D o p i s i. Jarenina. (Pozor pred tatovi.) Nevarne tatove so začeli zasledovati v jareninski in Šent Jakobski okolici. Vseh skupaj jih je okoli 30, tri je orožništvo že prijelo. Sliši se, da so ogrski in hrvaški beguni. Po dnevu se oblečejo rti hudobneži po gosposki ter tako hodijo od hiSe do hiSe in povprašujejo najrajše otroke in žene, če imajo kaj prodati n. pr. sadje, vino, živino in eelo posestva. Moških se pa pridno ogibljejo. Na ta način vse pozvedo, kaj in koliko je česa pri hiši. Po noči pa to lepo tiho odnesejo. Pred kratkim je prišla tako opravljena šema v ženski obleki tudi v šentjakobsko župnišče. Ko se z župnikom pogovarja o kupčiji, zapazi naenkrat hlapec, da ni prava gospa, ker ima čisto kratke lase, pa predno jo prav ogleda, je že izginila kakor kafra. Neka gospa, h kateri sta tudi ravno taka dva prišla, jima je dala več steklenic vina, ker sta se ji zdela sumljiva, da ju je vsaj tako odpravila. Tako se godi vedno naprej vsaki dan. Ljudstvo je vse prestrašeno in zbegano. Več ljudi je bilo že od njih nevarno napadenih in ranjenib. Nekje so našli veliko podzemeljsko jamo, v kateri je bila slama, koder so najbrže ti lopovi prenočevali. Ljudstvo, katero pride s posameznimi skupaj, si jih ne upa prijeti, ker so ti hudobneži pod zgornjo obleko dobro oboroženi. Pač pa jih orožniki neprenehoma po temnih hostah zasledujejo, toda večinoma brez vspeha. Nekateri ljudje se temu sicer smejijo, pa to ni šala, ampak je resnično. Slovenjegraški okraj. (Razno.) Gospod urednik! Dolgo se že nisem pri Vas oglasil, danes Vam pa poročam, kaj sem pred kratkim doživel. Dne 1. septem. l. 1. jo udarim iz svojega brloga naravnost v Slovenjigradec, da si kupim svežih >Marijaceljskih kapljic« zoper mojo naduho. Ta dan pa je bil v Slovenjgradcu slučajno živinski sejm in jaz sem si tudi tega ogledal. Občudoval sem lepe voličke, in po govedini — na katero sem moral nehote misliti — so se mi kar sline cedile. Posebnega nisem na sejmu ničesar opazil, pač pa sem se moral čnditi, da je c. kr. poštnim uradnikom v novejšem času tudi mešetarjenje dovoljeno. Mešetaril je namreč prav po mojstersko, kakor znajo navadno živinski mešetarji, nekemu tujemu živinotržcu slovenjgraSki c. kr. poštar E. Goll. Sejm je bil dobro obiskan iz zvedel sem celo, da bi moralo priti na sejem še več takih živinotržcev, pa jih je nek nemški »purgar« pismeno zavrnil, čeS, da hodijo zastonj, ker se ne bode na sejm mnogo živine prignalo. — Sedaj pa se nekaj! V Slovenjgradcu na pošti sem imel tudi jedno pismo oddati. Iščem vsled tega po celem mestu poStni urad, dokler ne zapazim na Goll-ovej hisi table, kjer stoji »K. k. Post«. Ker sem bil svoje dni v »rajhu«, sem si hitro raztolmačil, da mora pomeniti »K. k. Post« toliko, kakor poštni urad. Oddahnil sem si ter mislil, da je s tem iskanju poSte konec in takoj sem se podal v vežo. Pri prvih durih sliSim glasno vpitje, vkljub temu vstopim ter čakam uradnika, ki bi naj mi pisrao odvzel. Nekemu gospodu, ki je ravno priSel, ponudim pismo, ta pa pogleda prvo mene, potem pismo, in slednjič me pouči, da je v dotični sobi gostilna — poštni urad pa se nahaja čisto tam zadaj na dvorišču. Odpravim se torei na dvoriSče in potrkam na vrata, katera sem zagledal. Cez nekoliko časa se