine oz. naj bi občine dobivale vsaj rento ali določen delež od Prodajne cene lesa. Vlada je upoštevala Predloge in v osnutku zakona določila, da
so gozdovi lahko tudi v lasti lokalnih skupnosti. Da bi nekdanjim lastnikom gozdov lahko zagotovili potrebne nadomestne gozdove, naj bi v prehodnem obdobju (do konca denacionalizacije) vsi družbeni gozdovi postali državni, potem pa bi slovenska vlada oz. skupščina določila, katere bi dali občinam. Kot ugotavljajo v kmetijsko-gozdarskem ministrstvu, lastninsko kategorijo "gozdovi lokalnih skupnosti" poznajo domala vse evropske države. Delež tovrstnih gozdov je zelo različen in je odvisen od tega, kako so nastali. V Avstriji jih je le 2,5 odstotka, v Švici kar 61 odstotkov, v Sloveniji pa jih je bilo pred drugo svetovno vojno manj kot en odstotek. Z razvojem se je spremenila tudi njihova vloga: nekdaj so predstavljali finančni vir za lokalne potrebe in za reševanje socialnih problemov, zadnje čase pa so pomembni predvsem kot posebna kategorija javnih gozdov z močno poudarjenimi splošnimi funkcijami. V ministrstvu so zavrnili tudi predlog iz skupščinske razprave, da bi gozdove agrarnih in urbarialnih skupnosti takoj vrnili, ne da bi jih prej podržavili in nato vračali. Vračanje namreč ureja zakon o denacionalizaciji; po tem zakonu pa je predvideno, naj bi jih vrnili le, če so bili člani skupnosti dejanski lastniki, solastniki oz. skupni lastniki.
Za gozdnogospodarske načrte obvezna javna razgrnitev
Po prejšnjem predlogu naj bi v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
Država bo pomagala lastnikom gozdov le ob naravnih nesrečah, ne pa, denimo ob požarih in ob drugih opustošenjih, ko bodo morali gozd sami obnoviti in uveljavljati odškodnino na podlagi zavarovalniškega razmerja. Čeprav je bilo v skupščinski razpravi precej predlogov, naj bi bilo nabiranje gozdnih sadežev (gob, borovnic, kostanja itd.) ter živali in rastlin mogoče le s posebno dovolilnico, je ministrstvo te predloge zavrnilo z utemeljitvijo, da je prosto gibanje civilizacijska pridobitev, ki je ne kaže omejevati. Vlada tudi ni upoštevala pripombe, da naj bi bile tiste gozdne ceste, ki povezujejo posamezne kmetije in zaselke in jih uporabljajo občani, javne in naj bi denar za njihovo vzdrževanje prispevali republiški oz. občinski proračuni. Prav tako ni upoštevala predloga, da naj bi po gozdnih cestah dovolili motorni promet samo na podlagi posebne dovolilnice. Ker gre pri gozdnih cestah tudi za javni interes, bo denar za njihovo vzdrževanje zagotavljala tudi republika.
870 odvečnih delavcev
Kar zadeva denar za dela v zasebnih gozdovih, bo republika sofinancirala varstvena dela v vseh gozdovih, zagotavljanje denarja tudi za gojitvena dela pa je predvideno kot možnost države, da posreduje pri delih, ki so nujna in potrebna. O tem, koliko denarja bo republika namenila za zasebne gozdove in za kaj ga bo porabila, bo odločala skupščina.
Presežek delavcev, ki je (bo) nastal zaradi ukinitve obvezne oddaje lesa gozdnim gospodarstvom in vračila dela družbenih gozdov prejšnjim lastnikom, naj bi ugotovili najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi zakona. V kmetijsko-gozdarskem ministrstvu ocenjujejo, da bo približno 870 delavcev preveč in da bo treba presežke ugotavljati za vsako gozdnogospodarsko organizacijo posebej. Razmere so namreč od ene do druge močno različne. Petindvajset temeljnih organizacij kooperantov je v likvidacijskem postopku, ena gozdarska temeljna organizacija pa v stečajnem. • C. Zaplotnik
Kakovost surovega mleka v poletni sezoni
Vročina ni prizanašala
Avgusta so kupci vrnili mlekarni več kot šest tisoč litrov skisanega mleka.
Letošnja julij in avgust s stalnimi visokimi temperaturami nista Prizanesla kmetom, ki nimajo hla-mlnih naprav. Temperature preko "oči so omogočale bakterijam, da *° se neprekinjeno množile v mle-
ku
>n na vseh pomanjkljivo očišče-
nih površinah, s katerimi pride "deko v stik. Pri ugodnih tempe-r*turah preko 20 stopinj C se šte-v'lo bakterij lahko podvoji že v 17 minutah.
Julija je bilo nagrajenih 50,1 °dstotka vseh analiziranih vzorov, avgusta pa le 43,5 odstotka oz. 999
,    Težje spregovorimo o podat-'b, ki govore o slabši higieni ?j'eka ali celo zelo slabi higieni, ^ad   3.000.000 mikrooorganiz-na 1 ml oz. 1/4 kavne žličke m'eka je vsebovalo avgusta 354 »2-Orcev ali 15,4 odstotka vseh analiziranih vzorcev (1/7). Janu-^rJa je bilo takih proizvajalcev le • ^i proizvajalci so bili hudo pri-<*deti in verjetno razmišljajo o ,.rugačni uporabi mleka (za krm-^Je"je).   Odbitek   40 odstotkov rednosti osnovne cene mleka je
udarec, posebej če je mleka veliko.
Avgusta so kupci vrnili mlekarni več kot 6.000 1 skisanega mleka. Kdo je kriv za to škodo? Kaj bi šele bilo, če ne bi bilo dobrega mleka, ki redči nakisano in nagnito mleko? Nekateri vzorci so vsebovali tudi več kot 100.000.000 mikrooorganizmov na 1/4 kavne žličke mleka. Tako mleko bo moralo kljub razmeram ostati doma.
Nevezano vodo ali razvodenelo mleko izločajo posamezne krave, lahko pa voda zaide v mleko ob molži ali po njej. O tem smo že poročali, vendar naj povemo še enkrat, in sicer zato, da se proizvajalci prehitro ne obsojajo med seboj in probleme v zbiralnicah strpno rešujejo.
Avgusta je bilo od skupno 478 analiziranih sumljivih vzorcev ugotovljeno razvodenelo mleko v 63 odstotka vzorcih, nad 1 odstotek nevezana voda pa je vsebovala 184 vzorcev ali 33,5 odstotka analiziranih vzorcev.
Če je v vzorcu nad 5 odstotkov vode, tako mleko v skladu s
pravilnikom štejemo kot potvor-jeno in lastnik prejme le 50 odstotkov osnovne cene mleka, zgubi pa tudi vse dodatke. Takih vzorcev je bilo 20 oz. 4,2 odstotka. Od skupno 2,295 analiziranih vzorcih je to pod 1 odstotek. Želimo si, da takih vzorcev ne bi bilo, in da bi kakovost dvignili za 1,5 odstotka nad sedaj postavljeni normativ. Kakovost lahko dvigamo le postopno ob sodelovanju vseh udeležencev mlečne proizvodnje.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj se zaveda težav, s katerimi se spopadajo kmetje, ki od tega dohodka žive. Zato jim skušamo pomagati skupaj s pospeševalci Kmetijskega zavoda Ljubljana - enota Kranj.
Trmasto vztrajanje na lastnem prepričanju ne vodi nikamor. Zavedajmo se, da naj bo mleko zdravo, to je čisto in hranljivo, da bo potrošnik z veseljem segel po njem oz. po mlečnih izdelkih iz takega mleka. Jože Rode, diplomirani veterinar
Medved na spanje, ovce pa v dolino?
Bled, 2. oktobra - Medved, ki je letos poleti na Pokljuki pokončal precej ovac, še vedno živi, čeprav je republiško kmetijsko ministrstvo dalo dovoljenje za odstrel in čeprav so v občini poleg lovcev iz Triglavskega narodnega parka povabili k lovu na medveda tudi lovce iz okoliških družin. Ker se približuje zima, je najbolj verjetno, da bo težav in strahu vsaj začasno konec, ko bo kosmatinec odšel na zimsko spanje, ovce pa v dolino. Julijan Črv iz uprave TNP nam je povedal, da medved v zadnjih tednih ni povzročil no-,ve škode in da ga tudi sicer niso videli, nasprotno pa kmet Peter Žemva, ki je tudi predsednik ovčarske skupnosti Bled, zatrjuje, da je pravo čudo, da so medveda videli nekateri lastniki ovac, gobarji in pohodniki, le lovci pa ne. Naj bo tako ali drugače: ovčerejci so živali že umaknili na srednjeležeče pašnike, najbolj pa jih je ujezilo, da jim je republiško kmetijsko ministrstvo zavrnilo zahtevek za odškodnino v znesku 234 tisoč dinarjev. No, rejci pravijo, da se ne bodo dali na hitro odgnati in da bodo šli do konca !• C. Z.
Cenovna zmeda in prerekanja, kdo dobiva in kdo izgublja
Ko je bil (jugoslovanski) dinar toliko vreden kot avstrijski šiling in je bilo mogoče za sedem dinarjev legalno kupiti nemško marko v banki (in ne na tržnici), smo si lahko samo mislili: "To je prelepo, da bi lahko dolgo trajalo!" Napovedi so se, žal, uresničile. Markovičev nasmešek, koje v skupščini pokazal ničelno okleščeni denar, je zbledel v izraz obupa, ki mu zdaj lahko že rečemo: hiperinflacija, superinflacija ali kako drugače. Dovolj pove že to, da je marka na deviznem trgu v manj kot štirih mesecih "porasla" s šestnajst na dvaintrideset dinarjev.
Inflacijski časi so doslej še vedno povzročili v kmetijstvu cenovni kaos in prerekanje o tem, kdo na račun inflacije dobiva in kdo izgublja, kakšno je realno dohodkovno razmerje med pridelavo, predelavo in trgovino, kasno pravilno razmerje med cenami posameznih kmetijskih pridelkov... Ta kaos se že začenja in se med drugim kaže tudi v tem, da je bilo nekaj dni mogoče v trgovinah kupovati olje po domala enaki ceni kot kis, da so kmetje lani za kilogram krompirja dobivali tudi po eno marko, da je letošnja odkupna cena v zadrugi le 12 do 13 pfenigov in da ga je pri kmetih mogoče dobiti že za 20 pfeni-gov. Bili so časi, ko je bilo razmerje med odkupno ceno krompirja in ceno jabolk tudi ena proti dva, letos je, na primer, ena proti šest.
Avstrijski kmetje so na boljšem od slovenskih. Ne samo zato, ker v Avstriji poznajo le nekajodstotno inflacijo, ampak tudi zavoljo tega, ker je država tisti regulator, ki kmetov ne pušča v milosti in nemilosti tržnih zakonitosti, ponudbe in povpraševanja. Država je s kmeti v dobrem in v slabem in jim tedaj, ko vse pesti pomanjkanje, a tudi takrat, ko je vsega preveč, zagotavlja primeren zaslužek. V kmetijstvu namreč lahko uspešno deluje le omejeni trg oz. trg, na katerem ima država možnost, da posreduje, ko je ogrožen položaj kmetov ali normalna preskrba prebivalstva. Ne gre za ujčkanje kmetov, ampak za stabilno in dolgoročno kmetijsko politiko, ki, na primer, ne dopušča, da bi se cenovna razmerja tako spreminjala iz leto v leto, kot se pri nas. Povedano drugače: ne more se zgoditi, da bi bil krompir eno leto po eno marko, že naslednje leto pa po deset pfenigov! • C. Zaplotnik
MEŠETAR
Tokrat si je mešetar izpisal cene v prodajalni kmetijske mehanizacije in delov Agroizbira na Smledniški 17 v Čirčah pri Kranju.
vrsta izdelka cena v dinarjih
Akumulatorji VESNA
12 V 36 Ah 1116,05
12 V 40 Ah 1306,90
12 V 45 Ah 1360,30
12 V 50 Ah 1471,10
12 V 55 Ah 1618,00
12 V 63 Ah 1739,00
12 V 97 Ah 2650,00
12 V 110 Ah 3169,60
12 V 135 Ah 3548,80
12 V 140 Ah 3663,00 Gume
10.75x12 2999,00
10.75x12 3820,00
616 1799,00
7.50x18 3980,00
7.50x20 3999,00
10x28 6299,00
11x28 7999,00
13x28 9999,00
Material za gen. popr. traktor Univerzal 23000,00
Material za gen. popr. traktor IMT 533 21000,00
Na zadnji seji republiškega odbora za mleko so se dogovorili, da bodo rejci za mleko, ki ga bodo oddali oktobra, prejeli povprečno 8,70 dinarja za liter. Zapisali smo - povprečno, kajti nekateri bodo, odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti, prejeli več kot 8,70 dinarja, drugi pa tudi manj. Odkupna cena, ki je za dobrih enajst odstotkov višja od septembrske, bo rejcem pokrila le dobre štiri petine stroškov. V Kmetijskem inštitutu Slovenije so namreč na podlagi modelne kalkulacije, ki upošteva povprečno mlečnost 3800 litrov na kravo, izračunali, da so stroški prireje litra mleka na kmetijah že presegli 10,60 dinarja. Mlekarne bodo k odkupni ceni (za mleko s 3,6 odstotka tolšče) prispevale 7,53 dinarja za liter, republika bo dala 0,60 dinarjev kompenzacije (dvajset par manj kot septembra), povprečni dodatek na kakovost pa bo znašal 0,53 dinarja.     % % %
Če kupujete drva za kurjavo, jih boste še najlažje našli pri kmetih, kjer pa letos ponudba tudi ni posebno bogata. V Gozdnem gospodarstvu Kranj so nam povedali, da drv za kurjavo ni mogoče dobiti in da se kmetom bolj splača, da jih sami pripravijo, kot da les prodajo GG-ju. V Merkurjevi poslovalnici Univerzale na Jesenicah smo dobili kratek in jedrnat odgovor: drva ni, jih ni bilo in jih tudi ne bo. V Merkurjevi prodajalni v Naklem so nam povedali, da drva (verjetno bukova) pričakujejo ob koncu tedna in da bo cena okrog 1500 dinarjev za kubični meter. Kaj pa v Gozdnem gospodarstvu Bled? V tamkajšnji komerciali smo zvedeli, da bodo oktobra in novembra pripravljali drva le za zaposlene v GG-ju, decembra pa bodo verjetno že v prosti prodaji. In zakaj drv manjka? Zato, ker gre bukovina, kakršno so prejšnja leta predelovali v drva, letos dobro v prodajo kot hlodovina.
Pa da ne bi obupali! Nekaj drva je mogoče dobiti pri kmetih. Poglejte v Gorenjski glas, v male oglase, in pokličite! Tudi mi smo tokrat izbrali takšno pot - ne zaradi drv, ampak zaradi cene, in zvedeli naslednje: na Škofjeloškem so za kubični meter mešanih drv hoteli 800 dinarjev (cena je bila očitno ugodna, ker so dokaj hitro pošla), v Zabnici sicer 200 dinarjev več, a jih je tudi že zmanjkalo, v bližini Kranja pa so bile nerazža-gane bukove "klaftre" po 1.300 dinarjev.
ROBIN HOOD - PRINC TATOV
vsak dan v kinu Center
GLAS 22. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Petek, 4. oktobra 1#
PREJELI SMO
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bisfteno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Lastninjenje po Pintarjevo
(Gorenjski glas, 20. septembra)
Spoštovani g. Jakob Vreček.
ponavadi na pisma bralcev ne odgovarjam. Nisem institucija, temveč navaden državljan in če mi želi kdo sporočiti, lahko to stori osebno. Če mi kdo javno piše, to počne zlonamerno ali iz omejenosti - v prvem primeru praviloma zato, ker mu je nekdo tako svetoval, ali celo naročil, v drugem zato. ker je javen napad na nekoga edini način, da se tudi on pojavi javno. Pri tem gre praviloma za ljudi, ki jih znanje malo ali nič ne ovira pri zavzemanju njihovih ostrih stališč in sipanju obtožb.
Ker se mi vendarle zdi, da ste vi uspešna kombinacija prvega in drugega, sem se odločil, da vam odgovorim, ne da bi se spuščal v nadaljnjo polemiko. Najprej k vaši obtožbi, da predlagam, da bi podjetja »polastni-nili« (hočete reči: da bi se jih polastili) direktorji in da bi delavci še naprej samoupravljali.
Taka obtožba je seveda logičen absurd. Delavci in direktorji
so, gledano upravno, v podjetjih na dveh bregovih: če bi se zavzemal za samoupravljanje, bi moral biti proti temu, da se podjetij polastijo direktorji. Kdor navija za direktorje, je v zadnji konse-kvenci proti samoupravljanju.