ista odpro in jaz stojim še vedno ne v poštni pisarni, marveč v Goll-ovej — kuhinji. Ker sem se bal, da me katera kuharica s kakimi pomijami ali pa s kropom ne polije, sem jo hitro pobrisal in začel poSto v novič iskati. K sreči naletim zopet na nekega gospoda, menda je bil kak >šribar«, ki mi je vendar poštne duri pokazal. Gotovo mi ne bodete oporekali, gospod urednik, ako trdim, da to iskanje c. kr. poStnega urada po tako skrivnih potih ni bil navaden špas — to je bila »kunst«. Pismo sem srečno oddal in pozno po noči priromal v svoj brlog, kjer sem se takoj vrgel na posteljo. V sanjah sem videl gospoda Goll-a meSetariti; tolmačil samonemški poštni napis in pozno v jutro — ravno ko sem našel poštno pisarno — sem se ves moker od potu zbudil. — S pozdravom VaS stari Suhodoljski puščavnik. Od štajersko-koroške meje. (0 obhaianju tristoletnicenaUršulski gori.) »Kdo ste roraarji vi čudni, — ki tu molite neutrudni?« tako so lahko s pesnikom (Prešernom) vpraSali hribolazci ali turisti, kateri so v tednu od 17. do 24. avg. t. 1. Uršulsko goro na Stajersko-koroški meji obiskali. Da, skozi celi tisti teden so prihajali pobožni romarji v obilnem, zadnje dni celo v ogromnem številu. Kaj pa je privabilo toliko Stevilo vernikov na blizo 1700 metrov visoko skalnato in golo goro, pod katerim imenom je v tukajšnem kraju PleSivec znan ? Obhajal se ie tristoletni spomin posvečenja cerkve sv. UrSule, obhajal se je sv. misijon. 2e pred leti je pisatelj teh vrstic kot predstojnik Ur- šulske podružnice sprožil misel na obhajanje tristoletnice, in ta misel se je vsepovsod radostno odobravala. Tristoletniea ? Kaj pa se je torej godilo pred 300 leti na gori? Dne 18. avgusta je minulo 300 let, odkar je bila cerkev sv. UrSule, koja se je pri jako težavnih razmerah goratega sveta čez 30 let stavila, dozidana, slovesno posvečena (konsekrirana) ter za romarsko cerkev proglašena. — Ko je v sredi 16. stoletja katoliska vera po NemSkem zaradi luteranskih zmot onemagovala in je protestantizem tudi v slovenske pokrajine na KoroSkem, Štajerskem in Kranjskem silil, so močnoverni slovenski katoličani stavili nove cerkve, svetiSča na visokih gorah kot mofine tabore in trdnjave sv. katoliSke cerkve. V to dobo spada stavba Uršulske cerkve. Iz lastnega nagiba so planinski prebivalci okoli PleSivca — v prvi vrsti slavnoznana Plešivčnikova rodbina — na skalnatem vrhu gore prostorno hišo božjo sv. Uršuli v čast postavili. Ko je leta 1601. ljubljanski škof Tomaž Kren, pod katerega duhovno oblast je Starotrška župnija in tudi »gora< spadala, na potovanju iz Koroškega o cerkvi sv. UrSule zvedel, se je podal to stavbo ogledat. Pohvalil je požrtvovalnost planincev pri ogledovanju stavbe — >blaženi, ki so tebe zidali.« Tob. 13, 17. — pa jih je opozoril, da je treba to hiSo božjo od zunaj in znotraj ometati, pobeliti in s spodobnim altarjem oskrbeti. Obljubil je, da pride čez eno leto eerkev posvetit, ako bo s potrebnimi rečmi oskrbljena, in da bo med tem stavbarskega mojstra iz Ljubljaae potrebno ukrenit poslal. Kakor je nekdaj — po naročilu svetega pisma — izraelsko Ijudstvo neizrečeno se veselilo, ko je kralj David stavbo velikanskega tempeljna v Jeruzalemu začel, in je »darove donašalo iz dobrega srca« (I. Par.); kakor so