Torej, gospod Vreček, ne govorite neumnosti. Moj odnos do samoupravljanja je znan - že več kot desetletje opozarjam na nevarnosti kardeljanskega samoupravnega fundamentalizma. O tem sem javno pisal, še preden ste vi postali ekspert za lastninjenje.
Direktorjem seveda mnogo bolj zaupam, (in to tudi zaslužijo, pa zganjajte še tako gonjo proti njim) kot sedanja vlada -toda to ne pomeni, da sem predlagal, naj se polastijo podjetij. Nasprotno, javno in dosledno zagovarjam predlog, da se 35 odstotkov delnic podjetja razdeli vsem zaposlenim v podjetju (in upokojencem podjetja), saj je to edina možnost, da ne bodo podjetniki v Sloveniji samo tujci, tako kot leta 1935. Verjeti, da bodo Slovenci namreč kupci delnic
na veliko, je ob takih plačah seveda iluzija. In še mimogrede: smešno je, da Demos hkrati govori o krajah v bivšem režimu, in v isti sapi vztraja na prodaji. Če bi kraje bile - potem bi imela denar samo nomenklatura bivšega sistema in vztrajanje na prodajanju delnic pomeni šanso prav za njih. A tak način razmišljanja je za vas, g. Vreček, pretežka spekulacija.
In zdaj k prvemu delu moje trditve, da zavestno lažete, in to verjetno po naročilu. Dovolite mi, da na kratko obrazložim, za kaj gre: Na Gorenjskem ni zaživela regionalna organizacija Managerja, ker je bila naloga, da jo vzpostavi, v nepravem času naložena bivšemu direktorju Elana. Da pa ne bi ravno gorenjski direktorji ostali brez pomembnih poslovnih informacij, smo se odločili, da organiziramo samostojen klub. Cilj tega kluba je, da poskušamo organizirati razgovore z vodilnimi funkcionarji, ki lahko managerjem prenesejo najnovejše informacije, hkrati pa v teh neposrednih razgovorih tudi slišijo mnenja o svojih načrtih, programih, politiki.
Trdim, da nam je l. 1990/91 izjemno uspelo. Gostje našega kluba so bili podpredsednik vlade (g. Mencinger), številni ministri (g. Šešok, Jazbinšek, Puhar-jeva, itd.), predsednika Gospodarske zbornice (zvezne, g. Su-ster, republiške, g. Košir), vice-guverner Banke Slovenije, podpredsednik zvezne vlade g. Pregl itd. Člani kluba so bili z razgovori izjemno zadovoljni, saj priložnosti za to, da se spoznajo novi funkcionarji in se z njimi pogovori, ni ravno veliko - zlasti za direktorje srednjevelikih podjetij ne. Ze iz spiska uglednih gostov se tudi vidi, da klub nima političnega značaja. Večji del gostov je verjetno član katere od Demosovih strank - povabljeni pa so bili kot strokovnjaki in javni politični delavci. In nobenega od članov kluba nismo nikdar vprašali po političnem prepričanju - naš pogoj je, da je ma-nager. Tako se namreč lahko izognemo nekaterim neumnim razpravam - kot je npr. tale naji-\ na po časopisu.
Naš naslednji gost bo 17. ok-\ t obra ob 18. uri g. Andrej Ocvirk, podpredsednik slovenske vlade. Žal vas na ta razgovor, g. Vreček ne morem povabiti - vabim pa vse tiste gorenjske direktorje, ki želijo g. Ocvirka kaj vprašati ali mu kaj sugerirati. Podpredsednik bo govoril o gospodarski politiki Slovenije.
In zdaj o ceni. V ponudbo smo vključili tudi rekreacijo, saj ma-nagerji kronično trpijo za pomanjkanjem časa. Zato imajo na razpolago teniška igrišča in vrhunskega trenerja - mimogrede, to danes stane okrog 30 - 50 DEM. V okviru našega programa je tudi vsakokratna predstavitev enega gorenjskih podjetij -medsebojno in tudi gostu večera.
In slednjič je v ceno všteta tudi večerja z vinom.
Toda kaj bi vam dokazoval, g. Vreček. Vaše prazne marnje o tem, da je vse to mogoče dobiti (da »stane«) 15 DEM, same po sebi govorijo, da gre verjetno za nezavedno omejenost in zavestno zlonamernost. Ker pa kot racionalen človek moram dopustiti možnost, da sem zaveden jaz (da me zavajajo s svojimi cenami Hotel, trener, pošta itd.) vas pozivam: pripravljen sem vam plačati dvakrat mesečno po 15 DEM, kot trdite, da to stane, za tak kompleten aranžma s tenisom, trenerjem, pomembnim gostom in dobro večerjo v Hotelu Bor v Preddvoru. In priporočil vas bom tudi prijateljem.
To naj bo izziv. Če ga sprejmete, bom vesel. Če ne, pa upam, da ne boste več stresali svojega sovraštva ali / in omejenosti po časopisih. Lahko pa mi, kot nekateri drugi, pošiljate abotna anonimna pisma na naslov:
Emil Milan Pintar Žlebe l/i 61215 Medvode
V Medvodah, 26. septembra 1991
Pod Marijinim varstvom
S posebnim zanimanjem sem prebral knjigo, ki jo je napisal gospod Alojzij Žibert. Ugotovil sem, da sem tudi jaz bil takrat v Novogradu Volinskem. Knjiga je lahka za branje in dovolj slikovito napisana. Priporočam jo vsem partizanom in borkam doma, da jo preberejo. Videli bodo, kako se je godilo slovenskim fantom na ruski fronti. Izseljenci in in-terniranci so bili toliko na boljšem, ker so podnevi delali, ponoči pa spali. Mi vojaki pa smo morali poleg vsega ostalega ponoči še stražiti. Nekateri od teh vojakov so šli v času dopusta v partizane. Po vojni sem mnoge od teh vprašal, kako je bilo na ruski fronti in kako v partizanih? Marsikdo se je nasmehnil in rekel, da je bila to krvava ruska fronta, v partizanih pa dopust. Ko sem po vojni večkrat s kolesom vozil po Primorski, sem ugotovil, da je bilo partizansko vojskovanje na domačem ozemlju in med domačimi ljudmi veliko lažje, kot pa na ruski fronti.
V stari Jugoslaviji je imela Slovenija samo eno Dravsko divizijo. Partizani pa pravijo, da so imeli slavno 14. divizijo in še 29. in 30., poleg tega pa še 7. in 9. korpus, ter mnogo brigad in odredov. Jaz pa se sprašujem, od kod jim tolika vojska ? Če bi jo res imeli toliko, bi zlahka zavzeli Trst in Koroško. Koliko jih je pa zares bilo, sem videl maja 1945, ko sem prišel na Jesenice.
Moja pot v Rusijo se je začela po Veliki noči 15. aprila 1943 iz Lindava na Bodenskem jezeru. Tam so nas ponoči na hitro naložili na transport v živinske vagone. Bili smo skupaj Slovenci in Južni Tirolci. V večjih mestih.
kot so Miinchen, Augsburg, Nurnberg, Dresden, Leipzig in Breslau, so se nam pridružili še novi vojaki. Nato smo se peljali skozi Krakov, Tarnov, Pšemisl, Zdolbunovo, Šepetovko in končno v Novograd Volinski. Vozili smo se sedem dni in tja prišli 22. aprila. Nastanili so nas v stare kasarne pred mostom. Bile pa so tudi nove posebno velike kasarne onstran reke. Dodeljen sem bil v prvo četo, gospod Žibert pa v tretjo. Midva se nisva poznala, ker je on prišel malo pozneje. Tu je bil nastanjen cel regiment 562. Imel je tri bataljone po štiri čete. Bili so še, 13 poljski topovi, 14 vezisti, 15 oficirski kader. Imeli smo tudi godbo, ki je velikokrat ob večerih igrala, da nismo čutili toliko domotožja. Septembra pa so nas razposlali v Korosten in Korec. Po božiču 1943 pa smo se zopet vrnili v Volinski. Naše novo bivališče je bila stara ruska oficirska šola. Med prvim bivanjem v tem mestu je bila ta šola vojna bolnica, pri povratku pa že kasarna. Dodeljen sem bil k bataljonskemu štabu v Vaffenmeisterei. Na Sil-vestrovo so že preko dneva padale granate na kasarno. V mali konjušnici je bil smrtno zadet Slovenec. Na hribčku za kasarno je bila hiša v njej pa bataljonski štab. Straži! sem štab in videl skozi okno, kako so oficirji pili in kvartali, Rusi pa so streljali. Komandant je spraševal, kdo strelja na mesto ? Slišal sem odgovor Donnerschlag in Vasser-Jiall. Kaj naj bi to pomenilo, nisem vedel. Poslali so izvidnico, ki pa se ni vrnila. Dobili smo ukaz za umik. Komaj smo prišli ven iz kasarne, se je usul ogenj iz Stalinovih orgel in mislil sem, da je sodni dan. Umaknili smo se preko mostu in vozili ob reki proti Sepetovki.
Vso noč smo bežali in vseskozi so padale rakete za nami in bilo je ogromno streljanja. Rusi so imeli slabe ceste. Tako smo zjutraj prišli na neko cesto, za katero so oficirji rekli, da je ni na zemljevidu in tudi mnogo mest ne. Umik se je nadaljeval. V Pro-skurovu nas je ponoči pobrala lokomotiva in odpeljala v Lvov. Po daljšem času smo se zopet zbrali skupaj, kar nas je ostalo živih. Po okrepitvi so nas poslali v Lublin. Tam je bilo partizansko območje, kjer se je nahajal tako imenovani Lublinski komite, a takrat tega nisem vedel. Pri nekem spopadu je bil sredi dneva ubit komandant major Mohn. Bil je hraber in surov oficir. Po tem dogodku sem bil premeščen k pehotnim topovom. Imeli smo po štiri manjše topove. Ob vsaki ruski ofenzivi smo topove izgubili. Vsakič so nas potem premestili malo nazaj, kjer smo dobili novo moštvo in topove. Po večkratnih umikih smo prišli do Šle-zije na poljsko nemški meji v mesto Katovice. Od vzhodne Poljske pa do zahodne meje smo potrebovali leto dni. Tako smo tukaj praznovali drugi Božič 1944. Obakrat je bilo tako slovesno, da še danes ob Božiču mi-
Samopostrežna
ZLATO POLJE - KRANJ
Vas vabi na prodajni dan
Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, PO ZELO UGODNIH CENAH!
Vipava, KK Radgona, Žito - Gorenjka Lesce. Pekarna Kranj
Degustacije:
vipavsko vino, suhomesnati izdelki, sladice, keksi in bogata ponudba vseh vrst prehrambenega blaga.
V PETEK,
4. 10.1991, OD 11. DO 17. URE!
Borza včeraj: skokec za tečaje
Kljub mrzličnemu pričakovanju, ugibanjem in natol** vanjem v zvezi z uvajanjem slovenskih bonov kot dela os* mosvojitvenih dejanj, pa stvari na trgu kapitala ter vrednos' nih papirjev potekajo po ustaljenem redu.
Včeraj je bil redni četrtkov sestanek na Ljubljanski bor*! d. d., danes so objavljene tečajnice in na njih zapisani te^aj| za EDP in vrednostne papirje, ki bodo veljali do vključno tof' ka, ter borzni tečaji za tuje valute, ki bodo v veljavi od dane5 (petek) do naslednjega četrtka.
V torek je bilo na Ljubljanski borzi tedensko povpreČJ' EDP že kar 137,4. Glede na včerajšnjo ponudbo in zlasti p°v' praševanje je cena za EDP zrasla na povprečje 141,5. TakŠ"* številka preračunano pomeni, da mora kupec EDP v svojo c«j no uvoženega blaga vkalkulirati npr. nemško marko po 3 L4 dinarja.
Včerajšnji borzni tečaji za odkup tuje valute pa so: 26,->; din za DEM; 3,77 din za ATS; 44,10 din za USD; 3,54 din *J 100 ITL; 30,41 din za švicarski frank. Po takšnih vrednosti11 boste lahko prodajali efektivo v bankah od danes do 10. ok*0-bra 1991, saj stimulacija menjalnicam za odkup tuje valut* znaša 110 odstotkov. Za osvežitev spomina: še včeraj je zfl3' šala 102 odstotka.
O tem, kako na uradne tečajnice Ljubljanske borze reag1^ ra »črni trg deviz« na ljubljanski tržnici, informacije zastal' jo v nekaj urah. Tudi na tržnici pa se občuti, koliko je dejal1' sko (še) vreden dinar - držali bomo pesti, da slovenski bon ,n zatem novi slovenski denar (klas?) ne bosta tako gnila.
slim na te kraje. Tu so bili že mešani Nemci in Poljaki. Bil sem gospod povsod, spoštovan in imel prednost. Od tu smo šli v Sudete in naprej proti Pragi, kjer je bil konec mojega vojskovanja.
Za tretji Božič pa sem bil v ju-govojski, kjer sem dobil eno jabolko.
V Šentvidu, 28. septembra 1991 Franc Mrak Šentvid - Ljubljana
Želite kaj sporočiti m to Goren|kam in Gorenjcem? 4 m Izberite
tNAJUČINKOVITEJŠI način OBJAVO
v Gorenjskem glasu M <^ fax 215-36^^C
Peter Čolnar
27
DREVESA V GOZDU
Tudi številne Zagrebčanke so jo pogosto obiskovale in je bila sploh deležna posebne pozornosti. Ponujali so ji več slamaric, vendar jih ni hotela. Bila je skromna, razen tega pa je hotela čutit ob sebi vse svoje otroke.
Starejšim otrokom je postalo sčasoma dolgčas. Povsod so letali. Nekaj so pomagali, nekaj pa nagajali. Vsepovsod jih je bilo polno.
Ostali v prenočišču so se nad otroki vedno bolj pritoževali. Mati jim ni bila več kos. Kaj storiti?
Otroci so se pogosto potikali tudi po glavnem kolodvoru. Potnikom so nosili kovčke in tako tudi kaj zaslužili. Nekega dne so tam srečali - očeta. Nemci so ga izpustili in je nameraval po družino v Bosno.
Zvečer ga je Lojze zagledal ob družini. Bil je majhen, dro-ban človek, izredno agilen in živahen.
Lojze jih je želel poslati v Ljubljano, vendar ni vedel, kam in komu, ker niso imeli znancev. Mož je bil zaradi tega miren.
»Je že v redu, nič ne skrbite. Sedaj, ko sem tu, bom že poskrbel za svojo družino...«
Čez približno deset dni so že odšli iz prenočišča v Ljubljano. Železničarje le našel neke znance, ki so jih bili pripravljeni sprejeti.
Denar
Vse delo pri Rdežem križu v Zagrebu so opravljali zastonj. Zato je ponudba, da bi plačevali pomoč, ki jo je nudil, včasih Lojzeta tudi užalila.
V transportne liste, oziroma transporte, je poleg Slovencev dajal tudi drug t. j. Žide in Srbe. Za vsak primer je vedno pripisal na transportno listo dve izmišljeni imeni. Pogosto sta bila to Simon Prešeren in France Gregorčič, ker je zamenjal priimka in imeni dveh velikih slovenskih pesnikov.
Julija zvečer sta prišla dva starejša Žida, moški in ženska. Sklicevala sta se na Čukove.
»Na tem sva, da naju zaprejo ali pa likvidirajo. Če je mogoče, naju dajte v transport za Ljubljano.«
Lojze še ni rekel, da bo to naredil, vendar je bil pripravljen pomagati. Kot strela pa ga je zadela kretnja moškega, ko je potegnil iz suknjiča listnico s celim šopom tisočakov in mu jih pomenljivo pokazal.
V Lojzetu se je prelomilo.
»Premalo! Mislim, da je stvar preriskantna!« Verjetno jima je naredil krivico.
Rudar iz Essna
Konec julija 1941 je prišla k Lojzetu zgarana utrujena starejša ženska in prosila za podporo. Zdelo se mu je nenavadno, da je bila na spisku izseljencev, ni pa živela v prenočišču.
Povedala mi je, da so izseljenci nekje iz okolice Maribora. Možje bil rudar inje dobival v Mariboru malenkostno pokojnino, sedaj pa ne dobiva ničesar. 35 let je delal kot rudar v Essnu.
»Tri otroke imava v nemški vojski...«
»Pa imate kakšne dokumente? Lahko vse to dokažete?«
»Pošto od fantov...«
Dal ji je nekaj denarja in obleke in ji rekel, naj prinese naslednjič vse s seboj.
Pisma je prinesla zavita v veliki ruti.
Na sliki, ki jo je poslal sin, sem ga videl v nemški uniformi na železniški postaji. V ozadju je bil viden napis »Minsk«. Imela je tudi druga pisma sinov z ruske fronte.
S taksijem jo je odpeljal na nemško poslanstvo k tajniku Zollnerju na Mesničko ulico.