pozneje Izraelci, vrnivši se iz babilonske sužnosti, za novo stavbo razrušenega tempeljna »svoje zlate in srebrne posode, možje svoje zlate verižice in prstane, žene zlate uhane, zapestnice in druge dragocenosti« darovali (I. Ezdra) — tako je bilo za okinčanje Uršulske cerkve vse navdušeno. Združena moč veliko, veliko premore. Postavili so se v krasno hišo božjo trije lepi altarji, kaleri so bili od nadpastirja v obljubljenem času s cerkvijo vred posvečeni. To ie bil povod tristoletnice in sv. misijona. Vodila sta sv. misijon dva sloveča pridigarja ali govornika iz reda sv. Frančiška in sicer: veleč. g. P. Kasijan, frančiškan pri Mariji Pomagaj na Brezju in veleč. g. P. Sigismund, kapucinski gvardijan v Wolfsbergu, obadva štajerska, slovenska rojaka. Izreka se njima za požrtvovalno, neutrudno delovanje najprisrčnejša zahvala. Sodelovalo nas ie pa ob času sv. misijona še drugih 11 duhovnikov, med temi 9 dušnih pastirjev Starotrške dekanije in dva iz celovške (koroSke) škofije. Ce se po besedah Slomšekovih že pri vsakem misiionu »rane skeleče celijo — žalostna srca hladijo« se je to v toliko večji meri pri našem sv\ misijonu godilo, ker so na proSnjo podpisanega župnika po posredovanju preč. kn.-šk. ordinarijata sv. Oče s pismom od 2. avg. dovolili, da vsak vernik popolnoma odpustek zadobi, ako v času misijona vsaj enkrat UrSulinsko cerkev obiSče, sv. zakramente prejme in po namenu sv. Očeta za odpustke moli. Nad 1900 veruikov je pristopilo k mizi Gospodovi. Ganljivo je bilo to, ker so se vsi romarji tako pobožno, spodobno in resnobno obnašali. K temu je seveda visoki kraj veliko pripomogel. V spominski knjigi UrSulske cerkve je neki romar dne 28. avg. 1863 te-Ie pomenljive vrstice zabeležil: »Čisti veter tukaj veje — Toplo solnce milo sije, — Tukaj srce je prosto. — Tu grenkost se vsa pozabi — Nebes višava nas sem vabi — Tu mir obdaja nas ljubo.« Po 7, tudi 8 ur daleč so prihajali romarji skozi cel teden v zadostnem gtevilu. V soboto pri večernicah pa je bila cerkev prenatlačena, in v nedeljo — pri sklepu sv. misijona — je bilo po mnenju mož, ki raz- mere na gori poznajo, čez 5000 romarjev, med njimi večina mož in mladeničev navzočih. Ko so se pri slovesni procesiji okoli cerkve krasni glasovi zvonov, svete pesmi in goreče tnolitve razlegale, se je nam romarjem dozdevalo, do bivamo nad oblaki ter slišimo angeljsko petje, in marsikatero oko se je veselja solzilo. Pri odhodu se je slišal le ta glas: »Hvala Bogu, da sem, četudi po silno težavnem potu, tu sem prišel. Take svečanosti na tako visokem hribu še nisem pa tudi ne bom nikdar več videl.« Res smo imeli vsi težavno pot po bodečem skalovju. Pa pri vstopu v svetišče smo pozabili na vse bolečine; vsaj je preč. nadpastir Kren v prvo spominsko knjigo zapisal tolažljive besede: »Si taedet labor, aspice praemium« — >Se truda bojiS, glej, kaj dobis!« — Anton Šlander, župnik in dekan v Starem trgu. Iz Rajhenbnrga. (Volitev žup a n a.) Dne 7. septem. 