Po obveznem klicu po pisarnah »Colner želi dr. ZollnerJ3 je di. Zollnerju razložil položaj.
»Takšne ljudi ste izselili!«
»To vendar ni mogoče...«
Lojze je videl, kako je dr. Zollner osupel. # »Seveda je. Uradno so vpisani kot izseljenci. Sedaj ne m0;.
jo živeti, pa čeprav je mož delal vse življenje za nemško indus
jo, čeprav so trije sinovi na ruski fronti...
Dr. Zollner ji je dal nekaj denarja in takoj telefonira'^,
urad za izseljevanje v Maribor. Rekli so mu, da bodo primeru
dili.
Dr. Zollnerju je bilo strahotno nerodno. Kasneje je posk1* položaj opravičevati. Rekel je, da nazaj sicer ne bodo šli, vefl' pa bodo Nemci poskrbeli zanje. Nekako opravičujoče je rekej
»Če bi bili izseljenci bolj lojalni do Nemcev, bi imeli ' več pravic...
»Gospod doktor, od ljudi, ki ste jim vzeli vse in jih izs pa res ne morete zahtevati lojalnosti...« J& Po obisku na nemškem poslaništvu se ženska ni več og'a
Kontrola
ičal*11
Konec junija je prišel k Lojzetu na Jurišičevo prelat 1^ iz Ljubljane. uj 5'
»Prevzvišeni me pošilja. Slišimo, da dobro delate. Rad ogledal pisarno...« ;j<
Vedel je, da je »prevzvišeni« ljubljanski škof Rozman,s p z njim že kontaktiral, oziroma mu razložil kako poteka delo grebu in ga prosil za pomoč. ^
Napotil ga je k župniku Janku Vrbanšku, ki je delal v P
ni.
Živila Kranj trgovina in gostinstvo
NOVO
V PREDDVORU!!!
Vabimo vas v popolnoma preurejeno samopostrežno
trgovino DVOR v Preddvoru. Začetek poslovanja v petek, 4. oktobra (danes), ob 10. uri.
Svečana otvoritev popoldne ob 16. uri.
Ugodne cene, posebna ponudba, bogata izbira prehrambenega blaga in gospodinjskih potrebščin, degustacije...
Se priporoča
Samopostrežna prodajalna DVOR v Preddvoru.
zavarovalnica
triglaV, d. d. Ljubljana
Območna enota Kranj Oldhamska 2
razpisuje naslednja prosta delovna mesta, na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti:
1. VODJE SEKTORJA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ
2. VODJE SEKTORJA ZA EKONOMIKO, TRŽENJE IN INFORMATIKO
3. VODJE SEKTORJA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO
4. VODJE SEKTORJA ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
a) da imajo visoko ali višjo izobrazbo, pod tekočo število 1, 2 in 3 ekonomske smeri in pod tekočo številko 4 pravne smeri,
b) da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj,
c) da imajo organizacijske in druge sposobnosti, potrebne za uspešno vodenje, in da so se z dosedanjim delom izkazali v uspešnosti.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d. Ljubljana Območna enota Kranj, Sektor za splošne in kadrovske zadeve, Oldhamska 2, Kranj. Prijave bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisanega roka.
• ■„ nstalih prostorov:
Brezplačno snovanje Strokovna postrežba
za_ .
topeldou
"M S'(M
Posebna ponudba do
F12 oktobra
Blagovnice: Ljubljana Maribor Kamnik
Ptuj , Zagreb
Prodajalne: Domžale Metlika Koper
_ @ metalka
Trgovina za ljudi s posebnimi merili.
V Metali blagog prodaj centrih m
prodajalnah.
A
W Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
KUPCE OBVEŠČAMO, DA SE V NAŠI TRGOVINI LAHKO 0SKRBIJ0
z rezervnimi deli za vse tipe traktorjev IMT, traktorjev TV ter rezervnimi deli za program škropilne tehnike (atomizerji, škropilnice)
V ZALOGI IMAMO
akumulatorje proizvajalcev Unis-Tesla Brčko, Munja Zagreb, traktorske gume in gume za osebna vozila
POSEBNA PONUDBA:
Vsi tipi avto prikolic po ugodnih cenah
VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU
V HRASTJU ® 326-033, 324-035 Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
zajceK,
TRGOVINA ZA OTROKE
Ulica Janka Puelja 7, Kranj, tel.: 064/325-103
Poleg oblačil, kozmetike, ortopedske obutve Petejan, igrač in šolskih potrebščin, velika izbira otroške opreme iz uvoza:
• vozički • stajice • hojice • nahrbtniki
• avtosedeži • previjalne mize...
0» »»»
SAMSUNG     CM SAMSUNG
Electronics ** Electronics
IZKORISTITE ŠE ZADNJO PRILOŽNOST NAKUPA PO STARIH CARINSKIH DAJATVAH
TV 70 cm, TTX, stereo TV 51 cm, TTX TV 51 cm
videorekorder, 3 glave, VPS
hifi stolp, CD, digit., daljinsko upravl|anje
CD gramofon, daljinsko upravljanje
radiokasetofoni
od 3.990
42.990,00 23.790,00 20.990,00 19.990,00 20.590,00 8.990,00 10.990,00
Cene veljajo samo še do 8. 10. oz. do spremembe valute.
del čas
od ponedeljka
do petka
9 do 12 ure,
od 15 do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel : 212-367
PRIHRANEK ČASA IN DENARJA
IN ŠE PRISPEVEK V BOJU ZA ČISTEJŠE OKOLJE...
To je KOMBINIRANI PREVOZ z vlakom in avtobusom od doma do delovnega mesta ali šole. In nazaj, seveda.
Kranj: posebni avtobusi od Mlake do železniške postaje. Vmes ustavljajo na vseh pomembnejših postajališčih.
Drugi avtobus pelje od Dijaškega doma preko Planine do železniške postaje. Vozni redi avtobusov so usklajeni z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali na Jesenice.
Škofja Loka: avtobus iz Podlubnika do železniške postaje. Vmes ustavlja na vseh pomembnejših postajališčih.
Tudi ta vozni red je usklajen z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali v Kranj oziroma naprej na Jesenice.
Če želite z vlakom iz Kranj ali Škofje Loke v Ljubljano, vam ni treba prav do ljubljanske železniške postaje. Izstopite lahko na postajališču Litostroj, kjer čakajo posebni avtobusi mestnega potniškega prometa za smer proti Bežigradu, Centru in Viču.
MLAKA - BEŽIGRAD: 50 MINUT! PODLUBNIK - BEŽIGRAD: 40 MINUT!
Vse vrste železniških popustov veljajo tudi za kombinirani prevoz
železniško gospodarstvo ljubi jana
GLAS 24. STRAN
ŠPORT
UREJA: VILMA STANOVNIK
Petek, 4. oktobra 19} Pet
Šesto kolo alpske lige v hokeju na ledu
Na Bledu usoden kazenski strel
Bled, Forno di Zoldo, 1. oktobra - Že v torek zvečer je bilo odigrano šesto kolo alpske lige v hokeju na ledu. Kvalitetna srečanja so dokazala, da igranje naših moštev v alpski ligi pomeni novo možnost vzpona hokeja pri nas. Medtem ko na domačem ledu ekipa Bled Promoli-nea ni bila kos italijanskemu nasprotniku, ekipi Asiaga, so Jeseničani tokrat odlično zaigrali na gostovanju in domov prinesli visoko zmago. V torkovem srečanju v Tivoliju pa je športna sreča zapustila tudi hokejiste Olimpije Hertza, ki igrajo v skupini A alpske lige. Vso tekmo so namreč vodili in šele na koncu je uspelo gostom izenačiti. Po podaljšku in kazenskih strelih je zmaga odšla v Milano.
Za torkovo tekmo na Bledu je značilno vsaj troje - premalo učinkovit napad domače ekipe, slabo sojenje in na koncu previsok poraz. Tekma se je začela z nekaj lepimi akcijami, prvič pa je gol zadel Micheleti v 19. minuti. Asiago je vodstvo 0 : 1 obdržal še vso drugo tretjino, saj ploščica na nobeni strani ni in ni šla v gol. Zasluge za to je imel v domači ekipi tudi vratar Domine Lomovšek, ki je vse do zadnjega dela igre branil odlično. Zadnji del igre se je začel umirjeno, nekaj več kot petsto gledalcev pa je nestrpno čakalo prvi gol domače ekipe. To se je v šesti minuti posrečilo Aleksandru Rožkovu. Po izenačenem rezultatu so Blejci spet imeli priložnost, vendar pa sodniki niso piskali kazenskega strela. Pač pa so zapiskali za Asiago (kot bi se jim hoteli oddolžiti za gol, ki ga jim nekaj trenutkov prej niso priznali) in Simioni je bil pri izvajanju kazenskega strela uspešen. Rezultat je bil 1 : 2 za Asiago in Blejci, ki že od prvega kola niso zmagali, so začeli popuščati. To pa so izkoristili gostje in za konec napolnili domači gol. Končni izid je bil 1 : 5.
Jutri se začenja letošnja košarkarska sezona ;
V zeleni skupini tudi Triglav
Slovenska košarkarska liga za moške se bo v Kranju začela s srečanjem med Triglavom in Smelt Olimpij0 v ženski ligi pa bo že v prvem kolu gorenjski derbi med ekipama Kranja in škofjeloško Odejo Marmor
I
Kranj, Škofja Loka, 2. oktobra - Letošnja košarkarska sezona se te dni začenja z ultimati k/..J, ki jih kljub vse hujši vojni še načrtuje YL'BA ligo. Vendar pa najboljši slovenski moški in ženski košarkarski klubi končujejo zadnje priprave na novo ligaško sezono, ki prinaša tudi drugačno organiziranost. Tako se bodo najboljše moške ekipe pomerile v zeleni (boljši) in rdeči skupini, na koncu pa odigrali končnico. V tej skupini je tudi ekipa Triglava, lanski zvezni ligaš. Mesto med najboljšimi ekipami v slovenski ženski košarkarski ligi pa sta si z lanskima visokima uvrstitvama v slovenski ligi priborili tudi ekipi košarkarje Odeje Marmorja iz Škofje Loke in Kranja.
Težko je reči ali vsem košar-   kapetan Darko Omahen, ki je
karskim ekipam ustreza nov tekmovalni sistem, vendar pa je jasno, da bodo z načrtovano sezono lahko nezadovoljni le najboljši, ki so se še lani merili z najkvalitetnejšimi hrvaškimi in srbskimi klubi.
prenehal z igranjem, nihče ne ve, kam je izginil Ranko Carapič, Sušič je šel v Postojno, Vukiča smo za eno sezono "posodili" v Titovo Užice, Roman Horvat pa je odšel v Smelt Olimpijo. Tako imam.-, "-»nutno petnajst igral-
Na Bledu so bili močnejši igralci Asiaga. Foto: G. Šini k
Takole pa je po koncu tekme razmišljal domači trener Rudi Hiti: "O današnji tekmi lahko rečem, da je ekipa Asiaga pač boljša od naše in da bi za zmago proti takemu nasprotniku potrebovali veliko sreče ali pa bi moral Domine braniti v takšnem slogu, kot je branil do zadnjih minut. Vendar vsega vratar pač ne more narediti! Največja težava v ekipi so trenutno poškodbe. Se vedno je poškodovan Stolbun, danes se je poškodoval še Boris Pajič (kaže. da je pretres možganov), Pavlin ima zlomljeno roko... Konec tedna odhajamo v Bolzano. Realno gledano je tamkajšnja ekipa boljša, skušali pa bomo ierati čimbolje in če bo mogoče izgubili s čim-manjšim rezultatom." Miloš Potočnik pa je povedair"V ekipi se poznajo poškodbe, saj nas igra le deset, enajst. Druga moštva v ligi SO Že tako močnejša, igrajo na tri napade, mi pa smo oslabljeni... Mislim pa. da ekipa, ki ne da gola iz toliko priložnosti, kot smo jih mi imeli danes, pač ne more zmagati. Prelomnica v današnji igri pa je bila takrat, koje po izenačenem rezultatu sodnik dosodil kazenski strel nasprotnikom."
Hokejisti Acroni Jesenice pa so v torek gostovali pri italijanskem ligašu Zoldu. S prepričljivo igro v vseh treh delih so navdušili tudi tamkajšnje gledalce, saj so igrali hitro, kombinatorno in zelo odgovorno v obrambi. Rezultat tega je bila visoka zmaga 2:12 (0:3, 1:6, 1:3). Gole so dosegli Mlinarec štiri, Smolej, Razinger in Varjanov po dva. ter Crnovič in Šuvak po enega. Tokrat je bil posebno razigran tretji jeseniški napad - Mlinarec, Razinger in Sašo Pretnar, vendar so /a lepo zmago zaslužni vsi.
Ob zaključku redakcije rezultat tekme Acroni Jesenice - Asiago še ni znan, železarji pa že v nedeljo zvečer ob 18. uri doma gostijo celovški KAC. To bo po več prijateljskih tekmah zopci prva tekma uradnega tekmovanja, zato v dvorani Podmcžaklja pričaku- ' jejo obisk številnih navijačev. Kot pravijo v domačem taboru, tekmo čakajo mirno, igralci obljubljajo borbeno igro in zatrjujejo, da bodo tudi tokrat številni ljubitelji hokeja odhajali domov zadovoljni. • V. Stanovnik, B. Jeršin
11. kolo slovenske nogometne lige
Živila Naklo brez Taneskega
Naklo, 2. oktobra Slovenska nogometna liga se bo z nedeljskim 11. kolom prevesila v drugo polovico jesenskega dela, v katerem se je izkazal tudi edini gorenjski predstavnik, ekipa Živil Nakla. Potem ko so Naklancem po devetem kolu napovedovali, da je njihovih letošnjih uspehov konec, so v nedeljo v gosteh pri Liqui Moly S>obodi spet iztržili obe točki in obdržali odlično tretje mesto v enaindvajsetčlanski ligi.
Tokrat nogometaše Živil Nakla doma čaka težko srečanje, čeprav je gostujoča ekipa, ekipa Steklarja iz Rogaške Slatine, trenutno sedma na prvoligaški lestvici in je štiri mesta /a Naklanci. Vendar pa zaostaja le /a štiri točke, v zadnjem srečanju doma je zmagala, na gostovanju pa igrala izenačeno. "Zavedamo se. da prihaja k nam kvalitetno moštvo, ki seje letos okrepilo z igralci hrvaških klubov in v zadnjem času igra dobro. Naša ekipa pa bo tokrat nastopila brez Taneskega. ki je na zadnji tekmi dobil rdeči karton in še ne vemo. ali ne bo smel igrati na dveh ali treh tekmah. Kljub temu pa igralci obljubljajo borbeno igro in seveda pričakujejo pomoč številnih navijačev na nedeljski tekmi, ki se bo tokrat začela že ob 15. uri," je po\edal predsednik NK Živila Naklo Dane Jošt.
Kot je znano, je Nogometna zveza Slovenije ob začetku letošnje sezone zahtevala ureditev garderob ob igrišču v Naklu. sicer bi s ! oktobrom morali začeti z igranjem tekem drugje, najbrž v Kranju. '\i skrbi, s se je urejeno in dovoljeno nam je nadaljevati ligo na domačem igrišču v Naklu," pravi Dane Jošt. • V. Stanovnik
Tenis
Prvaka Gorjančeva in Weiseisen
Kranj, oktobra - Na igriščih TK Triglav je bilo konec tedna prvenstvo Gorenjske v tenisu za rekreativce. Med osmimi ženskami je Slavila Tatjana Gorjanc, med 45 moškimi pa Žiga VVeiseisen. Rezultati:Ženske - za sedmo mesto: Ocepek - Kuzma 9:1, za peto mesto: Rauch - Si-■ CC 9:0. Za tretje mesto: Ponikvar - Orehar 9:6. za prvo mesto Gorjanc - Stare ."!:(> (7:5. 6:1). Pri moških sia s polfinalu igrala Gaser -VVeiseisen: 1:2 tet Por - Nadižar 2:0. V finalu je bil boljši VVeiseisen. ki je zmagal z 2:0. Po končanem tekmovanju je bil srečelov. za katerega so dobitke prispevali: Elan, Živila, MIP. Rainbov. Casablanka. Tenis - Sašo. Mini bar. Tibhar. Disko Gorjanc. Praprot. Mlekarna: Kranj. Rodeo, Pizzerija Orli in Mona Lisa. • J. Marinček |
Pionirji Triglava prvaki
V Ljubljani je bil sklepni del prvenstva republike Slovenije za pionirje. V zaključku so sodelovali pionirji Smelt Olimpije, Mavrice Ilirije, Jezice in Triglava. V boju za prvo mesto je ekipa Triglava v postavi Jankovič, Stegnar, Flander, Damjanovič, Hrvatiti, Rozelj, Stehtaj. Milic; Hofnar, Drobnjak, Radikovič in Klep premagala ekipo Ilirije Mavrice in postala slovenski prvak, • J. Marinček
Triglav meri med pet
Pred začetkom košarkarske sezone se v Kranju mnogi sprašujejo, kaj v Sloveniji pomeni najboljša gorenjska ekipa Triglava, ki nas je lani zastopala celo na zvezni ravni. Prva novost je, da imam ekipa že od poletja novega trenerja Igorja Dolenca, ki pravi: "Trenirati smo začeli 5. avgusta, ogromno smo delali na telesni vzdržljivosti. Odigrali smo tudi dvanajst tekem za trening s slovenskimi in hrvaškimi ligaši. Ekipa je v novi sezoni oslabljena, odšlo je pet igralcev, prišli pa so trije novi. V ekipi je spet Dušan Mitič, iz vojske se je vrnil Grega Jcras. dobili pa smo Petra Cera-njo iz Ilirije. Ekipo je zapustil
cev, sedem je članov, osem pa mladincev. Ekipe v naši zeleni skupini, na čelu s Smelt Olimpijo, so letos precej spremenjene. Po prvem delu bi bili radi uvrščeni do petega mesta, kar nam bi vnaprej zagotavljalo, da bomo tudi drugi del normalno zaigrali v zeleni skupini."
Kot je ob tem povedal tehnični vodja KK Triglava Rudi Hlebec, trenutno še iščejo glavnega sponzorja, dogovarjajo se z Gorenjko... V klubu namreč manjka denarja, stroški so veliki, zaradi neurejenih razmer v Jugoslaviji še tudi ne vedo, kaj bo z odškodninami (primer Ranka Carapića). Vendar pa računajo na podporo gledalcev. Ze za prvo tekmo, ki bo v soboto zvečer doma, v dvorani na Planini z Iju-
Košarka
Gorenjski prvak je ekipa Bexel
Kranj, 2. oktobra - Ekipa Bexel. za katero so nastopali Lipovec, Hafner. Razinger. Potočnik, Malavašič. Traven, Hagy, Mohorič, Koren-čan in Hlebec so letošnji prvaki Gorenjske. V zaključnem delu tekmovanja so v polfinalu premagali Gotik s 93:78 (42:41) ter v finalu ekipo Sigme z 68:53 (34:27). • J. M.
Vabila, prireditve
Tekmovanje z gorskimi kolesi - Na dvokilometrski progi ob Šport hotelu na Pokljuki bo v soboto, 5. oktobra, 3. tekmovanje z gorskimi kolesi za pokal "Šport hotel Pokljuka" in pokal "Tabor trophy plus 1991". Tekmovanje bo v devetih kategorijah, starta pa sla ob 10.30 in 11.30 uri. Prijave sprejemajo eno uro pred startom, štartnimi je 100 din. Najboljši v absolutni konkurenci prejmejo pokal in praktično nagrado, zmagovalci po posameznih kategorijah pokal in praktično nagrado, najstarejši in najmlajši udeleženec praktično nagrado, vsak udeleženec pa dobi po tekmi toplo malico in diplomo. Prijave in informacije sprejemajo v Šport hotelu Pokljuka (77-027) in na ZTKO Kranj (211 - 235. Marjan Lampret).
Gorski dirki na Stari grad - To soboto, 5. oktobra, s startom ob 15. uri, organizirajo pri Baškem jezeru v Rožni dolini na avstrijskem Koroškem gorsko dirko za rekreativce, ki bo potekala na progi Bekstein -Finkenstcin - Stari grad (6 kilometrov). Kolesarji bodo nastopili v kategorijah rekreativci, seniorji 1. in II. ter ženske. Podelili bodo tudi nagrade in pokale, zmagovalec pa prejme 1.000 AS. Štartnina je 100 šilingov, prijavite pa se lahko na startu. Informacije o dirki daje Jo-ško VVrolich (tel. 9943 - 4254 - 2995) na tekmovanju pa so obvezne čelade. V nedeljo, s startom ob 14. uri, bo tudi gorska dirka na Stari grad.
Slovensko mladinsko prvenstvo v dresurnem jahanju - V Bobovku pri Kranju bo to soboto, 5. oktobra, z začetkom ob 9. uri slovensko mladinsko prvenstvo v dresurnem jahanju. Tekmovalke in tekmovalci bodo nastopili v dresurnih nalogah A, L in M. Organizatorji pričakujejo udeležbo naših najboljših klubov iz Ljubljane in Lipice, veliko pa stavijo tudi na svoje mlade tekmovalce.
Kros v Seničnem preložen - Organizatorji krosa V Seničnem, ki bi moral biti danes, sporočajo, da je preložen na ponedeljek. 7. oktobra, od 15.30 ure dalje. Prijave sprejemajo v pisarni ŠZ Tržič (50 - 766. Janez Brzin) do ponedeljka do 12. ure ali pa še pol ure pred začetkom krosa V Seničnem na startu.
2. Prešernov super maraton - V Prešernovi ulici v Kranju bo to soboto, 5. oktobra, ob 9. uri. start 2. Prešernovega super maratona. Tekači bodo tekli 60 kilometrov do Vrbe in nazaj v Kranj, možno pa je teči tudi le iz Vrbe do Kranja. Ti tekači pa bodo startali ob II. uri v Vrbi in bodo tekli 30 kilometrov do Zlatega polja. Vsem, ki se za maraton še niste prijavili, organizatorji sporočajo, da seje moč prijavili še v soboto zjutraj v LB TBG V Prešernovi ulici v Kranju, vendar bo štartnina 350 din. Razglasitev rezultatov bo ob 16. uri v Kranju.
,\a rolkah od Gorij do Pokljuke - To nedeljo, z začetkom ob 10. uri. pripravlja ZTKO Kranj tekmovanje v rolkah od Gorij do Pokljuke. Start za kategorije članov, juniorjev in starejših mladincev je od avtobusnega obračališča v Zg. Gorjah, za vse ostale kategorije pa pred gostiščem na /atrniku. Cilj bo na odcepu za Šport hotel na Pokljuki. Prijave sprejemajo eno uro pred prvim startom, rezultati pa bodo objavljeni pol ure po končanem tekmovanju pred Šport hotelom na Pokljuki. Najboljši prejmejo praktične nagrade, vsi pa toplo malico. Prijavnimi je 100 dinarjev, informacije pa dobite na ZTKO Kranj (211 - 235 Marjan Lampret) ali pri Smučarski zvezi Slovenije (061/325 - 365).
Ekipa Triglava bo lesto igrala v postavi: Željko Bošnjak, Gregor Peter Ceranja, Darko Kostigar, Gregor Lojk, Marko Mulej, Aco JJ hajlovič, Dušan Mitič, Aleš Prevodnik, Iztok Prezelj, Franci S"' Slavko Tadič, Marko Tušek, Gregor Hafnar, Boštjan Srčič, M*' Milic. Foto: J.Cigler
bljansko smelt Olimpijo, so za navijače pripravili nagrade ob žrebanju vstopnic, ki jih podarja pokrovitelj MIP iz Nove Gorice, med polčasom pa bo tudi posku-šnja MlP-ove mortadele.
V ženski konkurenci Kranj in Odeja l^armor ,
V najelitnejši ženski slovenski košarkarski ligi bosta zastopnici Gorenjske dve ekipi: ekipa K K Kranj in ekipa KK Odeja Marmor. Prav prvo srečanje, to soboto, pa bo obračun med tema ekipama.
"Ekipa košarkaric Odeje Marmorja, ki sem jo prevzel letos, je prizadevna. Dosedanji trenerji so dekletom "vložili" srčno borbo, ki jo v ženskih ekipah zaslediš redkokdaj. Napaka ekipe
je, ker dekleta niso visoka. \°f. nadoknadijo s hitrostjo, p1* devnostjo. Zavedamo se. da bo ga precej težka, da je v njej Je ca z mlado ekipo iz prve lige! prve B lige so se vrnile Rog3-in Maribor, ki imata tudi * in uigrani ekipi. Tudi Kranja ke, s sicer isto ekipo, so m boljše. Podobno velja za "J ekipo, v kateri glede postav'e sprememb. Ostale ekipe so da malo slabše. Tako v kiubu1 tos računajo na uvrstitev V v lestvice, koliko smo pa sposo-pa se bo kmalu pokazalo. Povsem pa bi nas veselilo, če bi t- ^ po igro pridobili gledalce, ki **1 ski šport prevečkrat zapostav'Jj jo. Vendar pa je tudi ženski SPj^ lep, le gledati ga moraš kot ga,"  pravi  trener ekipe O* Marmorja Brane Lojk . • V. 5P novnik
2. kolo rokometne super lige
Kranjčanke gostijo Olimpijo
0
Kranj, 2. oktobra - Prejšnji konec tedna so se začele rokometne -med njimi tudi super liga za moške in ženske. Preddvorčani so v prV kolu morali priznati premoč najboljše slovenske rokometne ekipe P', varne Laško, gorenjske zastopnice v super ligi, igralke Kranja pa s0. kljub dobrim nasprotnicam odlično izkazale na gostovanju v Vele0' ko so s precej športne smole ob koncu izgubile le za en gol.
To soboto rokometašice Kranja igrajo doma, gostijo pa na. šo slovensko ekipo, rokometašice Belinke Olimpije, ki so že na A vem. srečanju v Mariboru dokazale, da so favoritinje v ligi. ^'j; igralke so prejšnji teden v Velenju sicer nesrečno izgubile, p^'1^ pa so dobro igro in se resnično borile. V soboto že ob 16. uri v d^ ni na Planini pričakujemo najboljšo slovensko ekipo. Olimpij'1- N g dar pa dekleta pravijo, da se ne bodo vdale vnaprej in se bodo Wl do konca. Veliko pa bi k igri pripomogla tudi pomoč navijačev. z j jujc predsednik RK Kranj Bratislav Stojkovič. Rokometaši ?L dvOra tokrat gostujejo pri ekipi Pomurka Bakovci. • V. Stanov"1
LIGAŠKI SPORED
NOGOMET
Slovenska nogometna liga
Naklo: nedelja, 6. oktobra ob 15.uri: Živila Naklo - Steklar Območna članska liga - zahod
Žiri: nedelja, 6. oktobra, ob 15. uri: Alpina Žiri - Elan Gorenjska nogometna liga - člani <
Bitnje: Bitnje - LTH, Meja: Mavčiče - Lesce, Sveti Duh: PoK Visoko, Bled: Bled - Šenčur, Stražišče: Sava - Creina, Ore*1 Zarica - Trboje, Orehek: Zarica - Trboje, Olševek: GrintaV Kondor, Podbrezje: Podbrezje - Reteče, Hrastje: Hrastje - Jesejf ce B, Velesovo: Velesovo - Živila Naklo, Tenetiše: Podgorje • ^ žič, Britof: Britof - Preddvor Tekme so v soboto, 5. oktobra 15. uri
ROKOMET
Super liga - ženske „j
Kranj: dvorana na Planini, sobota, 5. oktobra, ob 16. uri: K«-3 Olimpija
Republiška liga - moški ^
Škofja Loka: dvorana Poden, sobota ob 20.uri: Šešir - GP<3 suplje
Republiška liga ženske - zahod ||
Kranj: dvorana na Planini, nedelja ob 9. uri: Kranj - Alple* žišče: sobota, 5. oktobra, ob 18. uri: Sava Kranj - Olimpi.la
HOKEJ
Alpska liga j
Jesenice: Podmežaklja, nedelja 6. oktobra, ob 18. uri: Acr°> ^ senice - KAC Celovec Bled : Športa dvorana, torek, 8. o*1 ob 19. uri: Bled Promolinea - ATSL Graz
KOŠARKA
Slovenska liga moški - zelena skupina
Kranj: dvorana na Planini, sobota, 5. oktobra, ob 20. uri - Smelt Olimpija Slovenka liga - ženske
Kranj: dvorana na Planini, sobota, 5. oktobra, ob Kranj - Odeja Marmor
• Tri?1
17.45
ur'
I
GASTREMA     vodnik po gostinski
opremi
Gastrema
Celovška 149 Ljubljana
telefon 061 554 781
PTT PODJETJE KRANJ, p. o. Mirka Vadnova 13 64000 Kranj
objavlja prosta dela in naloge:
1. NAJZAHTEVNEJŠE ANALIZE IN PLANI
2. PREVZEM, PREDELAVA, ODPRAVA IN SPREMLJANJE POŠTNIH POŠILJK - pošta Kranj 1
3. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - pošta Tržič
Pogoji pod 1):
- diplomirani ekonomist ali druga ustrezna izobrazba
- najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
2) :
- poštni manipulant oz. druga ustrezna izobrazba III. stopnje strokovne izobrazbe
3) :
- poštni manipulant oz. druga ustrezna izobrazba III. stopnje strokovne izobrazbe
- vozniški izpit A ali B kategorije
Delovna razmerja se sklenejo za nedoločen čas s poskusnim delom pod 1 - 3 mesece, pod 2 in 3 - 1 mesec. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: PTT podjetje Kranj, Mirka Vadnova 13, 64000 Kranj. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS št. 12/91) in 147. člena 4. odstavka Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89) razpisuje dela in naloge:
RAVNATELJA
Pogoji:
- visoka izobrazba
- pedagoško-andragoška izobrazba
- opravljen strokovni izpit
- najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju
Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili, kratkim življenjepisom in programom dela na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola, Podlubnik 1 b, 64220 Škofja Loka, s pripisom »za razpis«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po odločitvi sveta šole.
AVTO
ŠOlfi
VIC • MlflCH VOZNIK KOflOSKfl 5 ( HOT6L OKlNfl ) tal. 813-650 Int. 81B 38S - 608
- Teoretično In praktično Izobraževanje
- Izposoja osebnih avtomobilov, vožnje porok z voznikom In Video kamero.
- fl€NT-R - CAR -
OBLAČILA ZA NE
PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO!
Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme.
Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov.
Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme.
Naši novi proizvodi so:
za krave molznice v ekstenzivni reji z nizko mlečnostjo
za krave molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila
kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz pesnih rezancev v poletnem obdobju
za prašiče, ki imajo v osnovnem obroku pretežno silirano koruzo
S
If in
IVravimin
za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih površin, lahko tudi z dodatkom manjših količin koruzne silaže, in za vse presu-šene krave ne glede na sestavo obroka
kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz koruze v poletnem obdobju
kot dodatek za pripravo popolnega močnega krmila za mleko
^3 za prašiče, ki imajo v osnovnem obroku Spi  pretežno žitno zrnje
optimalno izkoriščanje doma pridelane krme
• večja proizvodnja
• boljše zdravstveno stanje
VEČJA GOSPODARNOST REJE
K
RAVIMIN IN f RAVIMIN
DODATEK, KI GA CENI DOBER GOSPODAR
MALI OGLASI
^217-960
AVTODELl
Prodam /imske GUME s platišči za VW. ■g 75-291_16721
Prodam već REZERVNIK DELOV za Lado Samaro. ^ 217-119 16744
AVTODELl Coral Usce! Renault. Golf, Zastava. Ugodno! 16751
Prodam nove plastične BLATNIKE /a R 4. flf 216-153 16761
Prodam 621-094
razne  DELE za Z
101. ® 1681 1
lek ljubljana veterina
Prodam komplet MOTOR za Kombi 25 Cimos. ^ 312-255_16872
Prodam R 4 T L. letnik 1980, po delih 1f 66-041, /večer 16887
Prodam VW 1300, letnik 1970. registriran do oktobra 1991 , i/ključno samo za dele. ® 218-059 16909
Prodam desno OGLEDALO za Opel Commodor. 1g 311-IS8_I6915
Sončno STREHO za avto, prodam ^ 633-736 I6937
Ugodno prodam dodatne prednje in zadnje kromirane CEVI. zavorne ČELJUSTI, prednje LUCI, ROKO za prednje kolo. radnji SPOJLER, prednji ODBIJAČ, stransko vratno STEKLO in druge DELE za Lado Niva. flj1 77-054 16950
Prodam kompletni MOTOR za Golf die-sel I600, letnik-1983. Ogled popoldan. Krnica 2/d. Zg. Gorje_17025
Prodam silažno KORUZO in ELEKTRO-MOTOR, 8 8 kW. flf 74-376 I6896
Prodam rabljeno hladilno SKRINJO. PRALNI STROJ. KAVČ in JOGl.ll ^ 43-25 I_16900
Prodam traktorske OUME, dim I 1.2 - 10
-   20   in   otroško   POSULI ICO
622-192_[7016
Prodam LADO Riva I300, letnik I988 in 6 kub. m, PLOHOV flp 64-258      l 7046
STAN, OPREMA
Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. ^ 75-310, po 20 uri 16440
Ugodno prodam nov WC KOMPLET.