1902. se je vršila v našem trgu volitev župana za ostalo dobo in sicer je bil enoglasno voljen trgovec in posestnik g. Mat. Presker. Ob jednem je odbor t tej seji sklenil, izreči odstopivšemu županu gosp. Ben. Kuneju, ki se }e *preselil od tod v Brežice, popolno priznanje njegovih zaslug za blagor tukajSne občine in prisrčno zahvalo za njegovo delovanje. Njegovemu prizadevanju se je posrečilo, da je dobil naš trg dva nova živinska sejma in sicer 29. jan. in 26. avg., nadalje da se je razstrelilo skalovje, stiskajoče okrajno cesto za dolenjim gradom, ki se je s tem razSirila ter eden in pol metra znižala, istotako da se je razstrelil in odkopal ter za eden in pol metra znižal klanec, kjer krene cesta proti samostanu trapistov. Kot svojemu soobčanu mu kličemo prisrčni »na zdar« ter prosimo, naj nas tudi na svojem novem domu ohrani v prijaznem spominu. Hnngerpajsarsko. V četrtek sem zaklal tukaj zadnje štiri korundiče; vjel sem jih v šmarskem trgu. Skrbno sem jih osolil in obesil v dim, da se mi lepo posušijo. Po zimi jih hočem uživati kot slanino ob večjih praznikih. Od četrtka sem pa stradam; nobene take ljubke živalice več ne dobim. — Slabi časi! »Servus, Smarska lakota — stradal ne bom!« vzkliknem sam pri sebi v nedeljo jutro in urno potegnem svojo nitko proti Sv. Petru v medvedovem selu in jo pripnem visoko na zvonik. Ljudje so ravno prihajali k sv. maši. Vse se gnjete v cerkev; le kakih sedem mož ostane zunaj. Desne žepe pri svojih suknjah so imeli debelo natlačene. — »Molitvenike imajo in molili bodo« si mislim in se hitro skrijem za streho, zakaj lakota je grmela po mojem želodcu in bal sem se, da me ne zapazijo. A čudom sem se fiudil, ko vidim vsakega po vrsti privleči iz desnega žepa lepo tolsto korundiCo. Samo eden je držal v roki manjšo živalieo, ki je spodaj rumena, zgoraj pa siva; — imenovali so jo »tomažeka« in jo rayno dobili iz Ljubljane. Vsi so se smejali, ko so jim te ljubke živalice v svojem jeziku pripovedovale, kaj je novega po svetu. Možje, katere sem si dobro zapomnil, so jim pa glasno pritrjevali in klicali >heil!< »To so tedaj »heil«-ig (svete) živalice in se sraejo samo ob svetkih jesti«, si mislim, »in priSel sem torej ravno prav.« Kmalu potem odnesejo možje svoje živalice v bližnje opalde, da bi pri pristnem žganem duhu bolj duhovite in dovtipne postale. — Takoj zdrknem po nitki v kovačnico ob cesti; gospodarja ni bilo doma. Ako se ne motim, sem ga videl v omenjeni družbi. Vzamern kovaško pilo in si poostrim svoje škarje, da bi korundiče tem varneje prijel in mi katera ne odide. Nato bitim po nitki nazaj in jo pripnem na opaldo blizu cerkve. V sobi okoli mize so sedeli možakarji; pred seboj so imeli »štamperl«, na kolenah pa gladili in greli korundiče — zeblo jih je. Ko postanejo pri sedmem »štamperlu« bolj duhoviti, smuknem skozi okno, privlečem po vrsti pet korundič j in jih hlastno povžijem. — Bolie so mi teknili, kakor najboliši »gulažc. Tudi po Sesti bi bii hlastnil, a smilila se mi |e. Revica je slabo izgledala, globoko hropela — vsled starosti se je \e polastila neduha. Ljubljanski ljubček »tomažek« jo skrbno boža in tolaži. Šentpeterski Štef, Oto, Jožek, Slavček in Cenček pa se posvetujejo, kako bi ji pomagali. Naposled jo na predlog modrega Slavčeka izročijo nekemu krojaču v Hajnskem v oskrbovanje. Tam je namreč mnogo žveplene vode in v tej vodi kopati se je baje jako zdravo za nadušljive korundiče. Zato so si take bolehave revice tudi iz Pristave, Sv. Eme, Žusma in posebno od Sv. Petra pod sv. gorami izbrale ta krai za svoje letovišče. Slovo od te neduSljive živaliee pri odhodu na Hanjsko je bilo tako prisrčno, da sem ji še jaz rekel v slovo: »Servusl« in potegnil nitko nazaj na Hungerpajsarsko. Hungerpajsarski pajek. Od Sv. Martina ob Paki. Z zadnjim dopisom v VaSem cenjenem, pri nas tako priljubljenem listu, »Slov. Gosp.