svetlo rdeč. ® 50-825 16747
Zaradi selitve ugodno prodam razno PO-HlSTVO. g* 802-201. popoldan 16772
Kotno SEDEŽNO GARNITURO Kolce, proizvajalca Zlil Tržič, kol nova. ugodno prodam. Šuštar. Na kresu 20, Železniki, flt 66-441, ittt. 241 ali inl 316, dopoldan
Dva, skoraj nova, FOTELJA, ugodno prodam ^ 214-006 16851
Prodam LEŽIŠČI in JOGI, novo "Jf 214-278. po 12. uri_16895
Ugodno prodam KAVČ in dva HOTELI A.      801-514 16927
Prodam starinsko, nizko. OMARO s pre-dali. (ona po dogovoru. Francka Zych, C. talce* 8/b, Jesenice 16940
Nove JOGU K Meblo. prodam 50 odstotkov ceneje kot v trgovini. ^ 52-087
Ugodno prodam KUHINJO in SEDEŽNO GARNITURO, <B> 329-982 16974 Prodam na novo predelan raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA, fif 218-826, po 16. uri 17023
KLJUČAVNIČAR - ŠOFER, z B in C kategorijo išče SLUŽBO. Naslov v oglasnem oddelku. 16939
Honorarno delo nudim izkušenim ro-čnim Pit lil JAM       325-440 16952
Če imate dovolj prostega časa m si telite dodatno zaslužiti, se pridružite uspešni zastopniški skupini DZS. ^ 59-063
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom flf 46-443 16726
DELO na kmetiji, iščem. Informacije na ^ 329-045 16727
Honorarno zaposlimo večje število ljudi. 621-416_16763
Razpisujem ŠTIPENDIJO za V stopnje -Gimnazija Šifra: GIMNAZIJA 16984
Iščem ORGANIZATORJA akviziterjev za Božična in Novoletna darila. Šifra: BOŽIČ_■ 16985
Kava bar "Lev" Preddvor in prenovljeni Kava bar "Primadona" Trebija. sprejmeta več simpatičnih deklet za STREŽBO, v redno delovno razmerje. Ponudbe s telef. štev. pošljite na naslov : Kava bar "Lev". Preddvor 9, 64205 Preddvor_16988
Nudimo DELO - ČIŠČENJE poslovnih prostorov, v Stražišču. Šifra: VESTNA
Iščemo osebo /a POMOČ materi. Plačilo po dogovoru. Nudimo Stanovanje in hrano. 75-802 ali 79-610, od 18. do 19. ure_17001
Honorarno zaposlim dekle za STREŽBO. g 217-720_17004
Zaposlim dva KV SLIKOP1.ESKARJA. s 5-letno prakso v slikopleskarstvu ^ 212-391, od 19. do 20. ure_17017
Išče mlado, komunikativno PRODAJAI -KO, za delo v tekstilni trgovini, flf 222-360 17033
Iščemo AKV1ZITERJE. 22-41. Porenta
221-321. inl. 17070
Pridružite se skupini za PRODAJO otroške literature. Zaslužek neomejen! W 310-169_ 17102
Honorarno zaposlim dekle za STRE ŽBO v Pizzeriji. f 217-720 17103
ROBINSON club TRŽIČ DETELJICA
tel.:52-266
DANES
4. 10. ob 21. uri nastopa
DINO DVORNIK
ŽIVALI
Prodam rjave KOKOSl nosnice za zakol al! nadaljno rejo. Nesnost še 65 odstotna Cena 50,00 din Dobite lahko tudi zaklane in očiščene kokoši. Cena 55,00 din. Ivan Resnik. Moste 76. Komenda, vsak dan, od 4 do 9 10, 1991 16695
Prodam 4 mesece starega BIKCA simen-talca. Zgoša 4/a, Begunje 16696
PSA Čivavo. I rodovnikom, prodam ^ 78-403 ah 78-554 16707
Prodam PUJSKE, težke 30 kg in manjše. Sp Umik 60 16719
621-741, 16723
Prodam JUNICO za zakol popoldan
Prodam 10 dni staro TELIČKO Drulov-ka 17, Kranj 16766
VARSTVO	TELICO. stara 2 leti, zamenjam za brejo kravo ali telico. Vrhunc, Podblica 12. Zg Besmca 16773
V popoldanskem času VARUJEM Otroke; lahko občasno. ^ 215-701. zvečer 166X5	Prodam 300 kg težko TELICO za zakol. Virmaše 42, Sk 1 oka 16774
—     Prodam mladiće SKOISKEGA OVČAR-	
ZAPOSLITVE
Gostilna V Kranju zaposli KUHARJA ali KUHARICO ter dekle za honorarno po-moč v STREŽBI & 221-224 16389
Gostišče "Mojca" v Bohinju zaposli NATAKARICO, z najmanj 2-letno prakso. Delo je v popoldanskem času - od 15. do 23. ure. ponedeljki so dela prosti dnevi. Informacije na flj 721-031, vsak dan po 12. uri_16585
Sprejem DELO na dom - leplenje, šivanje, pletenje... ^ 215-701, zvečer 16648
DELO na vašem domu. delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znako, nato boste dobili potrebno navodilo Pav-la Pustišek, Virmaše 49, 64220 Škofja Lok Slovensko podjetje, s sedežem v Ljubljani, išče ZASTOPNIKE. Šifra: DOBRO
PLAČILO_ 16810
Stalno zaposlitev dobijo Siviiji: S
801-018_16818
Iščem pripravniško DELO - ekonomski tehnik,      43-489_16849
Nudimo DELO v gostinskem lokalu flf 222-192 16860
JA, z odličnim rodovnikom ^ 75-614
Pniaznom   ljudem   oddam   tri mlado MUCKE, stare 1.5 meseca. V 241-831 Prodam dve TELIČKI simentalki. slan 4 in 12 mesecev, /a nadaljno rejo. Dežman, Savska 15. Rihno - Hlod 16789
Prodam 14 dni starega BIKCA simental-ca. Milan Slehe. Podhoršt 14, Komenda
Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJI - psičke, g 692-098 16828
Oddam prijaznega PSIČKA - mešanec kokeršpanjel, star 6 mesecev. ^ 43-423
Prodam breje OVCE
66-344
Prodam 14 dni staro TELIČKO timental-ko. Sr. Bela 36. Preddvor_16904
Prodam 7 tednov staro TELIČKO simen-talko. Velesovo 12 16913
Poceni prodam breje KOZE. odlične mle karice in pripuščam smasloga čistokrvnega KOZLA. Mateja Soklič, Cirajska 48, Bled 16960
Prodam ZAJCE. 230,00. din. Škofja Lo-ka.H} 631-620 16975 Srednjo, črne PUDUE, z rodovnikom Šampijonskih staršev, prodam po 800 DEM. U 328-801 16981
Mercator
POTROŠNIKI!
Prišel je čas ozimnice. Mercator-KŽK Kmetijstvo Kranj prodaja v sadovnjaku Preddvor jabolka od 18,00 - 26,00 din za kg vsak dan, razen nedelje, od 9. -17. ure in jedilni krompir v skladišču Šenčur od 4,50 do 5,50 din za kg vsak dan, razen nedelje, od 7. -14. ure.
SE PRIPOROČAMO!
GLAS 26. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 4. oktobra 1991
Poceni prodam LABRADORCE. brez rodov nika. stari 6 tednov. ^ 632-666
Rjave JARK1CE ter manjše in večje PRAŠIČE,  prodam.  Stanonik.  Log 9.
Škofja Loka, TE 65-546_17010
Prodam TELICO simentalko. tik pred te-litvijo, tretje tele in 150 kg težkega BIKCA, za rejo. Žiganja vas 31. Duplje 17026
kalifornijske ČRVE. zelo poceni prodam.
Zorč. Betonov a 22. Kranj_17076
Ugodno prodam NEMŠKE OVČAREE, z rodovnikom, stari 7 tednov. ^ 631-092
NOVA TEL. ŠT.
328-540
CjOndU'ser v s
RAJKO KMIFIC
Tončka Dežmana 4, Kranj
STANOVANJA
Družbeno 2-sobno STANOVANJE, na Planini II.. zamenjam za večje Šilr.i KRANJ IN OKOLICA_16701
V Podlubniku prodam 2-sobno STANOVANJE. Ur 622-615 _16742
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE. 54 kvad m., v bližini glavne Pošte, za večje (2-sobn -1- kabinet ali 3-sobno). ^ 217-859_16803
V naiem oddam konfortno, opremljeno. 1.5-SObno STANOVANJE, s telefonom, najboljšemu ponudniku, šifra: PLANI-NA - PREDPLAČILO_16953
Prodam 2-sobno STANOVANJE. 60 kvad. m. Cena po dogovoru. Možnoast 50 odstonegu kreditiranja flf 323-684 ali 633-927 17007
Nujno prodam 2-sobno STANOVANJE. m 323-525. od 10. do 12. ure. ob delavnikih_17014
Oddam SOBO. za pomoč v gospodinjstvu "» 061/612-738 17032
UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV! FORD (FIESTA, ESCORT, ORION) FIAT (UNO, TYP0, TEMPRA, PEUGEOT) DOBAVA TAKOJ VRBA d. o. o. 064/218-454
MOŽNA TUDI HRVAŠKA VARIANTA
Prodam trajnožarečo PEČ. fif 311-158
16917
Prodam 4-nitni. 2-igelni. OVERLOCK. g 802-170_16926
Prodam KOMPLET' za avtogeno varjenje, flr 622-302 16956 Sitotiskarji! Ugodno prodam 4-barvni si-totiskarski KARUSEL za tisk na majice. ^ 061/749-036 16976
Poceni prodam trajnožarečo PEČ Emo. Marinkovski. Industrijska 10, Jesenice _16982
Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG. 6 k\V. -S? 310-518 16989
Prodam APARAT za pranje pod paro -"Štraifikx" ^ 622-147 17015
Prodam zamer in tračno ŽAGO brenta. *3f 621-083_17031
Prodam nov AVTORADIO Sparkomatic in ZVOČNI KE. « 31 I-001_17040
Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo. 17.000 ccal. Zevnik, Boh Bela 100 _17090
PEČ Emocentral 23. prodam 70 9o ceneje kot novo. flf 242-613_17092
Ugodno prodam naslednje aparate Blac & Decker: MIZA VVorkmate 2000. električni SKOBEI.NIK BD 750. krožno ŽAGO BD 59. NADREZKAR BD 66 in ročni BRUSILNIK BD 85. Sašo Horvat. Zl. polje 3- h. Kranj_17100
Prodam 300-litrsko SKRINJO Gorenje g "0-572. po 14. uri_17103
GLASBILA
/2S ><rJ
APARATI STROJI
SKRINJO LTH. 300 I, prodam, šmid. Mladinskih brig. 12, Kranj 16433
Prodam sedlarski ŠIVALNI STROJ Sin-ger ter STROJ za česanje žime. ^ 75-?10. po 20. uri 16442
Prodam termoakumulacijsko PEČ ter GORILEC. Ur 79-078_16582
Nujno prodam SESALEC VVorvverk in PARNI ČISTILEC "100 Gradi". 1 215-701. zvečer_16596
Obnovljen PRALNI STROJ, ugodno pro-dam. ^ 41-418 16705 Prodam nov OUNI GORILNIK Api. flr 77-120. od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure 16711
Prodam studijska
Prodam Klip-Kl;
Prodam   odlično   ohranjen P1ANINO
iliPIGLAS    Roenisch. Šifra: 2.000 DEM_16801
Novo 60-basno HARMONIKO, prodam, g 311-388_16857
Prodam dvomanualne ORGLE Krumar,
na obroke, flr 622-492_16877
Prodam akustično KITARO, za 1.500.00 din, 'gf 31 1-158_16889
Prodam SYNTHESIZER Angeltrone DM 280. Cena 300 DEM. Matjaž Antunovič. Podhom 2. Zg Gorje 16901
Ugodno prodamo star KLAVIR. ^ 216-602 '  "—1   1   •» 1 " i" 1   ■' 16902
SYNTHESIZER Yamaha PSR 70. ugodno prodam, gr 633-736_16935
Poceni prodam ORGLE Tiger. C. 26. juli-ja48. Naklo_17019
Prodam dvomanualne ORGLE Krumar; na obroke, flf 622-492_17088
GRADBENI MATERIAL
Prodam smrekov žagan LES, debeline 5 in 8 cm. flr 45-672.
KASETAR ITT. komponenta * 57-977 16713
"FELDŠMITNO" z motorjem in lp.« 57-977 16716
Prodam II It
MOTORKO Husqarna. tip 61 622-581 16718
Prodam hrastove DESKE. 20. uri
75-310, po 16441
Prodam nje. 9
PEČ za etažno centralno ogreva-213-398 16722
Prodam starejši ŠIVALNI STROJ Singer. 310-752_16725
Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kW. Lipe 12. BI. Dobrava 16737
NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE
• 30-urni tečaj za odrasle ob sobotah in nedeljah Inf. po tel. 621 -998, KON
Prodam starinska dvokrilna VHODNA VRATA g- 51-024. pop._16775
Ugodno prodam ETERNIT, dim. 40 x 40 cm. Qf 48-235__16776
Prodam 370 kg ŽELEZA v kolobarju, premer 10 mm. fl? 48-235 16777
Prodam 3 500 kg TERANOVE Zreče -fi" 061/613-092_16790
Prodam električno gradbeno DVIGALO Z drogom. # 241-759 16793
Prodam 18 vreč bele MIVKE.
241-759 16794
Prodam 80-litrski električni BOJLER. 9 «2-217_16752
Prodam HI-FI STOLP, še v garanciji. ^ 77-938_16757
Prodam v ideorekorder JVC in player SAMSUNG ali zamenjam za TV. ^ .1:5-438
Prodam nov OVKRLOCK /namke Bar>> Lock 9 216-153 _16758
OVERLOCK Pfaff, nov. z garancijo pro-dam. g1 215-650 _16764
Prodam CIRKULAR, brez motorja. ^ 214-425_16767
Za 5.000.00 din prodam nov plinski ŠTEDILNIK Kekec. ^ 70-575. po 16. uri
Prod.im MLIN za robkanjc in šrotanje koruze. f| 241-759 16792
VIDI-OREKORDER Tcnsai. prodam za 5oo DEM, fl? 620-922 16823 K ASI TOI ON 'lechnies. vrhunski, ugod-no prodam, flf 620-922 16825
Prodam trajnožarečo PEČ in "GAŠPER-ČEK ". Qf 45-639 16836
Prodam CIRKULAR, PRIKOLICO in KOMPRESOR g 215-135_16843
Prodam še zapakiran PRALNI STROJ Gorenje. Cena 20.000.00 din. Nevenka Dreveniek, Preddvor 1.4» 45-3"1 16X44
Poceni prodam ohranjeno PEČ Kippers-buseh Gorice 32. Golnik 16845
Prodam A V TOPRIKOI ICO in MIKSER za krmo Šlefetova 9. Kranj i6847
Prodam nov. zapakiran PRALNI STROJ Siemens. ^ 214-805 16881
RAČUNALNIK Sharp MZ 721. prodam /a 500 DEM. "g 311-158_16890
Prodam »torejSi barvni TV Gorenje, flr
31 1-158 ' 16916
Prodam 60 kosov PUNT. dolž. 2.2 m. flp 241-759_16795
1
Prodam obžagan LES za ostrešje l-stano-vanjske hiše. ^ 43-094_16807
Prodam 750 kosov betonskega STREŠNIKA, flr 68-733_16830
LOVILCE za sneg, 28 kosov, ugodno pro-dam. g 68-733_16831
Prodam belo MIVKO v vrečah. ^ 327-710 16864
Prodam 20 kvad. m. rabljenega, očiščene-ga. PARKETA, flr 311-455_16893
Ugodno - 40 odstotkov ceneje - prodam komplet betonsko strešno OPEKO Novo mesto. 9 214-775 16905
Prodam PUNTE in "KAJLE". Jensterle, BI. Dobrava 81 16910
Prodam ŠPIROVCE. dim. 12 x 15 cm. Velesovo 12. Cerklje 16912
POROLIT. 300 kosov, prodam po polovi-čni ceni. V 81-352_16923
Prodam rabljene železne CEVI. premer
300 mm. flr 65-370_16929 i
Prodam 100 kg BAKRA v roti. «Sf 57-872
GOSTILNA IftKNCR hrkrica-t. na Bede 33 tel. 064-212 890
NOVO!
malice, nedeljska kosila
posebna ponudba za zaključene skupine, poroke . odprto vsak dan od 10. do 22. ure ponedeljek ZAPRTO1
nama
Jesenje tu in z njo čas nakupov, ki so danes za marsikoga veliko breme.
V Nami vam bomo nakupe olajšali.
za vse nakupe nad 8.000 din - nudimo UGODNO POSOJILO in sicer:
- na 6 obrokov
- brez pologa
z ugodno stalno obrestno mero
KDOR IŠČE, TA NAJDE V NAMI!
Dva RADIATORJA Jugoterm. nova. dim. 650 x 1 000 mm in 650 x 1.200 mm. ■JU 311-002 16999
PLUTO, talno in stensko, prodamo flf 217-061_17053
Poceni prodam hrastov lamelni PAR-KET. Ur 324-164_17058
IZOBRAŽEVANJE
Nemščina, španščina - TEČAJI. PREVODI <ff 323-892. dop. 16821
Iščemo UČITELJA klavirja za 9-leino začetnico. Pouk lahko tudi na našem domu. T 312-521 17034
Tujka INSTRUIRA in PREVAJA nem-ščino(PC). flp 312-520 17069
KUPIM
Smrekove PLOHE ali DESKE, kupim.
flr 422-673_16717
Kupim HLADILNIK za R 4 GTE. Ur 79-964_16738
CITGROEN GS. GA. CX. BX, Visa. za dele, kupim g 691-946_16827
BIKCA simentalca. težkega od 70 do 90 kg. kupim, flr 061/611-527_16906
Kupim zadnjo desno LUČ za Lado Sama-ro 1300. «g 43-145_16964
Zazidljivo PARCELO ali staro HIŠO, kupim. Šifra: MLADA DRUŽINA 17020
Kupim suha bukova ali hrastova DRVA. g 217-061_T7049
ELEKTROMOTOR, od 25 do 30 k\V. 900 obratov, za proizvodnjo elektrike, kupim, flf 70-019 17060
Kupim jalovo KRAVO. Luznar, Kovski vrh 2. Škofja Loka 17066
Prodam dve KOLESI Mount bike. flr 061/614-543_16946
Ugodno prodam moško športno KOLO. Uf 216-676 16967
OBVESTILA
TV antene in tremoakumulacijske peči MONTIRAM in POPRAVUAM. Servis Zibelnik, Mengeš, 061/737-194 15794
RTV Serv is Porenla. g1 40-347 16025
OPRAVLJAM vsa gozdarska dela - seka-nje. sajenje, čiščenje ... Janez Zupan, Zg. Duplje 45_16297
Poceni MONTIRAM okna. vrata, obloge, nepušče. flrf 46-032 16303
IZDELUJEM cinkane smetnjake in žeblje, g 326-426_16304
J & J TV, VIDEO. HI-FI, SERVIS. Popra-vljamo vse vrste TV. VIDEO in HI-FI NAPRAVE. flr 329-886_16355
ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, RO-LETE, lahko naročite: Roletarstvo Nogra-šek. Milje 13. Šenčur, ^ 43-345 (delav-nica) ali 061/50-720_16370
OBNOVA trakot za tiskalnike. Naročila na flf 061/576-078_16398
AVTOELEKTRO popravila! Non - stop. ^ 242-030 16421
Sprejmem vsa ZIDARSKO - FASADER-
SKAdela. flf 213-629_16691
PODJETNIKI! Če vas mučijo knjigovod-ske težave, se oglasite. Šifra: BREZ TE-ŽAV_16706
ČISTIM itisone, tapisone, sedežne garni-turc. g 632-437_16745
V trgovini "Komi" na Bledu lahko ugod-no kupite KOLO_16754
Videoteka "Komi" na Bledu razporaja VI-DEOKASETE. flf 77-24 16756
E. Bittmann
CELOVEC - CENTER ST. VEITER STR. 16, TEL. 9943-463-56457
■ ENOSTAVNO - AVTO NA SERVIS IN NATO PO NAKUPIH
■ VSI ORIGINALNI DELI IN DODATNA OPREMA
PRISPELA STA GOLF '92 IN AUDI 80 - '92
(Audi)
LOKALI
Oddam SKLADIŠČE 50-852
Naklem. ^ I6728
Oddamo POSLOVNE PROSTORE. SSS Radovljica, Gorenjska 25 I6746
V najem oddam MIZARSKO DELAVNI-CO, s stroji, za določen ali nedoločen čas. qt 3IO-S77_16826
V najem oddam PROSTORE za obrt. Jo-že Pretnar, Zg. Dobrava 5, Kamna gorica
LOKAL za trgovsko dejavnost, v okolici škofje Loke, vzamem v najem. ^ 621-513_16954
PROSTOR v centru Kranja. 30 kvad. m., oddam v najem, za mirno dejavnost, ši-fra: KRANJ - CENTER_16987
Gostinske, trgovske PROSTORE oddam v najem, v Kranju flf 217-895, do 9. ure _17063
V najem oddam 50 kvad. m. PROSTORA - za skladišče ali mirno obrt. Prebačevo 46. a. Kranj, flf 323-271 17101
MOTORJI KOLESA
MONTIRAM stiskače Fiocchi. Cena 15.00 din, g 216-153_16760
IZPOSOJA Videokamer! Enostavna uporaba'g 241-265_16848
Sprejmem ZIDARSKA DELA, v okolici Kranja, g 326-738_16867
Kvalitetno opravljamo KROVSKO -KLEPARSKA dela. # 79-043 16883
SADIKE iglavcev za žive meje - žlahtne ciprese, več sort. dobile v: Drevesnica Tu-šek. Vodeče nad Ljubljano. Odprlo od po-nedejka do petka, ves dan 16969
Nudim POPRAVILO ali PREDELAVO vašega pohištva po želji ter montiram stenske obloge in napušče. ^ 75-940 POLAGAM   keramične   ploščice, flf 65-705_17030
TIPKAM hitro vse kar želite, diplomske naloge LEKTORIRAM. 18" 311-923
Vabimo vas na PRODAJNI DAN v sobo-to. 5. 10. 1991. ob 10. uri, v Šenčurju. Ve-lesovska c. 89, Trgovina z živili "Drobtinica"_17074
Zidarska skupina prevzame vsa zidarska DELA ter jih izvede hitro, kvalitetno in poceni, flr 78-857. po 19. uri 17096
Prodam MOPED APN 3. Cena 10.000.00 din ® 58-109 16629
Prodam neregistrirano JAWO 350 ccm. rdeča. ^ 5"'-678 16733
Prodam šporlno KOLO na 10 prestav, flr 77-247 16755 Dekliško KOLO. avstrijske izdelave, skoraj novo. prodam flf 241-801 16797
Prodam APN 4 in bel AVTOM ATI K. Be-leharjeva 47. Šenčur 16858
Prodam ATX. Cena 800 DEM 5 217-538 16868
Ugodno prodam ATX. letnik 1988 Hf 692-252 16879
OTROŠKA OPREMA
Prodam globok otroški VOZIČEK in STAJICO ^ 66-270 16736
Otroško STAJICO, ugodno prodam. ^ 79-852_16873
Skoraj nov AVTOSEDLŽ. ugodno pro-dam *gr 79-852_16874
Otroško POSTELJICO z jogijem, ugodno prodam. ^ 79-852 16875
Ugodno prodam otroško STAJICO. Ml-ZO. STOLČEK ^ 691-839_16885
Otroški športni VOZIČEK Peg. prodam. <SB> 633-736 16936
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Če ste ustanovili podjetje, postali obrtnik ali pa je to že za vami, pa še vedno nimate ustrezno rešenega vodenja računovodstva oziroma poslovnih knjig, se obrnite na
SCONTO d. o. o.
Srednja vas 108, 64208 Šenčur, tel.: 41-240
kjer vam bomo strokovno in po konkurenčnih cenah vodili računovodstvo, poleg tega pa nudili tudi vse potrebne nasvete v zvezi s poslovanjem.
Prodam VOZIČEK Chicco - marela «3r 21 1-403_ 17071
Poceni prodam otroško ZIBKO ^ 45-390 17086
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. flp 211-403 17087
OSTALO
Prodam GAJBICE Frelih. Posavec 64, Podnart 16102
Prodam jadralno PADALO,      31 1-420 Učinkoviiov SREDSTVO proti miši. vo-luharju in krtu, prodam      068 '41-199 Prodam manjšo traktorsko PRIKOLICO, flr 57-977 16715
Prodam SMETNJAKE iz pocinkane plo-čevine.      324-457_16730
Prodam novo ALG Medico POSTELJNINO. <Sf 74-994. dopoldan_16734
Prodam 8 kub. m. bukovih DRV. Marlinj vrh 36, Železniki 16739
Prodam KNJIGE za I. letnik Pravne fakultete, skupaj z nekaj zapiski in vajami. ^ 58-362. od 17. do 20. ure 16782
Prodam plastične KARTE Remi. cele ali polovico. Ur 633-488 16805
Prodam JEKLENKO CO-2. 30 kg. za varjenje, g 621-094_16812
Prodam nov japonski LENSATIC -COMPAS M 535500 g 57-205 16814
Prodam pasjo UTO, g1 45-639 16822
Prodam KADI in ČEBRE. Olševek 3. Preddvor,^ 43-489 16865
Krmilni KROMPIR Rafuza, prodam. V 633-918_1692
Prodam krmilni KROMPIR. Žabnica -\ 44-562 _ 169»!
Prodam več kozarcev kuhanega
MASLA
in originalne litrske "Vekove" KOZA^J
CE. g 633-260_\JW
Prodam KORUZO za silažo ali koruzi" STORŽE. Janez Krivic. Zgoša 22. M*
nje, g 73-232_ _PQ0;
Prodam drobni KROMPIR, po 2.00 djn
za kg. flr 43-483_170^
Prodam silažno KORUZO ter jedilni, f menski in krmilni KROMPIR igor in zirc. Kranj - Britof. flf 242-454 Prodam silažno KORUZO, protna polica 24, Cerklje
RENAULT
V
iT T
NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE... RAZPRODAJA GUM
CELOVEC, tel.: 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25-27
Prodam malo rabljeno 600-litrsko hrasto-vo KAD, "g 45-229_16871
Prodam novo POSTELJNINO ALG. na obroke, g 622-492_16882
Prodam tri KADI za namakanje sadja Arh, Zirov niča 57. flr 802-726 16911 Zbirko 100 KNJIG "Naša beseda", pro-dam g 622-165_16944
PRIKOLICO za osebni avto, 400 kg. pro-dam. Ig 622-165 16945
Iščem dva SOIGRALCA za igor Fair-play. g 215-211_16965
Ugodno prodam KOTEL za žganjekuho. Tfr 213-157_16991
Prodam 50-litrski nov hrastov SOD. V 061/343-003_16994
Prodam nove hrastove SODE. od 80 do 180 litrov. 1fr 327-926_17011
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, g 79-713_17018
Oddam, prodam ali sprejmem PARTNERSTVO, v dobro vpeljani specializirani trgovini, na Jesenicah, šifra: ZAGO-TOVUENA BODOČNOST_17021
PRIDELKI
Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Pipanova 11. Šenčur 16753
Prodam ZEUE v glavah in rdeče KORENJE, škofjeloška 33. Kranj_16839
Prodam ZEUE v glavah in krmilni KROMPIR. Sp. Bitnje 24. Žabnica. 9
311- 967_16840
SADJE za mošt. prešam. Praprotna polica 2. Cerklje_16854
Prodam drobni KROMPIR, za krmo ^
312- 393_16876
Prodam jedilni   KROMPIR  dezire in drobni KROMPIR za krmo, "g 47-383 Prodam kakovostno GROZDJE Malvazija in Refošk. flfc* 066/73-748, ves dan
16962
AhcinJJI
Kokra Globus prodaja avtomobilov Subaru
® 214-761
POSESTI
Prodam HIŠO v gradnji, z velikim vrtofi
■Jf 74-251__I6»i
Prodam I ha GOZDA na Jelovici - občinske formalnosti urejene, flf 77-369. čer_J6j|;
V Stražišču prodam NJIVO. 8.500 rn-
Ljubljanska 35. Kranj_
Prodam nedokončan VIKEND, v JaVC*j
niškem rovlu. g> 82-340__16*2
Prodam zazidljivo PARCELO, z loka<ji> sko dokumentacijo, v bližini Kranja'". formacije na g 621-515__|^*jii
Prodam PARCELO, v bližini Kranja C 218-357_I68«i!
V Vrbnjah pri Radovljici prodamo starej tO HIŠO z velikim vrtom. fl» 620-832
rtom v
Prodam starejšo HIŠO z velikim v Vrbnjah pri Radov ljici. ^ 620-83
Starejšo HIŠO. v Pristavi pri Tržiču, o* dam v najem za daljše obdobje. Možno izgradnje poslovnih prostorov. Lokacij ska in gradbena dokumentacija urejen11 Informacije dobile: PristavSka c. 13. ''i žič. v soboto, od 8. do 16. ure__J6^
PRIREDITVE
ŽR
arato"1
51500-620-107-05-1600117-3029980, ^
bek_iS«
Trio nudi GLASBO na ohcetih JK 70-015 J6»^-GLASBO za ohceti, nudita glasbeni** « 421-828 169'-
Nudimo vse vrste finančno - računovodskih storitev . zasebnim podjetje"1:
Tei. 064/242-207
POZNANSTVA J
Moški. 40 let. dobro situiran, želi ZNATI primerno dekle do 36 let- * skupno življenje. Slika zaželena. Sin,-NAGE U__1*2?
RAZNO PRODAM
Prodam oljni RADIATOR, ternuiakurn11' lacijsko PEČ. PRIKOLICO in vleC
KUUKO za Škodo 105. <g 328-128__^
Prodam TELIČKO simentalko in drob".
KROMPIR. Zg. Bitnje 30. Žabnica
670«
Prodam stenski MOLZNI STROJ ah ^ menjam za smrekovo hlodovino ter»L. brejih KOZ, po izbiri. Šenčurska 5. čur-Voglje. & 49-297
'i67^
Prodam hladilno OMARO Gorenje KUHINJO Gorenje. Ugodno! Nik^ Trg Rivoli 8, Kranj
Prodam STROJ za centriranje in mon [J žo gum. potreben manjšega popravi"«j sončno STREHO (šibedah) Fermont^,
odstotkov ceneje. Lahko z montažo 57-648. popoldan |(
RENAULT 19 CHAMADE
R 19 2E OD neto ATS 114.697 - (PROSTO DO MEJE'
MOTOR - MAYERHOFER
f   BELJAK/VILLACH, DRAUBODENVVEG 21 RENAULT  j*! 9943-4242-23670
DODATNA OPREMAO NAD. DELI• DELAVNICA« UGODNA VOZ^
TRGOVCI, GOSTINCI!
UGODEN NAKUP REGISTRSKIH BLAGAJN,
ELEKTRONSKIH TEHTNIC TER
SALAMOREZNIC. Tel.: 064/633-447
VOZILA
Prodam JUGO 45. letnik !989. Golniška 46. Kranj - Mlaka 15995
Prodam Z I0I. letnik 1977. Cena 1.300
DEM^tj 310-240_16233
Prodam LADO 1300. letnik I987. Polo-čnik. Tavčarjeva 22. Škofja Loka. ® 632-720_16581
Ugodno prodam ohranjen JUGO 45, le-
tnik I986. ® 45-532_16662
Prodam JUGO 45, letnik I988 in JUGO 55. Rupa 12, Kranj 17084
Prodam ohranjen OPLL KADETT 13 LS, letnik 1989.® 222-197 17012
Prodam GOL E JXB. letnik 1986. eno leto konzerviran, 50.000 km, dodatno oprem-Ijcn. ® 75-555, po 16. uri_17022
Prodam HONDO Civic'1.5 GL. hatch-back, rdeče barve, letnik 1990, dodatno opremljena, šihedah, katalizator. Cena 23.000 DEM. ® 061/645-128. popoldan
JUGO 55 AX. letnik 1987, registriran cc-lo leto. odlično ohranjen, ugodno prodam® 061^222-852. popoldan 17028
VW 1303 S. letnik 1975. prodam za 4.000 DEM. ® 68-356 17029
Prodam Z 101 Konfori, letnik 1981, do-bro ohranjena. Cena 2.300 DEM ® 061/342-867 17035
Prodam JUGO Koral, letnik 1988. Šmartno 4. Cerklje. Uf 421-084_17036
JUGO 45 A, letnik 1987, registriran, pro-dani. ® 324-960_17037
Ugodno prodam OPEL MANTA, letnik 1978. ® 212-072 17038 Prodam JUGO 45. letnik 1986, registriran. ® 241-840_17041
Ugodno prodam vlečno VOZILO Z 640 Al), ® 81-409 17042
Prodam JUGO 45. letnik 1987, v dobrem
stanju. ® 46-355_ 17043
Prodam GOLI- JXD. letnik 1987, 55.000
km. ® 324-744_17044
GOL I diesel. leinik 1984, registriran do junija 1992. prodam ali menjam za manjše vozilo. ® 84-781. po 13. uri 17045
Prodam 126 P. letnik 1979. neregistriran, v voznem stanju ® 311-427 17047
CITROl N AX. leinik 1987, prodam za 8.200 DEM. ® 217-604 17048 Prodam 126 P. leinik 1989, ^JVUŠS? "
Zaposlenim medicinskim sestram
nudimo možnost dodatnega zaslužka. Tel.: 061/324-530
Prodam nov LORD FIESTA 1.4 CLX. 5 vrat. ® 2 I 2-907 17051
Prodam starejši Al!DI 80: rnožna menja-va. ® 7n-'4i 17052
Prodam R 4 GTL. letnik 1989. ZariJka 13. Kranj - Drulovka_17054
Prodam GOLI JGL. letnik 1982, ohranjen. ® 214-717_17056
Prodam Z. 101 Konfori, letnik 1981. 61.000 km ® 47-057_17057
Prodam CITROEN (iS. letnik 1980. ® 217-162_17059
Prodam JUGO 55. star 2 leti, ® 216-138 Z 750. leinik 19X0. prodam za 800 DEM ® 328-365 17065
Prodam JUGO 55 Koral, letnik oktober 1988. registriran celo leto. Majda Tomaš, Sp. gorje 125/« 17068
Prodam JUGO 1.1 GX. letnik 1987, prvi lastnik. Cena 4.000 DEM oziroma po dogovoru. Poldka Zupan, Begunje 24. ® 73-623_17072
Prodam Z 101. starejši letnik, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Kunčič. Stra-
hinj 89, Naklo_17073
Ugodno prodam Al I A-ROMEO 33 - 1,3 S. oktober 86. registriran do oktobra J992. prevoženih 33.000 km. ® 83-345
Poceni prodam ohranjeno KATRCO R 4. Starelova 27 (Cirče). popoldne
Prodam karambolirano Z 850. letnik 1983. Pokopališka 28, Kranj - Kokrica
Ugodno prodam garažiran YUGO 45, letnik 89 Uf 211-340.