« št. 36, dregnil je neki dopisnik v srSenovo gnezdo. Strašno se jezijo nad tem dopisom tukajšnji liberalci. Zakaj pa? Menda pač zato, ker se jim je potegnila krinka z obraza, da jih sedaj ljudje vidijo v njihovi pravi podobi in ker ne morejo dokazati svojih laži, pisanih v »Slov. Narodu« St. 197, kot resnične. Ponudilo se jim je v »Slov. Gosp.« št. 36, da naj dokažejo laži, katere so pisali o naSem preč. gospodu župniku, kot resnične, nasprotno pa, ako se ne dokažejo, se iim je obljubilo »častno« ime, lažnjivca in obrekovalca. Dotična Stevilka »Slov. Gosp.« je izšla dne 4. sept., a danes, ko piSem te vrstice, je že 15. septem. in vendar Se niso nič dokazali in niti poskuSali dokazati. Kako tudi? Kar ni res, tega tudi dokazati ne morejo. Kakor se vidi, ostane dopisniku >Slov. Naroda« zgoraj obljubljeno »častno« ime. Ker si sedaj nasprotniki več drugače pomagati ne znajo, si tolažijo svojo jezo s tem, da so pričeli uprav divjo gonio proti vsakemu, kdor se noče podvreči njihovemu terorizmu. Začeli so namreč za vsako malenkost tirati naSe somišljenike pred sodiSče, ali so kai zakrivili ali ne. Morebiti menijo, da iim bo to pomagalo rešiti, liberalizem pretečega pogina ? Morebiti menijo, da bo to najboljSi pripomoček in sredstvo za razSirjenje liberalnih idej? Toda vrlo se motijo! Ravno s tem kopljejo jamo, v katero se bodo pogreznili s svojim liberalizmom. Mislimo, da bo sedaj spoznalo ljudstvo, kdo dela nemir, kdo ruje, hujska, kdo je njegov prijatelj in kdo sovražnik. Tudi mi bi lahko toževali nasprotnike za njihovo obrekovanje, toda mi tega noCemo, ker imamo toliko časti, da nam je ni treba iskati pred sodnijo. Sedaj pa Se nekaj prav »inteligentnega!« Par dni pred volitvijo je dobil g. župan Pirtošek brezimno pismo, ki se je glasilo tako-le: »Če ne bote nehal delat pri volitvi si bomo pa Se drugač jsomagal. Ce ne bo drugo pomagalp, bo pa revolver in pa nož še bo pa kri tekla. Ti in organist prideta ta prva na vrsto. Sedaj pa kokr hočta al nehajta živet al pa delat. — Freimaurer.c Lahko si vsakdo misli, da smo si mislili, da to pismo ni drugi pisal, kakor eden naSih nasprotnikov. In sedaj so nas tožili, da smo jih dolžili, da so to pismo pisali. Tudi prav! Tako se vsaj lahko Se zve, kdo je to pismo pisal. Sicer si pa le prizadevajte nas črniti in obrekovati in nam podirati to, kar smo si s trudom ustanovili, namreč našo posojilnico, kmetijsko zadrugo, bral. društvo itd., vse vam je zastonj! Kakor bi si vsak, kdor bi z glavo zid prebiial, poprej glavo razbil, ravno tako se bo zgodilo vam. Govoriti se Se zna v poznejših rodovih od par srditih liberalcev, ki so tukaj živeli in tako >plodonosno« delovali, toda v pesmih se njihova slava opevala ne bo, ker je — ni. Da se bo liberalizem zatrl, skrbeli bomo tudi po svoji moči mi, »duSevne ničle«, kakor ste nas blagovolili imenovati v »Slov. Narodu.« — Na svidenje drugokrat. Do tedaj pa »fitti Gott«! E n a »duSevnih ničel.«