GOLF diesel, letnik oktober 1990, 5 prestav, 11.600 km. nepoškodovan, opremljen, registriran do oktobra 1992, prodam. Britof 356. Kranj 16672
Prodam JUGO 45 Koral, leinik december 1989, prevoženih 21.000 km, garažiran,
rdeče barve ® 46-044_16689
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989 Zvonko Kelhl, Boh Bela 32_16693
Prodam JUGO 55 Skala, leinik 1989, garažiran. dobro ohranjen, 22.000 km. ® 802-057, popoldan_16697
Prodam JUGO 45, letnik 1986. ® 75-791_16698
Prodam GOLF JX diesel. letnik 1986. ® 802-558 16699
JUGO 45 AX. letnik 1987. ugodno pro-dam. Špenko, Praprotna polica 1. Cerklje
Prodam Z 750. Mencingerjeva 1, Kranj
Prodam Z 750. letnik 1981.® 46-282
Prodam JUGO 55 A. letnik 1986, prvi lastnik, odlično ohranjen. ® 633-734
Prodam PEUGEOT 405 GL, letnik J989, 32.500 km. ® 241-685 17085
JUGO 60 Koral, rdeče barve, letnik avgust 1989, registriran do septembra 1992, registriran do septembra 1992, dodatno opremljen, lita platišča, nujno prodam. Cena po dogovoru - ugodno' ® 802-585. dopoldan 16710
Prodam LADO SAMARO. letnik 1987 ® 66-903 16712
Prodam LADO 1200. letnik 1978, registrirana. ® 57-977_16714
R 4 TLS, leinik 1977. prodam za 800 DEM. U 70-738 -16720
KOMBI VW transporter, letnik 1981, prodam, ® 51-496 16724
Prodam LADO SAMARO, leinik 1989, 22.000 km. ® 801-371 16729
R 4, letnik 1984, prodam za 1.900 DEM. Gor, vas 185_16732
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Sr. vas 2. Bolnik_16735
Nujno prodam GOLF diesel, letnik 1984. ® 695-051 16740
Prodam GOLE 1300. letnik 1981. ® 213-341, ini. 01, dop._16741
Prodam SUBARU REX, letnik 1988, rdeč. ® 861-186 16743
Z. 101. leinik 1982, prodam za 3.900 DEM g 73-186 16748
Prodam GOLE, letnik 1978, rumene barve. ® 41-082 16749 Prodam Z 750, leinik 1980, v odličnem
stanju.® 77-201_16750
Prodam JETTO. letnik 1981.® 312-263
Prodam LADO. letnik 1980 Partizanska 36. Šenčur__16765
Prodam CITROEN BX 1.6, nov in SUZUKI Swif| 1.0.® 324-778 16768 R 21. lelnik-1989 - 19.000 DEM. KOMBI VVV diesel Bus. letnik 1983 - 17.500 DEM in BUGGI FIAT 850 - 3.500 DEM. prodam ® 723-393 16769
Prodam Z 101. starejši letnik, dobro ohranjena. Cena 1.200 DEM. ® 802-652
M A/DO 323 16 1. letnik 1991 in OPEL KADETT, letnik 1987, ugodno prodam ® 78-339_16771
OPEL KADETT 1.6 D, prodam za 14.900 DEM.® 216-683 _16778
OPEL KADETT 1.6 diesel. letnik 1987. limuzina, modre barve, ugodno prodam. ® 061. 621-206. Bernard_16779
Z 101 Skala 55. letnik 1989, prodam za 5.30(1 DEM. ® 47-676 16780
Prodam JUGO Florida 1.4, letnik 1990. registriran do jaguarja 1992. Cena po dogovoru. Vilko U->lenšek, BI. Dobrava 97/b 16786
JUGO 45 A. letnik j.nij 1986, prodam. Ciril Markelj. Bre/jc 78_16787
UgOdllO prodam JUGO 45 E, leinik 1986. (.'ena po dogovoru. ® 83-210, popoldan
Prodam GOLF JGL, leinik 1981, dobro ohranjen, bele barve. Cena po dogovoru. ® 215-645. po 20. uri 16796
JI IGO 55 Koral, leinik 1988, prodam za 4.600 DEM. ® 73-480 16798
i26 P. letnik 1987, registriran do oktobra 1992, prodam za 2.900 DEM. ® 621-776
Poceni prodam JUGO 45, letnik 1986 Varani. Zagoriška 2, Bled__16800
Prodam VW PASAT. letnik 1977. obnovljen, ® 310-738_16802
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1991. ® 632-924 16804
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989 ® 70-075 16806 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986. 84.000 km, garažiran Cena 8.500 DEM ® 620-258 16809
Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. ® 57-681 16813
Prodam LADO RIVA, letnik 1986. Vičič, Planina 73. Kranj_16815
Ugodno prodam GOLF JGLD. Icdnik 1985. Breg 8. Križe 16816
Zelo ugodno prodam Z 101, starejši letnik Sr. Bitnje 12, Žabnica 16979
Prodam JUGO 55 Koral, letnik december 1988. 37.000 km. za 5.300 DEM. ® 48-570_16980
Prodam OPEL REKORD karavan, novej-ši letnik ali menjam za R 4. z doplačilom. ® 21 1-241 16990
Prodam Z 101. letnik 1977. registrirana doleta 1992 ® 51-381 16993
Nujno prodam R 4 TL, leinik 1977, generalno obnovljen in Z 101 Konfori, letnik 1979. dobro ohranjena. ® 51-098 16995 Prodam GOLF, letnik 1991. ® 421-247, po 15. uri_16997
Prodam JUGO 65 Koral, letnik 1989, rde-če barve, katapult sedeži. Ogled vsak dan. ® 723-408 16998
R 18, obnovljen, ugodno prodam. Bulovec. Begunje 106 17002
Prodam VW 1200. letnik 1977. Ogled čez. vikend, 5. in 6. 10. 1991. Marjan Šolar. Cankarjeva 25, Bled ® 78-338 17005
Prodam R 4 GTL, rdeč, letnik 1988. ®
312-246_17008
Dobro ohranjeno Z 101 SC, letnik 1980, prodam za 2.200 DEM. Zgoša 84, Begunje.® 73-446 16966
Z Jugo LI GX, letnik 1987, registrirana do 5. 10. 1992, ugodno prodam ® 45-338_16968
Prodam GOLF diesel, letnik 1984 ® 324-164 16970
Prodam 126 P, letnik 1984. Cena ugodna Ogled v petek in soboto. Rihtič. Čevljarska 6, Tržič 16908
Prodam JUGO 55 Koral, leinik 1989. ® 422-637 16914
Prodam 126 PZ. letnik 1978. H? 47-661 Prodam  HVUNDAl   1500 GLS. letnik 1991, metalni. ® 70-045 16919
Prodam ŠKODO Favorit 136, letnik 1990. ® 70-045 16920
Prodam   LADO   1200  karavan, letnik
1982. ® 70-045_16921
Prodam Z 101. letnik 1978, registrirana do avgusta 1992. Rupa 23/a, Kranj, ® 211-597 17083
R Fuego GTS. letnik 1984. metalno modre barve, prodam ali menjam za R 4 oziroma Golf. ® 802-574 17089
Prodam LADO SAMARO. letnik 1987, ohranjena® 802-170_16924
Prodam Z 101, leinik 1989, garažirana. ® 621-807 16928
Prodam 126 P. ohranjen, registriran do avgusta 1992. Majcen, Staneta Žagarja 49, Kranj_16930
Prodam FIAT 128 Unical. Cena 1.500 DEM. ® 217-625_16934
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Marc, ® 65-313, popoldan 16938
Prodam VOLVO 144, letnik 1968, regi-striran do junija 1992.® 47-383 16942
JUGO 45, letnik 1985, garažiran, registriran do junija 1992, ugodno prodam. Ivana Mirošničenko, Tomažičeva 4. Kranj -Primskovo 16943
CiOLF Caddy, letnik maj 1988, prodani ® 621-496_16948
OPEL KADETT 1.3 LS limuzina, 53.000 km, dobro ohranjen, rdeče barve, letnik 1986 ® 061/612-706_16951
Prodam Z 850, letnik 1980, registrirana do avgusta 1992. ® 45-600 16955
Za 14.000 DEM prodam GOLF JXB, letnik 1989. ® 41-820_16957
Prodam R 5 Campus, letnik 1991, metalno sive barve. C. Toneta Fajfarja 12, Cer-kljc. ® 421-303_16958
Prodam KOMBI Z AK 900, leinik 1987, prevoženih 35.000 km. ® 632-524 16959
Prodam nov GOLF diesel. Lahovče 40, Cerklje 16961
Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1982, registrirana do avgusta 1992. ® 83-052,
od 16. do 18. ure_16963
R 5 GTS. letnik 1988. prodam ali zamenjam za avto. v vrednosti 4.000 DEM. ® 325-274_17080
Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, regislri-ran do septembra 1992 in KOMBI Z 850 AK, letnik 1985, obnovljen, neregistriran. Cena po dogovoru. Ogled: Prežihova 13, Bled,® 77-958 17081
Prodam TALBOT Samba, letnik 1982. redno vzdrževan in garažiran. Cena 4 300 DEM v dinarski protivrednosti. Ogled v petek, popoldan in v soboto ter nedeljo, ves dan. Zelježnjak, C. XXXI. divizije 91.
Ziri_17082
Prodam Z 101, letnik 1977. Informacije: Obad, Preddvor 68/b 17091
ABSOLVENTI
Imate težave z vezavo in kopiranjem diplomskih nalog?
Rešitev za vas je KNJIGOVEZNICA IN FOTOKOPIRNICA MALOVRH
Frankovo naselje 108. Škofja Loka, ® 064/633-3t6
Prodam z 128, dobro ohranjena. ®
213-716_ 1697 I
JUGO 55 AX, letnik I988, registriran do 12. 4. 1992, zelene barve, 47.000 km, odlično ohranjen, prodam za 5.000 DEM. Ogled Osicrman, Kidričeva 47, Kranj
Prodam / 101 Mediteran. Moste 38, Žirovnica, po 16. uri 16973
Prodam Z 750, letnik 1983. ® 85-157
Prodam R 18, leinik 1979 in LADO, le-
tnik 1984. ® 85-416_16817
Prodam GOLF JGLD. letnik 1985 Britof 127, Kranj,® 242-285_16820
Prodam JUGO Florida, letnik 1989. ® 57-509_16824
Menjam HONDO Civic 1.5 GL, za cenejše vozilo. ® 59-152 16832
Prodam Z 128 ska 11/h. Bled
GX. letnik 1988 Sav-16833
Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1985, registriran do junija 1992 ® 061/348-174 _16835
Prodam Z 750, leinik 1979, registrirana. ® 45-229 16837
Ugodno prodam nov R 19 TSE Shamade. ® 242-815. po 20 uri__16842
Prodam JUGO 55 Skala, letnik oktober 1988 Krakovska 8. Voglje 16846
Prodam JUGO 45 Koral, letnik november 1990, prevoženih 9.000 km. (ena 6.000 DEM ® 620-531 16850
JUGO 60 Koral, letnik 1989, poceni pro-dam. ® 631-364 16855 GOLF diesel. letnik 1987. ohranjen, prodam® 631-364 16856
Prodam OPEL KADETT 1.3. leinik 1984. ® 70-456. 70-015 16859
Ugodno prodam JUGO 45. registriran do maja 1992. garažiran, dobro ohranjen ® 64-219 16861
Prodni JL OO 45,- letnik 1986 ali menjam za Golf. ® 312-255 16862
CITROEN GSX. letnik 1978 in DELE, prodam ® 691-946 16866
Prodam VVARTBURG Tourist. letnik 1978. obnovljen. Kokalj. Gorice 20, Golnik 16869
Prodam Z 101, letnik 1977. Cena I 000 DEM. ® 57-847 16870
Prodam NISSAN SUNY WiIson 1.500, le-tmk 1986. V račun vzamem cenejši avto. ® 57-859_16884
Prodam R 9 GTD. letnik 1984 ali menjam. ® 421-260 16886
Prodam dobro ohranjeno Z 101. letnik 1985. ® 68-352 16888
Ugodno prodam Z 101, starejši letnik, neregistrirana in Z 750 SC, v nevoznem stanju. Ogled vsak dan, razen nedelje Marta Beznik, Koprivnik 35, Boh. Bistrica
Nujno in zelo ugodno prodam GOLF JXD, letnik 1986 ali zamenjam za R 4. An ju Ribič, Za žago I, Bled - Rečica
Piodam dobro ohranjen VW Hrošč 1200. letnik 1975, registriran do maja 1992. Snedic, Orehovlje l, Kranj 16894
JUGO 45, letnik 1989, dodatno opremljen, poceni in nujno, prodam ® 212-367 16897
Prodam GOLI" diesel, 4 vrata, metalne barve, star 2 leti. ® 061/841-069 16898
Prodam JUGO 45 AX, leinik julij 1987. C. na Belo 33, Kranj - Kokrica 16903
Prodam Z 750, letnik 1984, rgistrirana do 1992. ® 58-206 16907
ROKU
v slovo Vsi prijatelji
Ugodno prodam karambolirano Z 128. Ogled je možen pri vlečni službi Bojan Robljek, Golniška 48, Kranj - Mlaka. ® 218-761, informacije tudi v nedelji) od 21. do 22. ure na® 621-254_I709S
Prodam JUGO Florida, letnik junij 1990, bel, 15.000 km, cena 11.900 DEM ® 218-512__17097
Prodam Z 101, letnik 1976. v dobrem stanju ® 633-429 17098
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990 Sr vas 23, Šenčur 17094
Ugodno prodam R 4 GTL ® 51-258
letnik 198*: 17099
Prodam Z 101, letnik 1977. Predoslje 61, Kranj (Brane)_17075
VVARTBURG karavan, brezhiben, pro-dam za 1.000 DEM ® 215-047 17077 Prodam Z 101 GTL, letnik 1982. Cuder-man, ® 46-283 17078
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila
GRETA KAPLER
rojena Dagarin
Od nje se bomo poslovili v petek, 4. oktobra 1991, ob 16. uri, na pokopališču v Bitnjah.
ŽALUJOČI: mož Ivan, hči Meta in sin Janez z družinama
Mnogo prezgodaj nas je zapustil sodelavec
LIVIO GIUGOVAZ
Ohranili ga bomo v lepem spominu! Delavci podjetja »Kladivar« Žiri
ZAHVALA
J Ob mnogo prerani izgubi naše H drage
NINE 1 KOPAČ
Hafnarjevo naselje 110, Škofja Loka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, vsem sosedom iz naše ulice, prijateljem, sodelavcem PEKS in LTH Računski center, Petrinim in Gorazdovim prijateljem, osebju VVO Najdihojca — Razvojni oddelek. Društvu za PDP Škofja Loka, Gorenjskemu društvu za CP Kranj, dr. Štefki Križnar za vso pomoč, g. župniku iz Suhe za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostin-ke. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat hvala!
VSI NJENI
Škofja Loka, 25. septembra 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE JAKOPIN
roj. Hočevar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja ter vence in šopke, s katerimi smo zagrnili njen grob. Posebej se zahvaljujemo dr. Mihu Sajevicu za vso pozornost v njeni bolezni in starosti, g. kaplanu Bojanu Korošaku za pogrebni obred, pevcem za petje žalostink in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: Tone, Stane in Olga, z družinami
Kranj, Schweningern, 26. septembra 1991
V 86. letu je umrla naša skrbna, nepozabna mama, stara mama, prababica
in sestra
IVANKA PRUSNIK
roj. Pogačar, Britof 73, pri Kranju
Pogreb drage pokojnice bo iz mrliške vežice v Predosljah, v petek, 4. oktobra 1991, ob 16. uri.
ŽALUJOČI: otroci Helena, Ivana, Tina in Jože z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
6. in 7. oktobra minevata 2 leti, odkar sta nas zapustila mama in ata
NEŽA IN FRANC URBANČEK
iz Britofa
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki jima prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJUNI
Britof, 6. in 7. oktobra 1991
OD TORKA DO PETKA
Slovenija in svet
Če želite, bodite samostojni
Tako je v sredo popoldne dejal predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu in zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu predsednik francoske republike Francois Mitterand.
Štiriindvajseturni obisk predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Iva Vajgla v Parizu lahko ocenimo kot uspešen, saj je bil opravljen tudi s francoske strani na najvišji možni ravni. Slovenci so se srečali s predsednikom francoske republike Mitterandom in zunanjim ministrom Dumasom. Obisk je bil učinkovito pripravljen in medijsko izredno odmeven je bil uresničen na povabilo najvišjih predstavnikov francoske republike. To je bilo drugo uradno srečanje Francozov in Slovencev. Prvo je bilo julija letos, koje bil v Parizu dr. Rupel.
Vatikan za priznanje Slovenije in Hrvaške
Vatikanski državni sekretar, kardinal Angelo Sodano je za bonski list Die Welt izjavil, da si Sveti sedež prizadeva za čimprejšnjo pridobitev mednarodnega soglasja za priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Vatikan je pospešil akcijo po novih napadih armade in teroristov na Hrvaško in njeno gospodarsko in kulturno bogastvo ter zločinih nad civilnim prebivalstvom.
Slovenska delegacija je sogovornike seznanila z našimi pogledi na reševanje jugoslovanske krize. To je slovenski strani popolnoma uspelo. Slovenija želi še naprej sodelovati pri procesu ustvarjanja miru na haški konferenci, obenem pa želi prvenstveno reševati svoje lastne probleme in skrbeti za svojo usodo. Slovenija ne more biti talec nepripravljenosti pri reševanju jugoslovanskih problemov. Sklepni stavek Mitteranda je bil jasen: "Ce želi biti Slovenija samostojna, naj bo!" To je konec koncev tudi formalno priznanje slovenske države.
Tržičani v pobratenem mestu
V alzaško mesto Ste Marie aux Mineš, ki je pobrateno s Tržičem, je odpotovala slovenska delegacija, v kateri so minister za turizem Ingo Paš, tržiški župan Peter Smuk, predsednik kranjske obrtne zbornice Potočnik in Tine Tomazin, predsednik odbora za stike med Tržičem in aJzaškim mestom. Delegacija se je že sestala z županom Rolandom Mercierom. Slovenska delegacija je gostitelje seznanila z nadaljnjimi osamosvojitvenimi koraki Slovenije ter jih prosila za vplivanje na francoske oblasti, da bi priznale Slovenijo. Ingo Paš je povabil delegacijo evropskih držav v Slovenijo, da bi se na kraju samem prepričala, da Slovenija izpolnjuje pogoje za mednarodno priznanje, s
Veleposlanik prepričuje Slovence
Predstavnike slovenske oblasti je obiskal ameriški veleposlanik v Beogradu VVarren Zimmermann. Od predstavnikov Slovenije je terjal natančnejša pojasnila o nadaljnjih slovenskih osamos-. vojitvenih korakih. "Od slovenskih oblasti sem predvsem želel zagotovila, da Republika Slovenija ne bo sprejemala enostranskih ukrepov, posebej ne takšnih, ki bi ogrožali interese drugih jugoslovanskih republik oziroma narodov. O reševanju jugoslovanske krize morajo odločati jugoslovanski narodi sami. Združene države Amerike pa po besedah veleposlanika ne bodo vojaško posredovale. Priznanje neodvisnosti Slovenije za zdaj ni na dnevnem redu ameriške politike, je dejal Zimmermann. • J. Košnjek
Opazovalna misija ES v Sloveniji
Na seji Komisije Skupščine Republike Slovenije za mednarodno sodelovanje so obravnavali željo opazovalcev Evropske skupnosti za bivanje in delovanje v Sloveniji tudi po 13. oktobru, ko jim v Sloveniji poteče mandat. Misija bi rada uporabila ozemlje Slovenije za nekakšno oporišče za nadzorovanje položaja v Republiki Hrvaški. Strinjali so se s predlogom ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, da podaljševanje mandata opazovalcev v Sloveniji ni potrebno, lahko pa se s posebno pogodbo dogovorimo o bivanju v Sloveniji. Takšno bivanje bi Sloveniji lahko pri nadzorovanju zračnega prostora in hrvaške meje koristilo, hkrati pa bi Slovenija s tem postala pogodbeni partner Evropske skupnosti, kar utegne olajšati njeno priznanje. • Š. Ž.
Slovenci v Italiji ne zaupajo politiki ES in Italije
Ker je bilo po junijski vojni opaziti zaskrbljujoče odklanjanje politike Slovenije in celo naklonjenost do jugoslovanske armade, se je Slovenska kulturno-gospodarska zveza odločila naročiti javnom-nenjsko raziskavo o pogledih Slovencev na dogodke v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so naši rojaki odločno na strani Slovenije in soglašajo s politiko osamosvajanja, ki je po njihovem mnenju zahteva Slovencev in ne le odločitev strank. Predvsem zaupajo Milanu Kučanu, verjamejo v rešitev gospodarskih težav, Jugoslavija nima prihodnosti. Ne zaupajo zahodni politiki Evropske skupnosti, niti politiki Italije, še manj pa De Michelisu.0 S. Ž.
Predaji vojaških objektov
Armada spet v loški vojašnici
Škofja Loka, Drulovka, 2. oktobra - Na osnovi sklepa brionskega sporazuma, da mora teritorialna obramba izprazniti zasedene objekte armade, je komisija Evropske skupnosti zahtevala tak ukrep tudi v škofjeloški vojašnici. Gorenjski teritorialci so danes predali tamkajšnje objekte v varstvo armadi, vendar največ za deset dni, v svoje roke pa so dokončno dobili skladišče minsko-eksplozivnih sredstev v Drulovki.
Škofjeloška vojašnica, kije bila od 30. junija 1991 pod nadzorom gorenjskih teritorialcev, je od 2. oktobra ponovno v rokah armade. Res, da je v njej le dvajset vojakov in pet starešin, ki naj bi najpozneje v desetih dneh poskrbeli za dokončno izpraznitev inženirske opreme, vendar ta začasna vselitev ni bila po godu niti teritorialcem niti Ločanom.
Tik pred deveto uro, ko je bil napovedan prevzem objektov, je celo izgledalo, da do njega sploh ne bo prišlo. Vojaška tovornjaka sta s starešinami in vojaki vred nenadoma izginila v neznano. Tako ni preostalo predstavnikom teritorialne obrambe, policije, občinske vlade, evropske opazovalne misije in tiska nič drugega, kot počakati na razplet. Čez slabo uro je prispelo z osebnimi vozili več starešin s polkovnikom Erakom na čelu, ki je zadolžen za stike med 5. vojaškim območjem in opazovalci.
Po kratkotrajnih pogovorih, ki se jih nismo mogli udeležiti, nam je poveljnik pokrajinskega štaba TO Gorenjske Bojan Šuli-goj med drugim povedal, da je predstavnik armade zamudo opravičil z nesporazumom med seboj, zaradi česar so se zaman čakali v enem od kranjskih križišč. V pogovorih je bilo doseženo soglasje o predaji vojašnice, ki jo stražarji TO zapustijo, delo v njej pa nadaljuje le njihova komisija do popolne predaje objektov in sredstev v njej. Ko bo vojaška oprema naložena na vagone, bodo predstavniki armade vojašnico ponovno predali enotam teritorialne obrambe.
Ob 11. uri so teritorialci odstranili svoje oznake z vojašnice in sneli slovensko zastavo izpred vhoda. Že takrat je bilo slišati glasove nasprotovanja med mimoidočimi ljudmi, pozneje pa smo izvedeli, da ogorčeni prebivalci hočejo pojasnila celo od obrambnega ministrstva.
Če smo kanček grenkobe pogoltnili v Škofji Loki, se nam je gotovo odvalil kamen od srca v Drulovki, kjer s<s skladišče minsko-eksplozivnih sredstev predstavniki armade predali teritorialcem; še bolj potem, ko nam je vojaški skladiščnik zaupal, da so iz skladišč odpeljali blizu 4000 ton eksploziva in streliva. Tako dobrih sto ton streliva večjega kalibra za potrebe teritorialne obrambe v tem skladišču v primerjavi s prejšnjo nevarnostjo sploh ni več vredno omembe. • S. Saje
Kranjčani za begunce
Kranj, 4. oktobra. Prihodnji petek, 11. oktobra, bo ob 19.30 v dvorani kranjske gimnazije koncert z naslovom »Kranjčani za begunce«. Pobuda zanj prihaja od Zveze kulturnih organizacij v Kranju, ki je za to prireditev zbrala vrsto uglednih umetnikov, ki so se v prid beguncem odrekli honorarjem. Nastopil bo Mešani pevski zbor Musica viva s Primskovega z zborovodkinjo Nado Kos. Pesnica Neža Maurer bo predstavila pesniško zbirko »Litanije za mir«, v kateri je nekaj pretresljivih pesmi o beguncih in je pobudnico koncerta Alenko Bole Vrabec pravzaprav napeljala na misel o organizaciji koncerta. Nastopili bodo še ansambel Tantadruj, igralci Kondi Pižorn, Janez Dolinar, Alenka Bole Vra-
NAJAVLJAMO
bec, mezzosopranistka Sabira Hajdarević, pianist Peter Škerja-nec, prireditev pa bosta pove talič z Radia Kranj. • D. Ž.
Kdo bo pohrustal rezerve
Zvezna direkcija za blagovne rezerve je sporočila, da bo za izboljšanje preskrbe ter za umiritev cen sprostila 30 000 ton moke, 30 000 ton sladkorja, 10 milijonov litrov olja in še 3000 ton riža.
Ampak, so še rekli v direkciji, Slovenija in Hrvaška ne bosta dobili nič. Z drugimi besedami to pomeni: po en liter olja na osebo, po tri kilograme moke in sladkorja bo na razpolago zgolj »discipliniranemu« delu bivše Jugoslavije, ki ima glavno mesto Beograd.
Ah, seveda: v zvezni direkciji so še zažugali, da Slovenci in Hrvati krademo, saj ropamo lastnino zveznih blagovnih rezerv. Zato od teh zalog, ki bodo sproščene po 20 odstotkov nižjih cenah, za kazen ne bomo dobili nič.
Zakaj bo beograjska oblast pred zimo napolnila police trgovin na jugu Jugoslavije in pomirila nejevoljo ljudi, je jasno. Le to nam ni jasno, kaj bodo isti ljudje počeli zatem, ko bodo blagovne rezerve pohrustali...
Srečanje slikarjev, fotografov in gobarjev
Danes prirejata ZTKO in ZKO Kranj v Šport hotelu na Pokljuki prvo veliko srečanje gorenjskih slikarjev in fotografov, ki bo potekalo od petka pa do nedelje. Veliko slikarsko kolonijo bodo popestrili s svojim sodelovanjem tudi gobarji. Odvijale se bodo tudi pomembne športne prireditve, ki jih bodo zabeležili fotografi. Gre za enkratno priložnost, ki bo povezala šport in kulturo. Slikanja se bodo udeležili priznani gorenjski slikarji, ki bodo svoje ustvarjanje zaključili s postavitvijo razstave v avli Šport hotela. # M. Z.
Vita Mavric na Loškem odru
ZKO Škofja Loka je povabila v goste Vito Mavric, vodilno pevko na področju slovenskega šansona. Vito Mavric poznamo po njenih odličnih nastopih z večerov šansona v Rogaški Slatini, pred dvema letoma pa je nastopila tudi na škofjeloških poletnih večerih. Tokrat se bo Skofjeločanom in drugim predstavila v nedeljo, 6. oktobra, ob 18.uri v dvorani Loškega odra z izborom šansonov, za katere so besedila prispevali uveljavljeni slovenski pesniki, glasbo pa v pretežni meri Urban Koder. Večer bo posvečen miru na Hrvaškem. • M. Č.
Koncertni večer v Vrbi
Idriart se tokrat seli v Vrbo ob Vrbskem jezeru. V koncertnem večeru, v torek, 8. oktobra, ob 19.30 v Casineumu v Vrbi (Velden), bosta nastopila slovenski violinist Miha Pogačnik in bolgarska pianistka Maria Namitschewa. Izvajala bosta dela Bacha, Schumanna, Beethovna in Bartoka. Častno pokrovi-
teljstvo nad koncertom so prevzeli: deželni glavar dr. Ch. Zer-natto in njegov namestnik dr. P-Ambrozy ter župan mesta Vrbe, prof. V. Petritsch. • M. P.
Spet rekreacija v zimskem bazenu
Kranj, 2. oktobra - Čeprav je v zimskem bazenu v Savski Loki ves čas živahno, saj se med tednom vrstijo treningi, konec tedna pa tekmovanja, je te dni bazen spet odprt za rekreativce. Plavati je moč ob sobotah med 15. in 18. uro, v nedeljo pa med 9. in 18. uro. Informacije o zasedenosti bazena pa je moč dobiti po telefonu 211 - 177. (vs)
Predavanje o kulturnih spomenikih
Kulturna sekcija kranjskega društva upokojencev vabi na zanimivo predavanje o kulturnih spomenikih na Gorenjskem, ki bo v sredo, 9. oktobra, ob 18. uri v veliki dvorani Društva upokojencev Kranj, Tonv šičeva 4. Predava umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin.
Poziv očividcem nesreče pri Čebelici
Kranj, 30. septembra - Minuli ponedeljek ob 8. uri se je na križišču Likozarjeve in Poštne ulice na prehodu za pešce (pri slaščičarni Čebelica) zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila zbil in poškodoval pešakinjo. Voznik naj bi nesrečo povzročil zaradi umikanja kolesarju. Policaji zato prosijo očividce, da po te-' lefonu 92 ali osebno na PM Kranj sporočijo, kako je prišlo do nesreče, (vs)
Od 7. do 14. oktobra teden prometne varnosti
Otroci bodo porisali trg
Kranj, 3. oktobra - Številke o mladoletnih žrtvah prometnih nezgod so grozljive; v Sloveniji je od 1970 do 1990 leta na cestah umrlo 1127 otrok in mladoletnikov, ranjenih pa je bilo 18.972. Približno desetina pripada Gorenjski.
Ni torej čudno, da je tudi tema letošnjega tedna prometne varnosti posebej posvečena našim najmlajšim. Glavnina prireditev, ki jih v tednu prometne varnosti vodijo sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, bo v kranjski občini v sredo, 9. oktobra. Med 9. in 11. uri bo 300 petošolcev iz osnovnih šol risalo na Titovem trgu prizore iz prometa, drugi pa bodo to počeli na dvoriščih svojih šol. Šoferji Alpetourove potovalne agencije bodo s petimi avtobusi zastonj popeljali tretješolce po kranjskih in okoliških cestah, medtem ko jim bodo policisti in šoferji razlagali prometne zanke. V sredo ob 11. uri bo tudi sprejem predstavnikov učencev kranjskih osnovnih šol pri županu Vitomirju Grosu, ki mu bodo poročali o prometni problematiki v šolskih okoliših. Ob 12. uri bo župan podelil priznanja najzaslužnejšim mentorjem prometne vzgoje v šolah in članov SPV.
V tednu prometne varnosti bodo na območju kranjske občine, zlasti na podeželju, tudi preventivni pregledi traktorjev. Delavci AMD in policisti bodo traktoriste opozarjali na tehnične pomanjkljivosti traktorjev. Drug glavni poudarek tega tedna je namreč posvečen prav večji prometni varnosti traktoristov, ki so pogoste žrtve slabih vozil. • H. J.
Nevidna roka varnosti - elektroelement
Izlake
^PRENAPETOSTNA ZAŠČITA c!-----
ELEKTRO __^OMARICA
Samo v Merkurjevih prodajalnah do 19. oktobra vsi izdelki ELEKTROELEMENTA Izlake pri nakupu nad 500 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug.