424 authorised by the Act of October 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
PAZITE
m iUviiko v oklapajw, lil m» nahaja polag vaàogn naslova, priloplja-M«a »podaj ali na ovitku. Ak. j. (S<7)
itovilk* ........ * 7
toda j vam « prihodnjo ito-▼Uko naloga Mata potih naročnina. Proti««, p«, novit« j« takoj.
ŠTEV. (NO.) 546. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. ••• CHICAGO, ILL., DNE 2«. FEBRUARJA, (FEBRUARY 2G.) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Kritična ura Rusije.
Vesti is Rusije nasprotujejo, tako da si na »oben način ni mogoče napraviti zanesljive jasne «like o položaju. Le eno je popolnoma gotovo: i>fcmčije se ne ozira na Troekijevo izjavo, da je Rusijo vojna končana, ampak je z vso silo zali novo ofenzivo proti Rusiji, čei da mora pe-trt?gr:uisku vlada skleniti formalen mir s kajser-jem, seveda na podlagi pruekih mUHarbrtičko kn-perialistkmih pogojev. Da je «Nemčija v tej novi elenzivi dosegla ie velike vojaške uspehe, ni nič čudnega; njena «rumda je bHa vas čas pripravljena za nov napad, ruska pa za mir. In Čudeži se ne gode niti na Ruskem.
Med boljševiki vlada velik idealizem — četudi vidijo površni opazovalci vse kaj druaega; sli kljub vsemu idealizmu niso mogli biti tako kratkovidni, da bi bili prtfakovmli od kajzerja, Hhidenburga in Ludendorffa enako idealno mišljenje. Izjava, ki so jo izdali Troeklj in mirovni ¡¡delegati v Brest i/itovsku, ni bHa adresirana go • spodarjem 'Nemčije; od njih niso mogli boljleviki iti, da bodo smatrali vojno z Rusijo za končano iû da bodo čakali na priliko, db kateri bi ee sporna ga uredila na demokratični podlagi m po _ svobode.
Rudki delegati v Brest «Litovsku so spoznali namene .Nemčije j v svoji izjavi so povedali, da ne morejo nikdar «prejeti njenih pogojev, ker so imperialistični in ker bi prinesli sramoto, nesrečo in trpljenje miljonom. Da bo «Nemčija odnehala od tek pogojev, ker pravijo Rusi, da se ne bodo več tepli, bi bil mogel pričakovati le otrok. Taki otroci pa vendar niti boljševiki niso.
Kaj so torej mogli misliti?
« * •
H
U vsega, kar je znauo o njih taktiki, je mogoče sklepati le eno. Pokazati so hoteli nemškim masam, da je vae zlagano, kar jim pripovedujejo aj& vojni lordi o namenu vojne. Ven čas od začet-internacionalnega klanja so Viljemovi hlapci >vali ljudstvu, da je bila vojna Nemčiji da se Nemčija le brani, da je nedolžno i sredi deročih volkov. To M so boljleviki
"Mi se «ne bojujemo. Dasi stoje nemške čete
daleč na našfh tleh, se ne bojujemo. Vojna je za JUfc pri kraju. Tu imate dokaz, da ni vaša vojna
obrambna. Če mi ne napadamo, če sploh nismo več v vojni, vam mora biti jasno, da nimate kaj Vranrti."
*Boljševiki niso mogli misliti, da ne bo Hfn-denburg ukazal novega napada. Toda očitno so mislili, da nemški vojaki — po njihovem mnenju bratje delavci in kmetje — ne bodo hoteli napadati. Mislili so, da so le kajzer s svojo bando imperialisti, da pa se jim bo masa uprla, kadar jasno spozna, da jo gonijo le za imperialistične namene na bojišče.
Skratka: Boljševiki so upali, da porodi njihova idealistična taktika nemško revolucijo.
V svojem idealizmu so se okrutno prevarili. Njihova taktika je teoretično jako lepa; praktično ni bila vredna piškavega oreha. Kajti dobra je le tista taktika, s katero se doseže uspeh. Taktika boljševikov pa prinaša vse, le tistega ne, kaT so želeli m pričakovali. 'Ko so nemike čete vnovič začele prodirati, ni "mogel biti nihče tako razočaran, kakor oni sami.
Idealizem boljševikov je s človeškega stališča zelo simpatičen. V njem se izraža neomahljiva
vera v človeka, in to blaži sroe. Ali v politiki so take lepe reči od muh. Goitoao je tudi v politiki treba, da so cilji lepi, to se pravi dobri, pravični in človeštvu koristni. Toda kadar nastane vprašanje, kako se dosežejo taki idealni cilji, je treba vtakniti idealizem v žep in se rešiti Špekulacije. Za dosego cilja je treba porabiti tista sredstva,
ki v resniei kaj za ležejo.
• • •
Greh boljševikov je ta, da so v taktiki postavili idealizem in idealistično špekulacijo na mesto stvarnosti. Računali so s tein, kar so želeli, ne pa s tem, kar j* bilo.
Vse njihovo postopanje se je temeljilo trn prepričanju, da se mora zdramiti solidarnost nemške niase. (Seveda bi bilo zelo lepo, -če bi se to re» zgodilo. Ampak boljševiki uiso imeli pravice do takega prepričanja. Bilo je prav, da so poskušali zdramiti globoko speči revolucionarni čut nemškega ljudstva; krivo je bilo, da so trdno verjeli v to zbujenje in da so vse načrte delali po tej veri
Boljševiki imajo olajšujoče okoliščine. Sami so predelali revolucijo, obsežnejšo in globokejšo od vaška dosedanje. Lastna izkušhja jim je .pokazala možnost revolucije, ve je bila možna v Rusiji, ki je veljala za najbolj avtokratično deželo na svetu, kako vraga, da ne bi bila mogoča v Nemčiji T ('e je ruski mužik, katerega so po vsej Evropi slikali za nazadnjaškega rievedneža in iz katerega so se norčevali šaljivi listi po vsem »vetu, lahko postal revolucionar, republikanec in bolj-ševik, kako da se ne bi moglo dvigniti kulturno nemško ljudstvo?
Zlasti v ruskih masah je bilo tako mišljenje zelo razumljivo. V resnici je rusko ljudstvo v dnu svojega srca zelo idealistično, nekako mistično idealistično. In Rusi ao sodili Nemce po sebi. Če bi bili sami ua mestu Nemcev, bi se uprli svojemu kajzerju. Namesto da bi korakali proti narodu, ki imnič noče, bi obračunali s svojimi zatiralci iti sami sebi priborili svobodo.
in verjetno je, da je delavski in vojaški svet odroma boljševiški vladni komuarski zbor pod vplivom te popularnosti celo storil korake, ki se niso popolnoma vjemali z njegovim prepričanjem. Kdor čita Leninove in Trockijeve spise, mora opaziti, da je med njihovimi teorijami in med njih praktičnimi koraki zadnjega ča«a pogostoma nasprotje, ki ga je težko tolmačiti drugače, kakor s kompromisom, ki so ga v takih slučajih sklenili s popularnostjo.
To pa je bil greh, ki se sedaj maščuje nad njimi — nad Rusijo in nad revolucijo.
Nihče ne more prerokovati, kaj ee zgodi v Rusiji v bližnji ali v poznejši bodočnosti. Nihoe ne ve natančno, v kakšnem položaju je Rusija. Ali se sploh še more braniti? Ali bo morala brezpogojno kapitulirati pred kajzerjem? Ali se bodo vpričo zunanje nevarnosti še enkrat združile vse njene revolucionarne sile, pozabile na svoje navsezadnje vendar malenkostne razlike in odnehale od notranjih bojev? Ali jih nemško prediranj« šo bolj zaslepi in postavi plamtečo strast na mest») vsakega jasnega razuma ? Vse to so nerešene u-ganke in najbolj nehvaležno delo opravljajo tisti, ki hočejo iz daljave dajati pozitivne odgovore na taka vprašanja.
Kno pa je gotovo: Boljševiki bi se branili, če bi se mogli. Če se morejo, se bodo branili. Ako kapitulirajo, je to znamenje, da je obrambna sila Rusije razdejana in da je vsak uspešen odpor sploh nemogoč. »Boljševiki niso zagovorniki žalostno smešne teorije * * miru za vsako ceno." Puška jim je zelo važno sredstvo; če nič druzega, dokazujejo to njih "rdeče garde". Naši pacifisti »e ne morejo sklicevati na lioljševike, četudi so nam jih de Igo prikazovali kot svoj ideal. V resnici *o boljševiki pravi "puškarji". In če bi se sedaj mogli braniti >proti nemški armadi, bi se nedvomno branili. Kajti nova kajzerjeva*-Nemčija ne u-grožava le ruskega ozemlja, ampak t tuli rusko revolucijo.
• • •
Vpnašanje pu je, ve je Rusija *e sposobna za obrambo. Za enkrat je uspesen odpor nemogoč, S tam Še ni rečeno, da je kronani nemški velero-par že v Petrogradu i uda vladajo tam generalski morilci namesto delavskega in vojaškega sveta.*
Ampak če se to. zgodi, — in namen 'Nemčije v tem oziru je jasen — pode glavna odgovornost za to na boljševike in ujih idealistični fanatizem. Zakaj njihova taktika je omajala in morda zdrobila odporno silo revolucionarne Rusije.
Bilo je prav, da so se vprašali: "Kaj bi mogli Nemci storiti, če jim pokažemo, da jim ne preti od nas nobena nevarnost!" Bilo je prav, da so «i odgovarjali: "Po našem mnenju ne morajo spun-tati."
Toda napaka, ki je postala smrten greit, je bila ta, da so opustili drugo vprašanje: "Kaj pa, če ne bodo Nemci ravnali po našem mnenju? Kaj, če se ne bedo hoteli, kaj če ne bodo mogli spun-tati^ Kaj skratka, «če bodo nadalje slepo ubogali svojega kajzerja?"
To, na kar niso mislili, se je zgodilo. V politiki jc absoluten greh pustiti iz misli drugo stran, ne vpošteveti tega, kar se lahko zgodi.
Boljševiki »o se močno trudiK, da bi zre volu -cionirali Nemce. Zdaj je očitno, da je bil ves ta trud brezuspešen. In s to možnostjo neuspeha bi
ga lahko doživi v%a revolucija, ako d<
ja popolno zmago nad Rusijo.
Nemči-
Ne gre nam za to, da bi izrekali obsodbo nad boljševiki, zlasti ne v taki uri, kot je sedanja, ko potrebujejo vso svojo eneržijo, da rešijo, kar se n-inre rešiti. Da je naravnost ogromna, to vedo sami. kajti Če zmaga Nemčija, tedaj so bile vse žrtve revolucije zaman. Hohenzolerni si bodo v tem «lučaju brez obzira jemali pravico, da diktirajo Rusiji njene notrenje uredbe in da v kakršnikoli obliki uničijo sadove revolucije. Dovolj so nemški mogotci očitali boljševilkoin, da so hoteli razširiti svoje ideje med Nemce in Avstrijce. In dovolj jasno so povedali, da ne trpe toga.
Iz tega sledi, da bodo, če zmagajo, hoteli iztrebiti 'bolj&evištvo; in več! Kar bo v nji*hi moči, bodo storili, da zatro socializem, da poteptajo vsako demokracijo sploh. Avtokracija ne trpi resnične demokracije za svojim hrbtom. Hohen -zoTlerni hočejo kajzerizirati ves svet in če zaklo-počejo kopita njihovih konj na petro grad s k cm tlaku, bo pod n jimi poteptana ruska demokra • cija, f
Kar je za nas važno, ni obsodba boljševikov,
ampak nauk, ki nam ga daje njih eksperiment.
Mi nisuio nikdar verjeli v zveliča vnost taktike, s katero so hoteli hipnotizirati kajzerskega gada. Hei\*j je tragedija zgedovine dokazala, da «e vodijo njihova sredstva do uspeha.
Propaganda med zapeljanim sovražnikom, da se m u odpro cči, je dobra; ali dokler ne rodi ta propaganda očitnih sadov, se more militarizem pobijati le z njegovimi lastnima sredstvi Zoper
kanone in-puške je treba boljših k anionov in pušk.
• • •
Ne more se reči, da ni nobenega revolucionarnega duha v Nemčiji. Zgodovina govori drugače. Razni živežni punti v mnogih krajih dežele ka-ežjo nasprotno. Zadnji veliki štrajki, ki jih je skrhalo le grožnja z vislicami, pričajo, da ni vse po pasje vdano kajzerju. Ali poloan teh štrajkov, še bel j pa nova ofenziva proti Rusiji kažeta, da niso revolucionarne sile dovolj močne sli dovolj samozavestne, ali pa da ne vedo, kako začeti delo. iNa vsak način je fakt, da ni revolueije v Nemčiji; in če je ni mogla izzvati ruska taktika, tedaj je jasno, da se ne more napraviti nemška revolucija z dobrim zgledom in /, idealnimi nauki.
Militarizem je v Nemčiji še vsenuogoč. buden-derff izda ukaz. da se zavzame Kovno, iti nemški "bratje delavci in kmetje" manširajo. Lepi eo letaki, s katerimi so jih obsipavali ruski boljševiki; uinpak resjiekt pred "mogočnim" Ludendorffom in "velikim" Hindenburgom je večji. In ta re-j «pekt bo gonil Nemce v klavnico, dokler ne bo ■ strt.
Izza vseh neštevihrih izkušenj te vojne je pa jasno, da je lc en način, s katerim se more streti nemški respekt pred sabljo. Le če bodo gospodje militaristi prav pošteno tepeni, t*> nemško ljudstvo spoznalo, da niso ti nlaliki vsegamogočni. Od zunaj mora priti dokaz, da je ta poclaČena sodrga premagljiva; tedaj «ele je verjetno, da jo bo tudi
ljudstvo cd znotraj hotelo premagati.
• • •
Kar pečenja kajzerska Nemčija sedaj proti Rusiji, bi moralo tudi slepcu odpreti oči. in Kuehhneon in vsa ostali
no more bi1 i dvoma. Tudi z Rusi so se IV^HHH?
in prijazno pogajat " in so govoričili o miru "brez
aneksij in odškodnin". Ko so sedeli v Brest Litovsku, so pa vendar hoteli ugrabiti vse baltiške pokrajine, spraviti (Poljsko pod svojo oblasrj in
vzeti Tkrajino pod svojo roparsko "okrilje". Kje je količkaj garancije, da nimajo na zapadu enakih banditskih namenov? Kje je kaj gotovosti, da ne mislijo vsiliti svêtu svojih kajzerskih načel?
Kdor še ni razumel tega, mu je poglavje z Rusijo lahko dokazalo, da je kajzerstvo absolutna nevarnost za demokracijo vsega sveta. Iz tega izvira, da bi bila njegova zmaga tudi najhujši udarec za socializem, ki je vrhunec demokracije. Kajzerizem mora torej biti strt. To ni danes več vprašanje Nemčije, ampak vprašanje sveta. Če ni za dosego tega cilja druzega sredstva, kakor vojna, tedaj je ta vojna opravičena in potrebna. Ruske izkušnje so pokazale, da res ni druzega sredstva. Ako bi dopustili le moralno zmago kajze-riema, tedaj lahko noč demokracija in lahko noč socializem !	»
Kajzerizem mora biti poražen, da ne bo vse človeštvo za par stoletij pahnjeno v svojem razvoju nazaj. To dokazuje ruska tragedija jasno kakor beli dan.
Vojno stanje v Petrogradu.
Petrograd, 23. februarja. — Danes je bilo razglašeno vojno stanje »a Petrograd. Generalni štab petrograd^kega vojnega okrožja je izdal sledečo proklaauacijo:
"d. Izjavlja se, da je mesto Petrograd pod vojnim zakonom.
2.	Oddelki revolucionarne armade ust rele brez usmiljenja vsako osebo, ki se zateče pri tatvini, plenjenju, pri poskusih ekspropriacije ali drugih zločinskih dejanjih.
3.	Vsaka (jseba, organizacija afi institucija, ki ninm posebnega dovoljenja, mora svetu vojaških in delavskih delgatov svojega okrožja izročiti vse boimtbe. granate, naboje in vsako razstrelivo, kar odpošfljejo vojaški in delavski delegati v vojna skPadišča. Vsaka osCba, ki ne izpolni tega irka-za v oseminštiritiesetih urah, bo označena za stoječo frven zakona.
4.	.Vsi časopisi in drugi tiskovni orgsni so strogo zavezani, da verificirajo vsako vest, ki se tiče delovanja vlade kakor tudi vsakega poročila, prihajajočega z bojišča. Izredni generalni štab upozarja, da fto vsaka kršitev te naredbe imela za posledico, da bo dotični list zatrt m urednik s svojimi sotrudniki aretiran.
5.	Dokumenti o vseh produktih, ki prihajajo ali so prišli ali so zadrževani v iPetrogradu in okolici, se morajo Izročiti izrednemu generalnemu štabu. Vsi produkti bodo plačani po cenah, ki jih določi živežni upravnik. Vsaka oseba, ki »e upre
tej naredili ali ki ji bo dokazano, da skriva zaloge, bo ustreljena kot špekulant.
6.	iProt¡revolucionarni agitatorji, nemški špioni in druge ohc^c, ki bi vstajale zoper vla-do revolucionarne Rusije, bodo ustreljene.
7.	Vsak ukaz izrednega generalnega štaba stopi v veljavo tisti dan, ko je razglašen v vlad-n¡»!i organih.
Vsak časopis je zavezan, da objavi vsak ukaz izrednega generalnega štaba na prvi strani z debelini tiskam."
Vsled razglasitve obsednega stanja je bilo še*t vplivnih petroigradski-h časopisov, ki so opo-nirali oblasti vojaških in delavskih delegatov, zatrtih.
Izredni generalni štab, ki je izdal ta ukaz, je vojaški organ boljševiške vlade. «Zanimalo bi nas izvedeti, kako sodijo o tem koraku tisti "čiiiisti" sodrugi, ki so nam vedno pripovedovali, kako se prekucne ves svet "brez i jedne kapljice krvi", ne tisti "čisti" konfuzionisti so tudi razglašail boljševike za svoje. I^enin je bil njih bog in Troc-kij njihov prerok. Navedeni ukaz ne bi bil mogel nikdar uglodati sveta brez avtoritete boljševi-škili voditeljev. A v tem razglasu je toliko streljanja in krvi in zatiranja tiskovne svobodo, kakor v kakšnem avtokratičnem carskem ukazu. ...
INa vsak na^in m bilo zanimivo slišati, kaj pravijo na to rradikalni pacifisti, nnnresrstcnc-lerji in ostali utopisti.
Kar se nas tiče, mislimo, da se ne more v iz-rednih časih sploh ravnati drugače kakor izredno in za marsikatero reč, ki se je sedaj boljševiki poslužujejo, bi bilo bolje, če bi «e je bili že davno j>o-služili. Ako groze zločincem, da ImhIo brez usini-tjenja postreljeni, je to dokaz, da mora biti v Petrogradu in drugod |h> Ruskem res dovolj zločinov. Temu se ni čuditi. liC slaboumnež more misliti, da postane tisti dan, ko zmaga revolucija, vse idealno. Ravno narobe je res. Vsi lumpi izrabljajo položaj in so obešajo revoluciji na krila; ena najvažnejših in olienem najtežjih nalog revolucijo jo ta, da se otrese takih zločinskih elemen -tov. In če ni to mogoče drugače, kakor z d raku-ničnimi sredstvi, tedaj morajo pomagati drako-nirna sredstva.
Za boljševike jo bila prav ta nesreča, da so se pod njihovo firmo uganjale vsakovrstne lopov -ščine in da se je na ta način širila anarhija, katero sami gotovo niso hoteli. Ampak bilo je zelo razumljivo. Take reči so se vršile že davno pred revolucijo. Nekaj časa je po Rusiji cvetelo tisto izsiljevanje, ki mu Američani pravijo blaek mail. Bili so navadni tolovaji, ki so opravljali tak |*w<e1, ampak ozaljšali so ga s trditvijo, da izvršujejo "revolucionarno ekspropriaeijo". Socialni demo-kratjo in socialni revolucionarji so imeli dovolj opraviti, da so odklonili odgovornost za taka dejanja, a pri vsem trm so ostali celi kupi ljudi, ki jim nu<> verjeli.
Po boljševiški revoluciji je bilo popolnoma naravno, da se je postopalo na podoben način. Kdo ve koliko navadnih zločincev je imenovalo svojo lopovščine "boljševiško taktrko" in "direktno akcijo!" In pred javnostjo je padala odgovornost na boljševike. Kljub temu, da Isiljševiki gotovo niso anarhisti, ¡se je na ta način širila anarhija. Zdaj so pa spoznali, da jih prav ta anarhija te|)o, da jih je z njo spojena dosorgaiiizaeija oro-pala obrambnih sredstev in njihovo moč izpremc-nila v slabost.
Če bi bili o pravom času s sedanjo odločnostjo nastopili proti tej anarhiji, bi bilo na Ruskem dar nos marsikaj drugače.
Petrograd, 25. februarja. — Karakan, ki je bil tajnik prejšnje ruske delegacije v Brest-Litov-sku, jo razložil zastopnikom Asociatod Press, da smatra bojševiška vlada za posebno dvomno tisto zahtevo nemških pogojev, ki govori o demobiliza-ciji rusko armade. Dobesedni prevod "nanovo formiranih bataljonov" lahko izključuje ali pa vključuje novo "rdečo armado."
"To jo sporno," jo dejal Karakan. "Menim sicer, da pomeniti to res, da se mora tudi rdeča vojska demobilizirati. Ampak tega ne sprejmemo brez diskusije. Mi mislimo, da imamo pravico do armade, vsaj do armade v mirovnem stanju. To bi zadostovalo za naše notranje potrebe."

Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAOI, ILL
IŽViUSRVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godita, Martin V. Konda, Rtbio Kristan, Frank Kerie, Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik.
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Bencdik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
Jolin Ermene, Ivan A. Kaker,'Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Cdovieh, An-drew Vidrieh, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej ie niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim se pravilno prijavijo In izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. H. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec. P. O. B. No. 1 ,Ci'cero, 111.)
8. R. Z.
v Izvleček zapisnika 12. seje izvrievalnega odbora 8. R. Z., 19. februarja 1918.
Začetek seje ob devetih zvečer. Predsednikom jc bil določen brat M. V. Konda. Zapisnik > prečitaa in sprejet, nakar se br. Konda upraviči, ker ga ni bilo na ¡eadnji seji. Zadržalo ga je nujno delo. 8e vzame na znanje. Brat tajnik poroča nato o dohodkih in struikih. Predloži račune, ki *se odobrijo. Dalje poroča, da imamo »talno prispe v a jočib članov dozdaj priglašenih okoli dve sto. Knjig za slovenske v jetnike v Italiji je dobil dozdaj kakih 50,razen tega tudi par dolarjev v isti namen. — Nato prečita pismo Zveze Slov. Svofoodoniiselcev v Ameriki, ki se glasi: "Slov. Repub. Združenje, Chicago, 111. — Cenjeni: Oast mi jc poročati, da je gori označena (samostojna) organizacija sklenila po najboljših močeh podpirati gibanje S. R. Z. in radi tega prijavi moj vstop v vrsto drugih zavednih organizacij in društev, ter obenem prijavi svojega zastopnika za central-, ni odbor S. R. Z. v osebi Joseph Ivanetiča, 1125 Norwood Road, Cleveland, O. — S spoštovanjem W. Rus, upravitelj Z. S. S." — Piwiio Slovenske Čitalnice v Ely, Minn., se glasi: "Slov. Repub. Združenje, Chicago. 111. — Cenjeni: Tem ¡sitom Vam sporočam, da se člani in članice Slov. čitalnice v Ely, Minn., strinjajo z idejo S. R. Z., katero hočejo podpirati po svojih moče*!*. Na seji 2. decembra 1917 je bil izvoljen zastopnikom Slov. Čitalnice J. Judnič. — S pozdravom, «Matt Polajnar, tajnik Slov. Čitalnice." — Fwmt se vzameta na-znanje.
Brat tajnrk nato prečrta pismo br. M. Žu -
gelja iz Murray, Utah, ki priporoča, dn bi se pri-občevala vsaj imena stalno prispevajoči h članov. Sklene se, da to za enkrat m mogoče, ker nimamo svojega lastnega lista, Slov. Review je namenjen v pivi vrsti ameriški javnosti, natša slovenska glasila pa «o že itak preobložena s takimi delom, ta katero se nič ne plača.
Brat Kržc poroča o shodu v Waukcganu, 111.,
ki pa je priredilo oseui slovenskih društev, kjer je > bil on navzoč kot govornik. Zanimanje za K. Z. je veliko, dvorana je bila natlačeno polua m primerna resolucija soglauuo sprejeta. — Dalje omeni, da je povabljen za 10. marca na shod T ha Salle, III. — Brat Kristan poroča, da gre na .«•hod v Milwaukee due 24. februarja, Iz Detroh, Mich., pišejo, da bi radi imeli govornika za shod v prvi polovici meseca marca. Odgovori se jim, da bi mogel priti govornik 31. marca, ker prej nI mogoče. — Seja zaključena ob poldvanajstih zvečer.
Anton J. Terbovec, tajnik Slov. Republičanskefa Združenja.
8. R. Z.
SLOVENSKO REPUBUCANSKO ZDRUŽENJE V MILWAUKEE, WIS.
Pred kratkim so bili monarhisti sklicali v Milwaukee shod, na katerem sta govorila dr. Voš-njak in Troftt v zmislu londonskega odbora Ta shod je bil sicer zelo dobro obiskan, ampak ne more se reči, da je bil uspeh za sklicatelje. Trošt • je bil namreč prisiljen razlagati Krfsko deklaracijo, in kar poskušajo vsi zagovorniki tega dokumenta, pa se nikomur lie posreči, se tudi njemu ni posrečilo. Slovencem ne diši kraljestvo in kraljevska sankcija, in nihče jim ne more te pečenke speči tako, da bi jim šlu v slast. Tisti shod se je bil zaključil s tem, da so poslušalci enostavno odšli, ko jim je bilo dovolj.
V nedeljo, 24. t. m. je bil drug shtd, ki ga je sklicala podružnica S. R. Z. In o tem shodu se lahko reče, da je bil popoln uspeh. Dvorana Harmony je bila tako natlačena, da bi bilo prav težko prišlo se par ljudi vanjo. Socialistični pevski zbor "Naprej" je zapel Marzeljezo in dodal znano "Na okno trka." Potem je predsednik ot-voril zborovanje, zagotovil vsakemu navzočemu svobodo besede, objavil, da bo govornik po končanem poročilu odgovarjal na eventualna vprašanja in podal besedo referentu Kristanu iz Chieage.
Govornik jc pojasnil nacionalni in internacionalni pomen jugoslovanskega vprašanja, utemeljil važnost združitve in obenem razložil, *zaka j mora biti združitev federativna, ter naposled analiziral vprašanje monarhije in republike. Kot glavno razliko med zagovorniki krfske deklaracije in S. R. Z. je pokazal to: Krfska deklaracija je dokument srbske vlade; zastopnik londonskega odbora, ki jo je sopodpisal, zastopa pač ta odbor kot nekakšno neoficielno vlado (kar je zlasti dr. Župančič rad naglašal), a nikogar druzega ne. Na ta način bi bila združitev Jugoslovanov vlcd-no delo. S. R. Z. pa hoče, da bodi narodno delo, ki izide iz volje ljudstva in se izvrši po svobodnih zaključkih in svobodnem sporazumu ljudstva. Že fz tega sledi, da ne more S. R. Z. vpošterati nobenih dinastij. — Govornik se je dotaknil tudi takozvanih garancij, o katerih so vedno govorili zagovorniki londonskega odbora, ter je dokazal, da m nikoli bilo takih garancij in jih tudi ne more biti. Is tega sledi, da se ljora ljudstvo zanašati nase in na svoje delo. Oj tegar je odvisen uspeh, no pa od blagohotnosti tujih vlad. Za to delo se je organiziralo S. R. Z.
Za l>cscdo se je oglasil tajnik srbske Narodne Odbrane, ki je izjavil, da se popolnoma strinja z idejami, razloženimi cd referenta. To izjavo je shod vzel z gromovitim odobravanjem na znanje.
Na predsednikovo ponovno vprašanje, če i-tna kdo kakšne ugovore proti ciljem in nameuom S. R. Z., se ni nihče oglasil.
Ns to je predsednik naznanil, da je bila predložena resolucija, ki bo dana shodu na debato in glasovanje, ter jo je prečital.
Resolucija.
Milweuiški Slovenci, sbrsni ns velikem shodu dne 24. februarja 1918., izjavljajo v smislu načel, da naj vsak narod sam cd ločuje o svoji usodi, in po svojem neomsjno demokratičnem prepričanju:
Stalen mir v Evropi je mogoč le tedaj, če ee rešijo velika vprašanja, ki so tekom sedanje vojne z vso silo prodrla na površje, na podlagi pra vičnosti in tako, da se ugodi opravičenim aspiraci-jam prizadetih narodov. Med temi vprašanji je jugoslovansko internacionalnega pomena. Kaos, ki je vladal v jugovzhodnih delih Evrope, je izvabljal in olajšal napad zločinskega imperializma, s čimer je dokazano, da ne more evropski mir ime ti trdnih tal, dokler se tam ne ustanove solidne, narode zadovoljujoče razmere.
V ta namen je potrebno, da se reši tudi jugoslovanski problem, za kar mora biti merodajno dvoje načel:
1.	Zcdinjenje Jugoslovanov na tak način, da bodo organizirani v enoti, v kateri pa mora vendar vsakemu delu biti zagotovljena zadostna avtonomija za njegove posebne interese.
2.	Popolnoma demokratična oblika državne organizacije.
To dvojno načelo se more uresničiti v Jugoslovanski federativni republiki, ki jo zastopa Slovensko Republičansko Združenje.
Ta način rešitve problema je potreben v interesu .prizadetega ljudstva, ki se ne more ne socialno, ne kulturno, ne politično, ne gospodarsko uspešno razvijati v dosedanji razcepljenosti in podvrženo raznim despocijam; v enoti, ki se mora ustvariti, je pa posameznim delom potrebna a v-' tonomija za gojitev njih specifičnih interesov, ker je dosedanji zgodovinski razvoj ustvaril med njimi različne literature in druge posebnosti, ki se ne morejo šiloma zatreti.
Ta'način rešitve problema je pa tudi internacionalna potreba. Jugoslovanska federativna republika lahko postane član in temeljni kamen balkanske republičanske fcderacije in s tem odtegne Balkan imperialističnim aspiracijam, ki so najbolj ugrožavalc evropski mir. Obenem izloči taka republika vsako monarhično in dinastično tekmovanje in nevarne težnje po hegemoniji ene ali druge krone.
Da se ta cilj doseže, jc poraz nemško-avstrij-skega militarizma in imperializma neizogibno potreben. Pri določanju podlage bodočega miru pa morajo priti prizadeti narodi sami do besede in nikakor se ne more priznati Avstriji pravica, da bi ona govorila za svoje podvržene narode.
Strinja joči se z besedami predsednika VVilso-na, da se mora vsaka izprememba izvršiti le v interesu in za blagor prizadetih narodov, Želimo vsakemu narodu brez izjeme popolno svobodo in neodvisnost in smatramo za svojo dolžnost, da podpiramo vsako pošteno delo, ki more prinesti tako svobodo našemu narodu, da bo sposoben vstopiti v svetovno družbo narodov in posvetiti svoje sile v svobodi za razvoj in napredek človeštva. ---
Resolucija je bila soglasno sprejeta, in ko je predsednik naznanil rezultat glasovanja, je ves shod gromovito zaploskal.
Izrečena je bila želja, da bi Kristan pojasnil nekatere podrobne naloge S. R. Z., čemur je poročevalec ugodil.
Brat Krmene in nekateri drugi domači govorniki so vzpodbujali inilwauške Slovence na vztrajno delo za cilje S. R. Z. in potem je predsednik zaključil zborovanje.
Po shodu se je veliko število zborovaleev vpi-salo v podružnice S. R. Z.
8. R. Z.
SLOVENCI V SHEBOYGAN IN OKOLICI!
Potrebe sedanjega šasa so nas napotile, da sklicujemo
ljudski shod,
ki se vrši
v nedeljo, 3. marca t 1. ob pol osmih sveder.
Na dnevnem redu tega za nas kraj važuega shoda je predmet
jugoslovanski problem in Slovensko republičansko združenje.
Na shodu poroča član eksekutive S. R. Z.
♦ Etbin Kristan iz Ohieaga.
Rojaki 1 (Noben narod nima pravice do svobode, če ne stori sam ničesar zanjo, fejlovenci gotovo hrepene po svobodi. Kolikor nam morejo povedati poročila iz stare domovine vemo, da se bojujejo zanjo po svojih najboljših močeb. Slovenci v A-meriki, ki dihajo bolj svobodno in lahko izražajo narodove želje brez strahu pred vislicami, imajo v teh resnih časih moralno dolžnost, da store tudi od svoje strani, kar jim dopuščajo razmere.
Vprašanje pa je: Kakšen more biti ideal Slovencev f
Povsod se kaže, da sta dve glavni točki, za katerimi gredo želje Slovencev. Ena je združitev z ostalimi Jugoslovani, druga je svoboda.
Korist jugoslovanskega zedhijenja je v tem, da smo združeni močnejši, vsled tega tudi sposobnejši za napredek in obenem za varstvo miru. Svoboda je potrebna za naše življenje in za to, da moremo z ostalimi narodi sodelovati za dosego najvišjih idealov «Človeštva.
Zcdinjenje in svoboda sta jedno programa Slovenskega repuhličanskega združenja, ki pa morejo doseči svoje cilje, le tedaj.'ako se zavzame vse ljudstvo zanje. Nihče ne sme misliti, da prinese kdo Slovencem svobodo ina krožniku. Če se sami ne potegnemo zsnjo, je ne dosežemo nikdar.
Udeležite se zatorej shoda v obilnem fttevilu. kakor bomo sejali, tako bomo želi.
Lokalni odbor.
Cleveland, Ohio.
Lokalni odbor S. R. Z. v Clevelandu priredi dne 31. marca t. L svojo prvo	j
veselico s igro
v Josip Birkovi dvorani na 6006 St. Clsir A ve. Pri
tej priliki se uprizori vesela igra "Krčmar pri zvitem rogu".
Ker gre pri tej prireditvi za skupno stvar vseh svobodoljubnih Slovencev, uljudno prosimo vsa društva v Clevelandu, in okolici,
da ne prirejajo svojih veselic na omenjeni dan.
Odbor.
Demokratična diplomacija.
V vseh državah tega sveta je ljudstvo brezpravno v vprašanjih, ki imajo lahko največji vpliv na njegovo življenje. O notranji politiki odločujejo parlamenti vsaj v tistih državah, ki si niso pod gladko krinko ustavnosti ohranile trdo-, vratnega absolutizma. Na Angleškem ali na Francoskem se ne more pobrati niti vinar davka brez parlamentarnega dovoljenja. V Avstriji si vlada celo rekrute sama dovoljuje z zloglasnim . paragrafom 14.
Ali če ima v notranji politiki ljudstvo v raznih državah različne pravicc, jc v zunanji politiki popolnoma brezpravno. Ako n. pr. skleneta Karol in Viljem zvezo, sta jo, sklenila,. in noben parlament je ne more razdreti.
Različne aliance v Evropi so veliko pripomogle, da jc prišlo do sedanje vojne.
K<1 so ustanovili trozvezo iNenVčija, Avstrija in Italija, so vsi trije trdili, da jc bila ustanovljena za ohranitev miru. Toda s to mirovno garancijo je bilo kakor z oboroževanjem. Francija se je ustrašila trozveze, ki je predstavljala v srednji Evropi tako silo, da bi bila lalliko postala nevarna vsaki osamljeni državi.
Na zagotavljanje miroljubnosti se nič ne da v političnem življenju. Prav tisti, kogar najbolj mika, da bi napadel soseda, bo najbolj tajil svoje namene. Kajti nepripravljenost napadenega je napadalčeva korist.
Francija,tki jc imela 1. 1870—71 svoje izkušnje, se jc zbala trozveze ter jc iskala pomoč, ki bi v slučaju potrebe odtehtala silo srednjeevropske aliance. Našla jo je v Rusiji. Zveza je bila nenaravna; napredna republika se je pobratila z absolutističnim carizmom. Ali povzročil jo je strah za lastni obstanek.
Tudi ta ententa je trdila, da hoče z ravnotežjem v Evropi ohraniti mir. Ali trojna zveza ji ni verjela, ker je sama ddbro vedela, kaj pomenijo take besede.
• -Posledica teh zvoz se je kazala v splošnem oboroževanju. Nemški cesar, ki ljubi fraze, je nekoč dejal: Bpdočnost Nemčije je na vodi. Tedaj se je pričelo silno pomnoževanje nemške mornarice.
Francija je na morju razmeroma slaba, Rusija še slabša: ker nima nikjer odprtega morja, je njeno brodovje takorekoč brez pomena. Francija je iskala protiutež. Angleško-nemška konkurenca, ki se je izražala zlasti v nekaterih koloni-
jalnih konfliktih, ji je odprla pot v London. Francoska rus k emu sporazumu se jc pridružila Anglija. "Da bo mir varnejši."
Nemčija pa je smatrala to za novo pretnjo. Vojni in mornariški proračun je v Berlinu silno poskočil; Dunaj je sledil, v Rimu so s-torili, kar so le mogli.
V Londonu, Parizu in Petrogradu se je takoj zaslišal odmev.
Medtem so se cesarji, carji, kralji, predsedniki obiskavali. To so bila "znamenja prijateljskih od n onajc v med državami!" Vladarji smatrajo države še vedno za svojo last. O prijateljstvu med državami odločajo oni; narodi nimajo besede v takib rečeh.
Kljub obiskom, lostoročnini vladarskim pismom in |>odo(bnim ceremonijam pn napove Franc Jožef Petru vojno. Viljem jo napove Nikolaju in
francoskemu predsedniku, in potem gre to dalje po vrsti; zdaj smejo narodi — korakati na mo-rišce.
Diplomacija dela tajno in ljudstvo nima nobene kontrole nad njo. Dokler je tako, je vsa u-stavnost prazna fraza. In v meglah tajne diplomacije se skriva večna vojna nevarnost.
Ko so narodi v starih monartliijali strmoglavili absolutizem, je bil njih uspeh samo polovičen. Zunanja politika je ostala absolutistična, in dokler ostane taka, je večna nevarnost, da bodo narodi proti svoji volji sapleteni v vojno.
Iz vsega tega sledi, da si mora ljudstvo v zunanji politiki priboriti vsaj toliko vpliva, kolika ga ima v notranji.
To je tudi naloga za socializem.
Ko so holandski socialisti predlagali mednarodno konferenco, so angleški sodrugi izdelali re-
Petrograd, 25. februarja. — Centralni ekseku-t i vni odbor vse ruskega delavskega in vojaškega sveta je sprejel s 126 proti 85 glasovom resolucijo, da se sprejmejo nemški mirovni pogoji. Šestindvajset članov odbora ni bilo navzočih.
Nikolaj Le ni rt je v dolgem govoru, v katerem jc zahteval sprejem nemško-avstrijskih pogojev, brez ob/,ira na to, kako so tiranski in nesrečni, dejal: "Njih kolena so na naših prsih in naš položaj jc brezupen. Ta mir moramo «prejeti kot oddih, da se moremo pripraviti na odločen odpor zoper bu rž vazi jo in impérialiste. Prolétariat vsega sveta nam pride na pomoč. Bes obnovi boj".
Martov je ugovarjal, češ da pomeni predlagani mir konec Rusije, kar se tiče njene politične neodvisnosti in da bo vlada delavcev in vojakov dan po sklenjenem miru sužnja Nemčije.
Zinovjev jc podpiral licnina, češ da je avtoriteta sovjeta po vsej deželi prêtrdno vkorinjena, da bi mogla poginiti ...
Da so nemška kolena na pmili Rusije, je že verjetno, ampak kljub temu postaja Lenin od dne do dne Isilj slep v svoji idealistični sanjariji. Martov ima stokrat bolj bistre oči, ko pravi, da^bo ruske politične neodvisnosti konec, čim bo kaj-zerjev mir podpisan. Lenin se prokleto moti, če misli, da bo zmagovita Nemčija ruski revoluciji dovolila oddih in mirno gledala, kako se pripravlja za novo revolucijo proti buržveziji ki imperializmu, kar bi pomenilo v prvi vrsti revolucijo
proti kajzerizmu. Kar se tiče proletariata vsega sveta, ki pride po Leninovem mnenju Rusiji na pomoč, bo pa ta sanjač še dolgo čakal. Saj danes lahko vidi, kako prihaja kajzerjev proletariat kot vdana soldoje.ika svojih roparskih gospodarjev revolucionarni Rusiji "na pomoč". Kdo pa bi klečal Rusiji na prsih, če ne bi dajali nemški vojaki svojim velelopovoni svojih kolen na razpolago za to zločinsko delo t Ta kolena se ne umaknejo z ruskih prs, dokler ne bo proletariat zavezniških dežel in Amerike do dobrega premikastir kajzer-jevega militarizma. Poraz iniperialističke Nemčije na bojišču je edino, kar more rešiti tudi Rusijo. Lenin in Troekiij s svojim Utopintičnim sanjar-stvom sta pa kriva, da je danes ta naloga mnogo težja, nego je bila, preden «ta vzela vajeti Rusije v svoje roke.
Petrograd, 25. februarja. — Trockij ne pojde v Brest Litovsk podpisovat miru. Sploh ne pojde tja noben član prejšnje delegacije, ki je vodila pogajanja, izvzemši njenega tajnika Karakana. Delavski in vojaški delegati so danes izvolili v novo delegacijo sledeče člane: Zinovjeva, predsednika petrogradskega delavskega in vojaškega sveta; Aleksijeva, poljedelskega komisarja, in So-kolkova. Delegacija, kateri se pridružijo morna-riški in vojaški zastopniki, se odpelje nocoj v B rent-Litovsk.
Žalostna poti •*>
solucijo, ki naj bi se predložila konferenci. Objavili anio jo tudi mi. Ta resolucija obsega tudi zahtevo, da se odpravi tajna diplomacija.
Potem se je ta zahteva ponavljala na vseh so-, cialističnih konferencah, kar jih jc bilo tekom vojne.
Seveda to ni cilj socializma. V socialistični družbi mislimo — bo konec vojne sploh. Socializem odpravi ona nasprotja med interesi, ki so v kapitalistični družbi neizogibna, ona nasprotja, iz katerih se porajajo vojne. Če minejo vzroki, morajo izginiti posledice. Kadar ne bo razlogov za vojno, tudi vojne ne bo.
Ali tudi v sedanji družbi ne more biti socializem ravnodušen napram klanju, ki ga vpri-zarjajo vladajoči, kakor nam ni vseeno, koliko politične svobode uživa ljudstvo v kakšni državi in kakšen je položaj delavskega razreda.
Edino sredstvo, ki more dati nekaj jamstvi za mir, je pa kontrola ljudstva nad diplomacijo. Samo odločevali je o vprašanju, če naj se napove vojna, je premalo. Kajti kadar je diplomacija vse tako zapletla, da postane spopad neizogiben, je prepozno. In če nima narod vpogleda v vse razmere, pride sam lahko do napačne sodbe.
V sedanji vojni so mase skorsj po vseh de-zelah prepričane, da je njihova država v obrambi in da je sovražnik napadalec. Naravno jc, da to ne more biti resnično. Ako ne bi bil nihče napadel, ne bi bilo vojne. Toda ljudstvo ni moglo kontrolirati, kar jc počenjal» diplomacija vsa le-le; v temi so s« tkale spfletke, vršile intrige, pri-pravijnle zanke, in o vsem skupaj ni vedelo ljud-Stvo ničesar. Ko je prišlo do katastrofe, je vsaka v ada prikazovala sebe za nedolžno jagnje in valila vso krivdo na nasprotnika.
Ljudska kontrola v zunanji politiki je torej potrebna ves čas, ne pa šele zadnji trenotek. Zs demokratizacijo zunanje politike se mnrs borili socializem po vseh deželah. To se popolnoma vjc ma že z njegovim sedanjim programom.
\ svojih zadnjih govorih je tudi predsednik NMIson „ popolno jasnostjo izrekel zahtevo, ds se morajo vsa mednarodna pogajanja vršiti javno in dn morajo zsnaprej odpnsti vse tajne pogodbe, »o je uspeh ki ga demokratična načela socializma lab*o zabeležijo z zadoščenjem. Kadar bodo narodi js v no odločali o svojih internacionalnih zadevah, ne bodo mogli biti črede kronanih messr-jev, ki jih poljubno lahko naženejo v klavnico.
Naša majniška izdaja.
/ i
Bodrugi!
Zim h se približuje krt ju in s pomladjo pride tope t svetovni praznik zavednega delavstva
prri majnik.
Za proletariat, ki je zvest ideji svobode in mednarodnega bratstva, nastaja vprašanje, kako proslavi ta dan, katerega pomen ao dogodki zadnjih let le še l*>večali. Res da je v mnogih deželah, zlasti v državah teroristične avtokraeije, v Nemčiji in v Avstriji, prašno vanje prvega mejniku nemogoče. AH a tem ni rečeno, da je poginilo, kar izraža ta proletarski «praznik. Vojna je le še jasneje pokazala, da je brez meduarodne solidarnosti narodov, v prvi vmti njih množic, njih delavskih razredov, vsaka svoboda, vsak napredek in uspešen razvoj človeštva nemogoč. Kakor mora izginiti tiranski absolutizem, tako mori tudi miniti nacionalistična prevzetnost in zaničevanje drugih narodov, da se more na trdno podlago postavki mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje in varno življenje.
Prav to mednarodno pobr&iimstvo j« pa temeljna ideja prvoaijaniškega praznika. Ta ideja ni mrtva, temveč ss je mogočno poživela in se tiri dalje od dn« do due. V mnogih krajih ao ji samašena usta, toda v srcih živi povsod in v vaaki deželi pride dan, ko viplamti v mogočnem plamenu, v katerem izgori dtspotizem.
Vojna, ki j« po vsem svetu v vseh krogih povzročila zmede in latemnila mnogo jasnih pogledov, ni niti dela vat v u popolnoma prizanesla. Tudi delavci so ljudje in tudi najbolj zavedni med njimi niso nezmotljivi. Pojavila so se niuprotja v presojanju pok>žaja, v izbiranu taktike, in včasi so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo majhne so tiste dude, ki obupava jo saradi tega nad delavsko osvoboditvijo in nad socializmom. Emancipacija proletariata je utemeljena v razvojnih zakonih in nobena sila na svetu je ne more trajno preprečiti. Nekaj čaaa jo lahko zadržujejo
zunanje ovire iu zuiote delavstva samega; toda kar se mora zgoditi, se zgodi prejalialej neu«»gib 110. Socializem je tak cilj, ki ni iiumljan v glavi kakšnega posameznega Človeka ali kakšne male »kupine» ampak je ueizogibua posledica gospo darskega razvoja, in zato je njegova končna zmaga nedvomna. Njegovo propagando lahko 0-vira in otežčava brutalna sila; njegove namene lahko obrekujcjo podle kreature; njegovo ime lahko zlorabljajo fanatiki in ncvedneži; socializem sam ostane kljub temu zdrav, in krepak, in z njegovo zmago pride svoboda in povišanje vsega človeštva.
Cim bol jse pa kaže kratkovidnim očem, kakor da hoče tudi socializem pogoltniti kaos, tem resnejša je naloga resnično zavednih delavcev, da drže krepko prapor svobode in mednarodnega bratostva, da podkrepe vero ouiahujočih in vlijejo poguma tistim, ki so preveč zatirani, da bi mogli dvigniti svoj glas.
•Način praznovanja samega je stvar priiadetrh organizaciji. Toda "Proletarec" in "Jugoslovan-aka Delavska Tiskovna Družha" hočeta tudi od avoje strani atoriti, kolikor je mogoče, za proslavo tejta dne,
Že lani smo izdali poseben
majniiki list
in smo z njim dosegli velik moralen uspeh. To nas vzpodbuja, da ponovimo letos ta korak v na-di, da ust režemo s tem zavednim slovenskim delavcem.	*	*
Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v velikosti 10.5 proti 7 palcem in bo Štela najtnanje dvajset strani.
Ako pa dobimo zadostno množino oglasov, bo obsegala
dvajset strani samega čtiva,
to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem številu strani. Kakor lani, bo tudi letos slavnostni List
lepo in boftto ilustriran
Ureditev poskrtrf uredniMvo "Proletarca", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo iadajo, ki bo dostojna delavskega praznika in gotovo zadovolji vse čitatslje. Kolikor je ležeče na upravništvu, bo tudi ono vse storilo, da s« izpolnijo v»e upravičene želje.
Ta isdaja izide
poleg 4 Proietaroa"
ki uide redno brez obzira na slavnostni list. Naročniki torej dobe tudi za l. msj redno VProletar-čevo" številko; Kdor želi slavnostni list, ga mora naročiti
bani smo storili v tem oziru prvi poizkus; leto« ga ponavljamo. Ako ae obnese, bo Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba iz tega črpala pogum za prihodnja leta in tedaj je gotovo, da postane sla v nositi majski list trajna letna izdaja.
Z orirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokrivajo le izdaje z zelo velikimi nakladami, še di* rektorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ust reže s to izdajo željam najširših delavskih krogov.
Vsak sodrug, kdor smatra boj proletariata za oavoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep fiponiln.
Cene slavnostnega lista so sledeče:
Posamezen iztis.............$0.10
10 iitiaov . . . . ..............0.95
25 iitiaov..................2.96
50 iitisov . . .................4.50
100 iitisov .... ...............8.00
250 iitisov . . . ................19.00
500 iitisov...................35.00
1000 iitisov....................60.00
Majski slavnostni list iiide
v prvi polovici aprila
in prosimo vse organizacije kakor tudi posamezne odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak način pa morajo biti naročila
najkasneje & aprila
v rokah upravništva. Z oiiroin na velike stroške nam ne bo mtutoče tiskati več i/, tiso v, nego jih bo naročenih; kdor se prekasuo oglasi, mu torej ne bomo mogli post reči. Prosimo sodruge, naj vpo-števajo to, ker se je doslej že nckolikokrat zgodilo, da so nam naše izdaje — u. pr. letošnji koledar — zelo kmalu pošle, in tako se tudi sedsj zelo lahko zgodi, da ne bomo imeli več slavnostnih listov, ko bi jih marsikdo še rad dobil. 8 pravočasnim naročilom je pa to vprašanje rešeno.
Vsa naročila sprejema upravništvo "Prole-tarca".
Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, natn ni treba naglašati..
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
Slovenski kraji pred prihodom Slovencev.
"Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, — če ve kdo za druz'ga, pove naj odkod." Tako je pel pred sto leti pesnik Vodnik in s temi besedami izrazil svoje prepričanje, da Slovenec ni priaeljenee v svoji domovini, kakor sta se priselila Nemec in Italijan, temveč da biva v njej že ii tistih pradavnih časov, ko so si prvi ljudje poiskali seliŠc v Evropi. Vodnik je bil mnenja, da so bili slovenskega rodu stari Ilirci, ki so bili na8elje*i ob Adriji in so Že davno pred Rimljani gospodovali na morju, kakor tudi prebivalatvo, ki je la časa Rimljanov bilo raiširjeno po naših krajih. Mnogo učenih mož je pozneje pritegnilo njegovemu nenju.
Vendar nam zgodovinski vidi izpričujejo, da
se je naseljevanje Slovencev v sedanjih pokrajinah pričelo šele proti koncu šestega stoletja po Kristusu, da so takrat prejšnji prebivalci bili premagani in se deloma izselili, deloma pa poslo-venili in strnili z novimi priseljenci. Kaže se nam v tisti dobi popoln prevrat verskih in družabnih razmer, ki bi bil nemogoč, ako bi bilo isto prebivalstvo že prej v teh krajih. Zato moramo v zgodovini naših dežel ločiti dve dobi: dobo pred prihodom in «po prihodu Slovencev. Preden pričnemo pripovedovati o naši slov. preteklosti, je potrebno, da se ozremo tudi v tiste čase, ko je še prvotno prebivalstvo bivalo v naši domovini in je še Rimljan gospodaril v njej. Te čase imenujemo prazgodovinsko in rimsko dobo naše domovine.
O najstarejših časih in dogodkih slovenskih dežel nimamo pijanih poročil. Toda o icemer molčita knjiga in povest, o tem glasno govore izkopane posode, orožje in kine, ki se v vedno večji množini dobivajo iz krila zemlje, — Mnogokrat zadene kmetovalec pri oranju ali prekopavanju svoje njive na starinsko orodje razne oblike, na bronaste obroče,- sulice, nože, čelade. Ljudje pa pripovedujejo, da so tamkaj nekdaj prebivali "ajdje" in imenujejo take kraje "ajdovščina," "ajdovski grad" ali pa "gradieče"; tudi pravljice o zakletih kraljičinah ¡11 skritih zakladih rade nastanejo na takih skrivnostnih mestih.
Vse te starinske reči so ostanki nekdanjih prastarih prebivalcev naših pokrajin in nam nudijo precej jasno podobo o njih življenj» in delovanju. Starinoslovci, ki se bavijo s preiskovanjem kopavin, pravijo, da je ni dežele na svetu, ki bi bila na njih tako bogata, kakor je naša * Rlovenska dežela. O prazgodovinskih prebivalcih, ki so nekdaj bivali pri nas, pa pripovedujejo to-le:
Že dva tisoč let pred Kristusom so bile slo-
venske dežele naseljene s ljudstvom, kateremu ne vemo imena, ki je pa zapustilo mnogo sledov svojega bivanja. Bil je malo izobražen, napol divji narod, ki je prebival v skalnatih duplinah ali na malih holmih poleg močvirja, ki so bili že po naravi utrjeni. Žita še ni poznal niti domače živine, niti tkane obleke. Bil je lovski rod, čigar življenje je bil nepretrgan boj z divjimi zvermi. Glavno orožje mu je bil kamen, iz katerega si je napravil rnlat ali kladivo, pa tudi kosti ubitih živali je znal porabiti za razno orodje in z njihovimi kožami si je ode val telo. Te čase, ko je še surov ali pa preprosto obdelan kainen človeku služil 14 edino orodje, imenujemo komneno dobo človeškega rodu.
Posebno zanimive prastare naselbini ao mostišča ali stavbe na koleh, ki nam že kažejo višjo stopnjo izobrazbe tedanjega prebivalstva. — Pri izbiranju seliše so ljudje posebno pazili na to, da je bil kraj že po naravi utrjen in se je dal lahko braniti pred sovražnikom. Zato so v jezerih in plitvih rekah ne daleč od brega zabili v dno kole in položili črez nje mostove, na katerih so si postavili svoje koče. Te koče so bile lesene, na katerih .so si napravili strehe, pokrite z deskami, .slamo ali praprotjo.
V tleh je bila na sredi napravljena odprtina, da so mogli zajemat i, vodo ali loviti ribe. Take naselbine na koleh so se našle na ljubljamdtem barju blizu Iga, ob Ljubljanici in v Cirkniškem jezeru, a bile so gotovo tudi drugod.
RibniŠtvo, lov, živinoreja so bila glavna o-pravila mostiščarjev. Za obleko so jim služile živalske kože, iz kosti pa «o napravljali raznovrstno oredje: kladiva, mlate, igle, iz zobov divjega merjasca zakrivljene nože. Žita menda še niso pridelovali ; pač pa jim je služil v živež povodnji oriek* čigar jedro je bilo močnato kakor kostanj. Tega so zmleli s kamni in si iz njega napravili kruh. Poznati so morali tudi že lan, ker se nahajajo v bližini mostišč pogosto vretnea in vički, ki se rabijo pri preji in celo ostanki evima ali preje. Precej razvito je bilo tudi lončarstvo. Vse posode so bile sicer napravljene z roko, pa vendar okusno ozaljšane z raznimi okraski. Posebno ljubko se kaže v teh ilovnatih izdelkih materinska ljubezen tedanjih žena. Na ljubljanskem barju so namreč našli poleg mostišča veliko množfcco ilov-nih otročjih igrač: malih posodic, vrčkov, ropo-tnlj, ki imajo podobo ježa, sove, vretenca in katere so matere svojim ljubljenčkom obešale okoli vratu.
Koliko časa so se ohranile stavbe na koleh, ni mogoče natančno določiti. Nekateri starinoslov-
ci sodijo, da se je pri nas okoli leta 1300. pred Kristusom končal ta način naseljevanja. Le to se jasno vidi, da je te naselbine uničil požar, bodiai, da je slučajno nastal ali pa so ga zanetili sovražniki.
Pet stoletij pozneje se nam razgrne popolnoma drugačna podoba.Naselbine prebivalstva niso bile več nastavljene na vodah, temveč na strmih, dobro utrjenih hribih, katere sedaj imenujejo gradišča. In ljudstvo, ki je bilo naseljeno v teh gonikih trdnjavah, ni poznalo le kamenja in živalskih kosti, temveč je znalo že ii rasnih kovin, is bakra, brona in želeia izdelovati svoje orodje.
Prazgodovinskih gradišč hnamo na Slovenskem vse polno. Najznamenitejša so na . Kranj-akem: Vače, Šmarjeta, Šmihcl pri Hrenovicah; na Goriškem: Sv. Lucija pri Tolminu; na Koroškem : Rožek, Napoleonov vrh blizu Beljaka; na Štajerskem: Ruše, Negova. Nekatere teh naselbin so silno stare. Tisočletja je tu prebival rod za rodom : od prvotnih kamenarjev pa do izobraženih, bojevitih Rimljanov.
Predmeti, ki se izkopujejo na teh krajih, so najraznovrstnejši. Med lončenimi posodami zavzemajo prvo mesto žare, ki imajo navadno obliko velikega lortca. V nje so spravljali ostanke sežganih mrMčev. Najzanimivejše in najlepše pa so situle, to je bronaste posode, ki so zgoraj širše, spodaj pa nekoliko ožje in kojih gornji rob ima v sebi obroč, da se more /.anj pritrditi povprečni držaj. Marsikatere teh posod so okrašene z vezanimi ali izbočenimi podobami, tako znamenita "vaška situla," katero so izkopali I. 1379. na Vačah in ki ima v treh pasovih prizore iz lovskega in vojaškega žrvljenja. Zelo mnogoštevilni so predmeti, ki so služili za kinč-.pločevinasti pasovi, bogato obloženi z izbokanimi okraski, ovratnice, zapestnice, igle za lase, nhani in prstani, zlasti pa mnogoštevilne zapone (fibule), ki so služile za pripenjanje obleke na ramenih in prsih. Vse druge predmete pa po svoji množini in mnogovred-nosti prekaša najdeno orožje: sekire, meči, osti za sulice, pusice, noži, srpi in čelade.
Iz vseh teh nsjdenih predmetov sklepamo, ds je bilo ljudstvo, ki je prebivalo po naših gradiščih, mogočno in bojevito. Imelo je svoje poglavarje, ki so je vodili v bojih. Poznalo je Živinorejo fn konja za ježo in vprego. — Gradišča so podobna dobro zavarovanim trdnjavam. Na vrhu, sredi naselbine, na lepem ravnem prostoru, so imeli ljudje shranjeno svoje imetje, živila, tudi živino, ali pa je bilo tamkaj pokopališče. Okoli te
središčne.ravnine so se vrstili nasipi, včasih v več krogih. Debeli koli, zabiti v zemljo, med katere je bilo vpleteno protje, so služili nasipom v oporo. K tem močnim plotovom in nasipom so prislonili svoja stanovanja, lesene, na pol v zemljo vkopane in h prstjo pokrite koče. — O veri, bo-goeastju prebivalstva po tfh' gradiščih sicer nimamo mnogo prič, vendar se da z gotovostjo povzeti, da so verjeli v nekakšno življenje na onem svetu. To spričuje njih spoštovanje in češče-nje mrličev. Mrtvo trupla so deloma se&igali na grmadah, deloma jih polagali v nizke, plitve grobove,
1 . •	,	j ,
Revni ljudje so potem navadno polagali ostanke sežganih mrličev v okroglo, kotličasti jamo, bogatini, pa so jih vložili v posebno mrtvaško žaro, katero so pokrili s skriljnato ploščo. Hkrati s kostmi in pepelom so de vali v te posode tudi lonce, ča*e, skledice ,v katerih so bile najljubše jedi pokojnikove. Pridejali so navadno mrliču tudi bogato doto nakra»nin iz brona, stekla, jantarja, ilovice. Po njihovem mnenju se namreč mrtvec ni ločil od človeške družbe in je na onem svetu nadaljeval življenje, kateremu je bil tukaj privajen.
Dočim nam izkopavine razgrinjajo dovolj jasno sliko o življenju in delovanju prazgodovinskega prebivalstva na Slovenskem, nam pa vendar ne odgovore odločno na vprašanje: kateri narod pa je imel tisočletja v posesti naše dežele in kakšno .je bilo njegovo ime? Zdi se, da je izza dobe mostišč in kamenarjev pa do Rimljanov tukaj prebivalo eno prvotno prebivalstvo, ki je sicer napredovalo v gospodarstvu in izobrazbi, pa je vendar glede na narodnost osrtalo bivstveno ne-izpremenjeno. Skoraj vsi novejši starinoslovciprl-števajo to ljudstvo Ilirom, to je onemu mogočnemu narodu, ki si je pred Rimljani ob adrijat-skem morju ustvaril veliko kraljestvo, raztezajoče se daleč tja preko Istre in Dalmacije do albanskih gora, in o katerem poje pesnik : "Mogočen na morju Ilrrjan je bil, ko se je Rimcc še ladje tesat nfll." — Severni Iliri so se delili v mnoga ple mena. Najznamenitejši izmed njih so Veneti, na sel jeni po gornji Italiji, Istrijani, Japodi, stanujoči ob gornji Kolpi in po Krasu, Liburni v vzhodni Istri. Nad ilirske rodove so prišli okoli leta 380. pred Kristusom iz Galije (sedanje Francoske) bojeviti Kelti, jih deloma premagali in se med njimi uaselili. Keltom pripisujejo zgodovinarji Noričane na Koroškem, Karne ob koroško-beneški meji, Tavriščane na Kranjskem, LatobL ke ob Savi in Krki. Pa njih gospodstvo ni dolgo trajalo. Podjarmili so jih Rimljani.

Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
zrn.
Takrat pa se jc zgodila krivica, kakor je svet še ni doživel
Brkat človek je stopil k Jerneju in ga je prijel za roko.
"Kaj se me dotikaš?" je vzkliknil Jernej.
"Ue brani se, Jernej, ne brani se pravici»" je rekel mladi sodnik.
Drobni plešec pa je hudo gledal in je na-mrgodil obraz.
"Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste slišali?"
Jernej je molčal od prevelike osuplosti in je šel z njimi. Ali so križem po hodnikih, po stop-njicnh; na dtorišču pa je postal Jernej in ae je okrenil k tistim, ki so ga spremljali.
"Možje, zdaj nismo več v hiši razbojnikov; povejte brez hinavščine: kaj kanite z menoj?"
Osorno so gledali in so molčaii. Jerneja pa je zabolelo v srcu od tolile krivice; in ko je šel z njimi preko dvorišča, je bil nenadoma ves star in upognjen.
"fe ste razbojniki, pa najhujši izmed njih: povejte mi, čemu me žalite? Tudi razbojnik ima svojo pravico in svoje postave, ne krade in ne ubija brez premisleka — kaj sem vam storil T"
Nič niso odgovorili; gledali so oflorrio in so molčali.
"Glejte, razbojniki; kakor ste mladi in čokati in kakor je Jernej star in slab od krivice: ko snope bi vas pometal po dvorišču, s pestjo hi si zapisal svojo pravdo! Ampak pravici ni jabolko, da bi ga s palico odklatll; in Bogu ni po-
treba, da bi mu Človek pomagal. Težko je breme, ki ga je nqjozil, dolga je pot, ki jo je odmeril; jaz pa pojdem in bom nosil do konca!"
Take besede je govoril. Jernej, ker je bilo v njegovem srcu zaupanje tako veliko, kakor jc bila velika bridkost.
Tlsri, ki so ga vodili, pa so odprli duri in ho jih zaklenili za Jernejem. Izba je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih postelj, širokim klopem podobnih; stene so bile prazne, gledale so na človeka kakor slepe oči; še razpela ni bilo v kotu. Okno je bilo omreženo.
Na eni postelji je sedel razcapan človek; če je MI star ali Če je bil mlad, Bog vedi. Lasje so btH redki in kuštravi; kozavi obraz ni bil ne obrit, pa tudi brada ni bila dolga. Pomežiknil je, * z veselimi očmi je pozdravil Jerneja.
"Bog daj, sosed! Kaj si ukradel?"
Jernej ga je premeril z dolgim, žalostnim pogledom, šel je do druge postelje, položil je nanjo culo, škornje In klobuk, palico pa jc postavil v kot.
Razcapancé se je smejal zmirom bolj vedelo in prijazno; potepuh je bil, kakor bi ga Človek ne srečal rad na cesti.
"Kaj tiho, očka? Pravično jc, da se pokorimo za grehe; veseli bodimo pravice, če jc sladka ali grenka, in pojmo alelujo sodniku J"
Jernej jc sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolena, obraz v dlani.
"Kakšno krivico so tebi storili?" je vprašal.
Potepuh se jc od srca zasmejal.
"Krivico? Nikakšne krivice! Kradel sem pa so me prijeli in so me gnali in so me zaprli. Tako je bilo vse v redu in kakor se spodobi. Kaj naj bi mi dali povrhu še drugi cekin, ko sem enega zasačil? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo in kosilo. Postelja res ni bogvekaj, tudi kosilo bi . lahko bilo boljše; ampak dokler se nisem potepal in dokler nisem kradel, še takega kosila nisem imel in tudi take postelje ne! Zato sem si reč nekoliko prmislil in zdaj se mi ne godi slabo. — Kaj pa ti, očka? Ali tli šele na stara leto začel, da se tako pusto držiš?"	(Dalje prihodnjič,)
proletarec
LUT U INTER CIS DELAVSKEGA v
LJUDSTVA.
izhaja vsaki t oh f. k
- La.taik 1«
Jjjtilivaaiki éelavska tlakavta irrita f CMcaft, IIIImIs.
S^nins: Za Ameriko «2.00 ta celo $1.00 sa pol leta. Za Evropo 0 ta eelo leto, $1.26 sa pol leta.
Oflatl po dogovoru. Pri spremembi MvaliMa je polef novega nasaaaiti . tadi stari aaslov.
nobeno toleranco, če ne gre v prilog netoleranoi Is tega se pa lahko poename, da izredni kongres na more prinesti nobene jasnosti, kvečjemu povečan kaos, še večjo utrinjo in končno totalni propad Zveze. Sodrugi! Kdo naj prevza me za tako bresvestno postopanje odgovornost f Jaz jo kar v naprej absolutno odklanjam! Zato pa pri-
vse, kar jim more olepšati in oplemeniti življenja, pa da ae zavarujejo proti vsemu, kar jim škoduje. Razumno bi torej bilo, da ai ustanove organizacijo, ki bi bila čim sposobnejša za ta namen. To bi morala biti organizacija, ki bi obsegala vse ljudi; moralo bi biti organizirano človeštvo. Vse svoje intelektualne in fizične moči bi
poročam, da se ta brezvestna in moralo združiti, Če je napredo-
. i	.	.....	. « > _____, I .1 L .____J_	LiU
_ „ «lavasaka argaateaclja JugaaL — aaaiaiUtÜM avaaa v Aauriki. —
Vas »ritotbe	nerednega pošilja-
nja usta in drugih nerednoati, js pošiljati predsedniku družbe , ft. Udov ick, ia*4 So. Racime Ave., Ckicafo, IU.
PROLETARIAN
Qmmêi mmà	avary Tuaaday fcy
Sealk Slavic Workmen's Pik. Ct., Chletf t. llllnals.
al/po drveča taktika takoj opuati, in da vsi člani glasujejo proti ob-državanju kongresa, glasujejo naj pa sa iniciativni predlog kluba št. 1, da se postavi Zveza na stališče avtonomnih ackcij in na ta način naredi konec enkrat za vselej neznosnemu stanju, ki vlada sedaj v naši Zvezi. Kot celoti in posameznim skupinam ne bo s tem nič odvzetega, ravno narobe: dana
Subscription ratea: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half vaar. Foreign countries $2.50 a year, $1.26 for naif year.	-»•
Advertising rates oa agreement.
M AS LOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
esas w. si. street, chicaqo. Illinois
X INICIATIVI SOCIALIST KLUBA âTSV. 1.
valo kljub temu, da je bilo razcepljeno, se mora izvajati iz tega, da bi še veliko bolj napredovalo, če bi bilo zedinjeuo in bi bil sistem v vsem njegovem delu.
Močne sile poslujejo venomer, da bi ohranile razcepljenost človeštva in še bolj poglobile nasprotja. Kajti sovraštvo med posameznimi deli, med razredi, na-I rodi, cerkvami, državami nosi do-
jim bo prilika, da bo vsaka sku-lbiček posameznikom. . Interesi pina delala nemoteno v smislu so- j skupnosti pa stoje vendar visoko cialfctičnih načel za socialistično nad profiti majhne manjšine, ki
propagando, za tisto stvar, ki v sedanjih razmerah najbolj trpi. Kdor je proti temu, kaše, da mu ni za delo, ampak za svojeglavtie
si je znala zagotoviti gospodstvo s pomočjo razdvojitve ve&ne. Največje zlo pa je v tem, da se je večina dala zavesti, da se je
kaprice, katere naj bi članstvo J. dala razcepiti ,da se je dal en de) S. Z. prenašalo in zanje plačeva-; naščuvati proti drugemu; tako
lo svoje eente.
dela večina v službi manjšine pro-
Kdor glasuje proti kongresu in ti svojim lastnim interesom, za predlog kluba Št. 1, glasuje Priroda sama je dala človeku proti tem kapricam, pa za načel- ogromne armade sovražnikov —
no slogo in načelno soc. delo.
v elementih, v boleznih, na su-
1*1, poevari človeka, čini se zahteva preveč od njega.
Neki učenjak jc opisoval delovanje srce In način kroženja krvi po človeškem telesu nekoliko doslej kar je dokazalo, da je bil dosedanji način zdravljenja srca popolnoma napačen. Dotični učenjak, ki si je stavil nalogo, da posebno preuči delovanje srca v človeškem telesu, jc dokazal pri nekem predavanju pred zbranimi zdravniki, da žene srce pri skrčenju in razširjanju kri skozi človeško telo in da druge žile s svojim stiskanjem, kar čutimo kot tri panje ženejo kri zopet nazaj proti srcu.
Na podlagi tega dejstva smatra dotični učenjsk dosedanje zdravljenje srčnih bolezni za napačno. ZZdravljenje je obstajalo doslej v tem, da se je položil bolnik na hrbet, da e tako delovanje srca bilo kolikor mogoče olajšano. Na ta način pa se seveda tudi delovanje drugih šil in nežnih organov v telesu omeji, kar ibi naj povzročilo tok krvi k srcu.
Najboljše varstvo pred srčnimi boleznami jc, da se človek varuje preoblnega napenjana delovanja srca.
Čas, ki ga Človek pridobi s tem, da teče do poulične železnice, ali
s
Kar sem povdarjal ob času, ko je idila prva iniciativa glede avtonomnih sekcij, to ponavljam tudi topoU Razmere v gl. odboru J. S. Z. so danes take, da je z ozirom na delo, ki zaostaja vsled nesoglasja, edini izhod iz te krize to, da aa postavi Zven na stališče avtonomnih sekcij. Zveza ne izgubi s tem nič druzega kakor to, kar vsi Šalimo, da izgubi : Medsebojno mržnjo in nedelavnost; kajti res jc, da ae goji mržnja od znotraj na ven — in ne od zunaj noter.
Kaj pomaga vse lepo mišljenje e centralizaciji in o enotnemu de ln, če pa "firma" ne prinaša ko-risti, ampak celo škodo f Centra-ttcaeija je aH right v krogih ljudi, kjer ai znajo vzlic slučajno nasta lim različnim nazorom, ki jih ust varjajo čas in potrebe, ohraniti načelno slogo ; tam, kjer znajo biti ljudje dovolj inteligentni in to laraatai, da puščajo drugim tisto svobodo mišljenja, ki je v tako hitro ae razvijajočih in menjajoči!« političnih in eelo gospodarskih imamerah, kakor so daneg, ne sa mo dopuščena, ampak celo imperativna. Toda v organizaciji, kjer •e kaše in goji skrajni fanatizem 'kjer ae izrekajo anatheme, grozi ■ izključenjem, kakor v čaau svete inkvizicije, preti z zakrknjenimi napovedbami, "da je bolje, da ae potroši sav Savezni novae, ne go da ae dozvoli slobodno mišlje nje itd. itd.," je načelna sloga pri najboljši volji v tej formi organi zacije nemogoča.
V vsej J. S. Z. ni bil menda ni hče tako vnet zagovornik stopnje vasic centralizacije, kakor jaz. Za foivarjal eem jo nsa H. kongresu v Milwaukee, kajti želel sem, da se nčimo drug drugega spoznavati in tako gladiti pot tesnejše centrali saciji, ki ima priti. Na zadnjem kongresu sem zopet zagovarja centralizacijo, v strahu sicer, kajti bal sem se, da še nismo zreli za to. No in česar sem se be'1, je prišlo; čas je pokazal, da nismo ne le nezreli za polovično centralizacijo kakršna jq danes, ampak niti za primitivno ne. ( as je pokazali, da se še nismo naučili spoznavati drug drugega, da se nismo naučili medsebojne tolerance, ki je takorekoč predpogoj načelni slogi — in to nam sedaj jemlje vso pravico, govoriti o centralizaciji, ne glede na to, kako važen in kolike vrednosti je za delavce rek : delavci vsih dežela združite se! Po študijah izza zadnjih čaaov — v naši Zvezi in iz mimoidočih sve tovnih dogodkov — sem prišel do zaključka, da bo delavstvo tako dolgo, dokler ne Ho znalo voditi vajeti svojih čut», ki imajo vpliv na razumevanje razmer, in tako dolgo, dokler ne bo spoznalo, da mora rek "delavci vsih dežela združite se," temeljiti na načelni nadaebojni toleranci, trpelo vedno poraze, kajti netoleranca je tieta pregrada, ki si jo delavstvo postavlja pred se, ko govori po drngi strani o svojem združenju.
Kdo drugi naj prinese v našo sredo ponovno harmonijo, če ne toleranca — to je stališče, da se dopušča svobodno mišljenje o tak-tičnih nazorih! Ali bi kongres, če bi se sklical, pripoznal to načelo! Po izvajanju tistih, ki se štejejo za voditelje netoleranee, je treba aklepati, da ne ; kajti oni niso za
Za načelno toleranco v J. S. Z hem, v zraku, v vodi, pod zemljo.
Frank Pet rich.
NEORGANIZIRANO ÖLO-* VEŠTVO,
Nihče ne more dvomiti, da je priroda močnejša od človeka. Nihče pa tudi ne more tajiti, da jc premagal človek že marsikatero sovražnost prirode in da bi jih la-
Človek se s tem ni zadovoljil; na | pravil je še sam med seboj sovra Štva. Tisti, ki špekulirajo za svoj ! sebični profit, so jih izumili, tisti, !ki služijo so se jim vdali. Napredni razumni kulturni človek je s tem degradiral samega sebe.
Razum pravi človeku: Varuj se nevarnosti. Če jih ne poznaš, jih poišči, da se boš mogel zavaro vati. človek pa ubija svoj raz-
liko premagal še ve<č, ako bi po svetil več moči temu namenu. Da j um in posluša tiste, ki ga uče, da bi se mnogo poplav lahko prepre- si ustvarja še sam nove nevarno-čilo, če bi se uravnavale vode,, sti. Čeprav ima v sebi spoeofrmoati zgradila trdna obrežja, napravili i da postane velik in da si napravi
primerni jezovi, učvrstili nasipi itd., je samo obsebi umevno. Nedvomno pa bi se lahko stori-
svet lep, se dela majhnega in sili v suženjstvo. 'Nikjer ni zapisano, da mora bi-
|	- «m.	■
so napolujeue z vročo vodo in ja-1 prarv stekajo le v njih prid. Z dru-
ponski vojak zleze noter, kjer ae
pomudi nekaj minut, tudi če brije burja, in je morda nevarnost, da vojak ne zamrzne v vodi. Toda že se glasi vojaAki klic in ¿e hiti v vodo drug vojak na mesto svojega tovariša. To se ponavlja vsak dan.
V pojasnilo, v katerem jeziku je Bog z Adamom in Evo govoril, sledeče: Ko je Adam zagledal beli svet, mu je Bog odkazal: #<A-dam!" t. j. to ti dani! oziroma to je tvoje! Ko je Bog prišel neki dan k Adamu ter ga zapazil dokaj čmemega in ga je povprašal, kaj da mu je, ker je tako otožen, mu Adam odgovori: Včeraj sem se preveč razburljivega groedja najedel, da me lasje bole, pa nimam žive duše, ki bi ini malo kisle juhe pripravila! Oospod Bog je takoj zapazil, kaj mu je potreba in preakrbel mu je družico, da mu napravi kisle juhe, mu jo pripelje in pravi: "Evo! — ta ti bo dokaj kisle juhe napravila!" Iz tega je popolnoma razvidno, v kakem jeziku je Bog govoril, t. j. le v slovanskem jeziku! — Pred €0 leti sem v nekem tedanjem tržaškem listu čital, da je Bogu slovanski
narod najljubši. Zato mu je pode-da drvi po strmih stopnicah, seve-|lil ime Slave, kar pomenja: "Po-
da ni nikdar toliko vreden kolikor zdravje in moč srca, ki ga pri tem izgublja. Za človeka ni treba, da bi moral postati lenuh, ali zaspanec, ako se zavzame, posebno v velikomestnem življenju, da
polo slavo, populo d i gloria! Narod slave! — Si non e vero, ben trovato.
Na llolandskem so izumili nov način, kako ohraniti grozdje vse si pri vsakem početju dovoli koli-1 leto sveže, okusno in sočnato. Od-kor največ mogoče Časa, ter da iz- j rezali so grozdje s prav dolgimi vrši vsako delo kolrkor mogoče mirno. Ako bi se vsakdo ravnal
peclji ter so potaknili vsak groze s peci jem navzdol v steklenico po tem, bi bilo število na srcu bol-1 napolnjeno z vodo; pecelj grozda
fimi besedami rečeno: kapitalisti dajo proizvajati le za avoj profit. Po profitu je umerjena sedanja človeška družba, — delo kapita-izma. če je otročje delo dobička-nosno, ae vpelje otročje delo. Če se izplača delo Čez uro, se vpelje delo čez nro. Če je ceneje izvrševati delo v nezdravi delavnici, tedaj se dela v taki delavnici. Če so varnostne naprave v podjetju zvezane s stroški, plača stroške delavstvo.
V kapitalistični družbi ni nič avetejšega od profita!
Labud more živeti do 160 let, sokol do 162, orel živi v kletki 104 leta, papiga živi preko 100 let, istotako dolgo Žive močvirne in morske tiče, gos in kukavica moreta živeti do 30. leta. Tudi vrane live 100 let, araka v svobodi do 40 let, petelin pa največ do 15 let; istotako kratko žive fazani, golobi in manjše tiče pevke. Kos živi v gajbiei okoli 15. let, slavec pa le 10 let. Pesniki imajo torej tudi med ticami le kratko življenje.
«Nedavno je dospel v Holandijo človek, ki je jako umetno sestavljen. Eno roko in eno nogo ima iz probkovine, eno uho iz kavčuka, eno oko stekleno. Zobe ima umttne ter nosi lasuljo. Nekdaj je imel v Bataviji na otoku Javi veliko tovarno stekla, pri neki eksploziji v tovarni je izgubil precejšen del evojega telesa. Baje je «edaj star 40 let in se je bogat vrnil v svojo domovino Holandijo, da bi si poiskal tam — nevesto.
nih oseb zelo majhno.
je bil torej v vodi. Te steklenice
Ako počenja človek kaj v na- so hrarlili na hladnem prostoru, .glici, tedaj poveča delovanje srca | kjer je kazala temperatura 1 sto-za polovico ali še več. Zelo pouč- pinjo nad ničlo. Po štirih, petih
ljiva so opazovanja omenjenega učenjaka, ki jih je napravil pri
mesecih je bilo grozdje še popol noma sveže in okusno ter je bilo
lo še mnogo več. Nekdaj bi se ti tako. Če bi človek spoznsl svoj bili vsi smejali človeku, ki bi bil | pran poklic, bi si na zemlji la -dejal, da so bo mogla prevrtat1 {hko ustvaril krasen dom. Ako bi gora ali pa da bo mogoče govoriti združil vse svoje moči, bi lahko
iz 0iew Yorka v San Francisco Danes se zdi ljudem smešno, da bi se moglo vreme vsaj do gotove meje uravnavati. Ali če je bilo
mogoče priredi ?ta»bit4 nefeett+predek in
uredil svoje delo po najboljši metodi. Obrnil bi svoje orožje soper sovražnike, ki ugroiavajo njego • vo življenje in zdravje, njegov na-
tajnosti elektricitete, j# smešno misliti, da se ne bi ntogJi tudi njeni meteorološki zakoni tako preučiti, da br jih človek vsaj ponekod dobil v svojo oblast. Prenašanje volje potom sugestije tudi ni malenkost; v ideji je mogoč regulirati toploto in deževje, torej tudi nikakor ni izključeno, da bi se mogla najti praktična pot do tega cilja.
¡Priroda ima neštete šibe, s ka terimi tepe človeka. V njem pa živi fareenenje po sreči in rac bi se ubranil vseh šib. Toda toli ko jih je in tako so močne, da je posameznik v boju z njimi pravi pritlikavec. 'Le organizirana sila more opraviti kaj izdatnega proti njim,
Toda kaj dela človek! Organi žira se na ukaz kronanih avtokra tov, po volji brezvestnih špeku lantov za to, da se bojuje s člove kom. Nič ni zgovornejšega, ka kor pogled na Evropo. Narodi ži ve tam, ki imajo enake interese Vsi hrepene po sreči in svobodi In navaden matenfatičen prevda rek pove, da bi eno in drugo naj prej dosegli, če bi se združili za boj proti vsemu, kar ovira srečo in svobodo. Namesto tega se vza jemno koljejo in uničujejo, pa u gonabljajo še tisti košček sreče ki «o ga mogli uživati brez vojne Namesto da bi se Obrnili proti svojim zatiralcem, jim služijo, se žrtvujejo za nje in moré one, ki se bojujejo za svojo svobodo in hočejo prinesti svobodo tudi njim.
Človek je ponosen. Imenuje se najpopolnejše bitje na tem svetu in gospodarja zemlje. Toda nje gov ponos je silno pretiran in njegova popolnost je zelo nepopolna. Ime človek je skoraj ironično. Na zemlji žive kristjani, izraeliti, mohamedanci, budisli, pogani, kapitalisti, učenjaki, de-avci, kmetje, Slovani, Germani, lomani, Japonci, Jndi, Ouluka-fri, iBotokudi; ali Človeštva ni o-paziti. Vsakdo je prepričan, da je človek, v temeljnih potezah svoje telesne in duševne organizacije so si enski, njihovi interesi so enski, ali njihovo skupnost bi iskal zaman.
Prvotni interesi vseh ljudi so v tem, da si napravijo življenje kolikor mogoče ugodno in lepo. To se pravi, da si osvoje od prirode
goorpodar na zemlji.
Ali najprej mora človek sam
pri sebi, v svoji družbi napraviti red. Organizirati mora družbo, da ne bo človeštvo služilo posameznim ljudem, ampak človeštvu. Odpraviti mora gospodstvo in su -ženjstvo, pa uveljaviti enake pravice med ljudmi. Ako to izvrši, bo lahko dejal, da ni dela, ki se ga človeštvo ne bi moglo lotiti da ni cilja, ki ga človeštvo ne bi moglo doseči.
In potit hI t) i rea laxe*, sa, vse življenje,. je lahko
PRAVICA V JEČI.
Pravica je potovala po svetu in nekega dne je stopila v dvorano, kjer se je ravnokar vršila obravnava. Videla je na zatožni klopi siromaka in bogatina. Siromak je dobil deset let ječe radi neznatnega pregre&ka, bogatin je bil pa oproščen, ker je imel dobre advokate, dasi je bil njegov zločin velik.
Pravica je pričela na ves glas protestirati.
"Aretirajte motilko miru!" zagrmi sodnik.
Na m ah so prijeli Pravico in jo tirali pred sodni stol.
"•Kako ti je ime!" vpraša sodnik. "Pravica."
Vse se je smejalo .Nihče ni še nikdar videl Pravice niti slišal o nji. Zdela se jim je nekaj mističnega kakor "Miklavž", ki igrače nosi.
"Šest mesecev zapora radi žaljen ja sodišča," zagrmi v drugič eodnik.	'
iPrijeli so Pravico in jO odpeljali v ječo. Obravnava se je mirno nadaljevala.
kolesarjih. Ako se pelje človek k, lahko več tednov v prodajalnah, kolesom tri in četrt minute v kla ne da bi se pokvarilo. Preteklo nee in pri tem preide pot 3000 < zimo so poizkušali v Amsterdamu to postopanje s 4 in pol stoti grozdja, ki se je tekom nekaterih mesecev zlajšalo za 4—6 kg. A tudi odpadle jagode so bile še užitne in celo prav okusne.
čevljev pri zvišanju od .1 proti 10, tedaj je njegovo srce moralo izvršiti tako silno delo, ki se da primerjati dviganju teže 20 odsto v en čevelj visoko. Da je tako mučenje in napenjanje srca slabo in da prinese prej ali alej srčno bo-
razumljiVo.
Profesor Ooodal priporoča zoper srčno bolezen redno spanje. Ako se poda človek vsak dan ob dvanajstih prihrani s tem na le to srcu delo od 2920 stotov. Mno go je sicer ljudi, ki se ne frrigajo za varstvo srca. Taki ne občutijo dolga leta nobenih slabih posle dic, toda narava se ne da goljufa ti in bolezen pride gotovo prej ali slej in tudi smrt. Najprej začuti bolnik hitrp udarjanje srca, temu pa slede drugi znaki bolezni, in sicer, da se pričenja fhitro utrudi ti, da mu primanjkuje sape in da postaja slaboten.
Ako prične bolnik Živeti dru gače, takoj ko se oglasijo ti prv znaki bolnega srca, tedaj se lah ko reši; ako pa ne posluša sva rila narave, tedaj pade gotovo kot žrtev srčne bolezni.
Vsak tak bolnik pa, ki se pri čne varovati, aačuti takoj zbolj šanje svojega zdravja. 'Njegovo spanje postaja boljše in udarci sr ca so miAiejši; ves organizem te lesa pridobiva moči.
Tako je lahko -človek sam naj boljši zdravnik, ako posluša glas narave, ki ga svari pri vsakem prestopku.
ÖLOVEÄÄKO SRCE.
Človeško srce izvršuje neprestano ogromno delo. V vsaki minuti udari po 60, da 140krat; to je tolikokrat se skrči srce in zopet razširi.
Ako se ta priprosti račun razširi in preračunijo udarci srca za en dan, en mesec, eno leto, potem zavse življenje, tedaj se pri-de do neverjetno visokih številk, ki pričajo, kako neizmerno delo mora izvršiti srce. Srce je podobno strju, ki teče nenren^homa, ki se nikdar ne utrudi,, ki pa vse-
JAPONCI IN VODA.
Mnogi pripisujejo žilavottt Japoncev temu, ker pijejo mnogo vode. Japonci menijo, da je voda najuspešnejše sredstvo za ohranitev zdravja in izborno orožje proti raznim boleznim. Krivo je mnenje, da škoduje zdravju, Če pije kdo mnogo vode; saj sestoji naše telo večinoma iz vode. Dočim plu-ča in koža izločujejo veliko količino vode, se mora ta izguba nadomestiti vsaj s poldrugim litrom vode na dan. Japonci ne trpe vsled trganja po udih, in to pripisujejo rabi vode. Japonec le koplje vsak dsn v vodi, ki je topla 46 do 50 stopinj C, ter sedi dolgo v vodi. Na Japonskem je mnogo javnih kcupališč, ki so občinstvu brezplačno na razpolago. Tin!i za časa vojne, tudi ob najslslmem vremenu, ne more Japonec izha -jati brez vode. Da si vsaj nekoli-ko^nadomeste pomanjkljivo po -strežbo v vojni, zakopljejo Japonci v zemljo velike lončene cevi, ki so tako velike, da se en mož lahko ravno skrije vanje. Te cevi
Da je znala Eva dobro govoriti, temu it« oporeka aifeče. 9o4a v katerem jeziku je zapeljala svojega
Adama! Učenjaki in lajiki so se že bavili s tem vprašanjem. Največ jih je bilo mnenja, da je govorila Eva hebrejski, ker je sv. pismo tudi hebrejsko. Modri mož (Joropij (okoli 1580) je trdil, da so v raju govorili holanduki; temu je ugovarjal Kempe, ki je dejal: "Bog je govoril švedski, Adam in Eva sta mu odgovarjala danski, kača pa je v elegantni francoščini hvalisala lopa jabolka." Perzijani so bili mnenja, da sta Adam in E-va govorila njBhov jezik, angel Gabrijel je govoril tur&ki, kača pa arabski. Take so trditve srednjeveških učenjakov, a zediniti se niso mogli.
(Naša dolžnost je prižgati v vseh Človeških srcih — ne glede ns to, kako zaostal aH nezaveden je kdo — nade boljših in človeštvu pravičnejših dni. V vsakem moramo obuditi čuvstvo, da je njegovo sodelovanje za nas in za njega ve-tevafino, ko gre za svetovno organizacijo, ki ima ustvariti novo in boljšo človeško družbo.
Nobena organizacija ni imela večje ali bolj važne naloge, in nobena organizaeija si ni bila bolj evesta gotove zmage, nego ta.
V Združenih državah je mnogo več vdov kot vdovcev. Leta 1910. je bilo 3,176,228 vdov in le 1,471,-330 vdovcev. Newyorška zavarovalna družba "Equitable" poroča, da je v Ameriki dvakrat več vdovcev. Zdravniki trdijo, da so tega krive razmere, ker morajo moški več delati kot ženske in nimajo časa misliti na zdravje. "E-quitable" priporoča, naj bi se vsak moški dal vsak teden preiskati po zdravniku, da bo mogel vsak začetek bolezni takoj zatreti.
Socialistična stranka stoji na stališču industrijelne, gospodarske demokracije, kjer se bo proizvajalo v korist vseh ljudi, namesto za privatni profit. Ona zavzema stališče takega gospodarskega sistema, kjer bo imelo človeštvo ceno pred vsem drugim; kjer bo blagostanje delavcev prva zadeva, kjer bo delavec dobil polno plačilo za svoje delo.
Suženjstvo je rodilo odpor. Vede napredujejo, in tako si je delavstvo ustvarilo svojo — socialistično stranko, da otme člo -veštvo iz kapitalistične sužnosti in mu podari sad njegovega dela nazaj.
Naloga socialistične stranke je, zasigurati vsemu ljudstvu ugodnosti, ki jih je doslej užival edino kapitalistični razred.
•Neorganiziran delavec, ki tarna o slabih časih, je smešen. Če dežuje, človek z dežnikom pod pazduho pa joka, da bo ves moker, namesto da bi razpel svojo streho nad glavo, se nam ne more smiliti, ampak po pravici se mu bomo smejali. Za delavca je organizacija edina obramba proti izkoriščanju, in če je ne porabi, je sam kriv.
Iz Berna se poroča, da se nahaja v Švici 26,000 bolnih jetni-Tako ravna namreč predsednik kov iz Francoske, Anglije in Nem-
Wilson, ki gre vsak teden k zdravniku. (Znanstveniki pa trdijo. da zadošča, če se da človek vsako leto dvakrat od zdravnika temeljito preiskati. Če se bodo moški po tem ravnali, bodo dalje živeli in manje umirali. Seveda, če bi si mogel vsakdo zdravniške preiskave plačati, če bi imel de -narja za zdravila in časa za počitek. potem bi bilo tudi revnim možem življenje lažje. Toda skrb za obstanek rodbine ubija može, no, včasih tudi alkoholizem in razne skrite strasti, ki jih ženske ni-i ne poznajo. Država naj poskrbi •a brezplačne zdravnike, potem bo vse bolje.*
čije, naznanjen je pa še prihod 8000 Francozov in 5000 Nemcev. V istini nevtralna Švica rada sprejema take bolnike in ohromele reveže, toda zelo pa pazi, da ne pridejo tja bolniki s kužnimi boleznimi.
Za te bolne jetnike pa morajo plačevati države, katere jih pošljejo in sicer za častnike po 11 do 15 frankov na dan, za podčastnike pa po 8 frankov, za prostake ali navadne vojake se pa itak nihče ne zmeni.
Moderna veda nam je omogoči-a, da se lahko pridela več kakor dovolj življenskih potreb za vse judstvo. Toda kei* so kspitalisti dobili v roke kontrolo nad proizvajalnimi sredstvi, to so stroji, rudniki, železnice itd., so vse take uredili, da se vsa dobrs čudodelnih industrijalnih iznajb in na -
Socialistična stranka je stran -ka gospodarske demokracije, ki stoji na stališču, da imajo biti člani družbe sodelavci, z enskimi pravicami in dolžnostmi do uravnave družabnih potreb in dela.
Socialisti moramo delavce organizirati, da jim f>«o mogoče kon -troiirati krajevne, državne in zvezno poetavodajo, m da bodo tako kontrolirali krajem«, državno in zvezno gospodarstvo.
ava odbora srbske socialistične stranke v Parizu.
8rbaki socialisti,ki ao vzled avstrijske okupacije tvoje dežele oropani avoje domovine, 10 ko organizirali na Francoskem in izdajajo tam svoj list pod naslovom "Budučnost (i»' Aveuir)" v fttaeoskem in srbskem jeziku; po Franciji imajo tvoj* organizacije in v Parizu svoj glavni odbor. Ta odbor je isdclal spomenico za londonsko konferenco socialistov ia zavezniških dežel o balkanskem vprašanju, ki je bila objavljena v listu «Vaction socialiste0.
Srbsko besedilo te izjave je sledeče:
L
u Predstavnici vlada savezničkih država odr-izvali su 36. jula koirferenciju u Parizu, kojoj je bila s vrh a, da odredi opAtu politiku zaveznika prema Balkanu. Balkanski narodi bili su nebro-jeno puta predmet diplomatskih pogadjenja, na kojima su uvek bili žrtvovani njihovi uajvital-niji interesi. 'Pošto ne nsože odbor Srpske socialdemokratske partije v Francoskoj, da poaalje svoga zastupnika u London na medjusavezničku konfercnciju, smatra stoga svojom dužnošču, da izloii socialističkim partijama savezničkih zema-Ija svoje gledište na balkansko pitanje, koje najviše interesuje socialističke partije balkanskih zemalja, te očekuje, da č« konferencija, verna načetima Internacionale, odi učiti, da se bori za slo-bodu, jedinstvo i nezavisnost balkanskih naroda.
Ta dužnost dobiva za nas imperativen značaj usled držanja socialističkih partija centralnih sila i Bugarske, koje podupiru, izražene u svojim ve-činama, osvajaoku politiku te ostaljaju bez sva-kog snažni je g protesta i bez energični je akcije otvoreno polje militarističko-impcrialističkoni režimu svojih zemalja!, koje po spremi jenom načrtu provadjaju zlocinačko iatrebljivanje naše g narod i razbojničko pustoAenje naših zemalja, kako u okupovaniiu krajevima, tako i svuda. gde živi naš srpsko-hrvatsko-slovenski narod.
Naie je gledište u svojo j osnovi služilo kao ravnajuče načelo u akciji na Balkanu ne samo srpskoj socijalisti^koj partiji, več i svima ostalima socijalističkim partijama balkanskih zemalja. A to je sledeče:
Odbor Srpske .<*>c ija listič k e partije u Francu-skoj drži, da je osnovni uzrok krvavih svetskih konflikata u kapitalizmu, koji radja nepoinirljive protivštine izmedju razliitih država. I sadanjoj katastrofi, kojoj je jedan osnovnih i neposrednih uzroka itn peri jaliatičko militaristicka težnja centralnih država za zarobljenjem i uuistavanjem po jedinih naroda, pa dakle i balkanskih, stvorio je kapitalizem ugodne ekonomske i politiČke uslove. Sa ovom težnjoni, impcrijalističko-militaristički je režim centralnih država vodio nasilničku politiku protiva nacija i delova nacija pod njegovom
vlaiču, a agresivnu politiku protiva drugih naroda, naročito protivu onih, čiji izvesni delovi ni *u pali pod njegovu vlast, več su uživali Slobodan i nezavisan život.	0
H toga, da se uuižti taj neposredni uzrok sa-danjeg rata i na taj način stvori pravedan i tra-jau mir i povoljni ustavi za normalen razvitak istočnih naroda, odbor H. S. P. u Francuskoj smatra kao apsolutiiu nužnost za političku organiza-ciju balkanskih- naroda sledeč« dvije zahteve:
1.	Integralno ostvarenje načela prava »naroda ; i
2.	da se onemoguči svako teritorijalno zavoje van je ua Balkanu od strane mi koje velike države.
Za prvi slučaj: Pravo naroda, da im nije na-metnut gospodar ni izvana ni unutra; pravo da se konstituišu u nacionalne celine i pravo na abso* lutnu neaisnost; i pravo, da sklapaju kao takovi za obezbedjerije svog svestranog ekonomsko^ i kulturnog razvitka tesnije zajedniee sa drugim narodima kao jednaki sa jednskima po svome «lobod no m izboru.
Za drugi slučaj: Apsolutno onemogučavauje osvajanja ua Balkanu od strane ma koje velike države pod kako v oni god izlikom, iza koje se sa-kriva težnja za goapodarstvom nad teritorijom, na kojoj živi drugi narod, ma u kojoj formi, bilo aneksijom, bilo trajnom ili privremenoni okupaci-jom, bilo protectoral om.
Postavljajoči ove zahteve kao nepovredna načela, kao prvi osnov za prarednu \ trajnu organizad ju Balkana i kao jedino moguči osnov za ostvarenje Društva naroda, kakovo je dana* mo-gure, izjavi ju jemo:
da če balkanski narodi, a napose srpsko-hrvatsko-slovenski narod, čijeg «no članovi, sni a -trati o sviin tajnim u govorim*, zaiključenim izmedju pojedinih vlada, a protivnim ovim načelrma, da ne powtoje i da narode ne vežu; i
da če Balkan, ne stvori li se tamo nov poredak, osnovan na oviiu temeljimo, i u buduče po istorij-skoj nužnosti i istorijsko kulturnim potrebama svojih naroda o3ta<ti poprištem krvavih konflikata, jer če njegovi narodi i dalje tražiti i boriti se za pravo svog nacionalnog epstanka i jedinstva, »jer po rečima predsednika Wilson« u njegovoj poslanici od 22. siječnja *4ne može biti stabilnosti i niira tamo, gdje je volja u pobuni, gde nema ni mirnoče duha. ni smisla za pravednost, slsbodu i pravo".
n.
Sa istorijsko-ekonomskog gledietva prikazuje se Balkan kao jedna celina te njegovo raskomada-nje štetno upliviše na normalni socijalni i gospodarski razvitak njegovih naroda. Poradi toga su životnim svojim interesom upučeni. da živu u što
intimnijoj intelektualnoj zajednici, koja če, pošti-vajuči prava svakog pojedinog naroda, stvoriti < d Balkana zajedničko zemljiftte za nesprečen razvitak sviju ekonomskih suaga svakog izmedju njih, a zajedničko dobro za odbranu od napuda-ja sa ma koje strane.
Da bude Balkan jedno celo, jedna federacija, ohuhvatajuea sve balkanske narode u jednoj ekonomskoj i političkoj zajednici, bila je stalna težnja sviju balkanskih naroda od počet ka devet na jstog veka, joč od prvog ustanka za oslobo-djenje Balkana od otomanske oblasti. .
Potsječamo na djelivanje prvih srpskih re-volucionara počet kom devet najstog veka i na njihove revolucionarne pothvate u zajednici sa grč-kim satiUjama za oslobodjenje i ujedinjenje sviju balkanskih naroda; na rad srpskih i bugarskih ratnika sredinom de vet najstog veka u prilog istoj ideji; ua dobu organizovanja prvih revolucionarnih demokratskih partija u Srbiji, Bugarskoj i (Jrčkoj, koje «u u drugo j polovini devet najstog veka okupile oko sebe ogromnu večinu naroda sa programom, koji je u prvoin redu g lana o zahtev: Da se balkanski narodi oslobode i ujedine u jed-nu bratsku zajednicu; spominjemo predlog srpske sekcije u prvoj lnternacionali za oslobodje-nje i ujedinjenje sviju balkanskih naroda u jednu aajednicu; i na posletku rezolueiju Medjubalkan-ske Soeijalističke Konference, održavane godine UHO. u Beogradu, za koju su glasovali te ju pot-pisali predstavnici socijalitičkih partija sviju balkanskih zemalja: Bugarske tesne, grčke, soeijalističke grupe-iz Mačedonije, koja bje tada još pod Turskom, rumunske, soe ijalističke partije Srbije i sviju srpsko-hrvatsko-slovenačkil» zemalja pod Avstro Ugarskon»: l>a mogu balkanski narodi, grupisani u nacionalne celine, samo u federaciji balkanskih republika nači najsi gumiju garanci-ju za svoj socijalni i ekonomski razvitak i naj-jač.u odbranu svoje si obode i nezavisnost i cd o-svajačkog, političkog i ekonomskog imperializma.
Podupiruči rezolueiju medjubalkanske soeijalističke konference ponavljamo sr]>ski socijaliste kao njezini članovi, da če balkanske zemlje samo u federaciji na spomenutoj osnovi bili kadre, da osiguraju poštovanje svojih nacionalnih prava, da stvore uzajamni mir i obezbede svoj socijalni i kulturni razvitak, stvarajuei time i uslove, za nuždne za razvitak redničke klase.
Federativni Balkan biče za Europu najbolja garancija mira, a za Socijalističku Internacionalu najjača podloga za napredak i pobedu socijaliz-ma; napredak socializma, koji če od radničkih masa stvoriti najjaču snagu z.a održanje mira; po-beda socijalizma, koja če čo>:ečanstvo definitivno osloboditi od opasnosti ratova.
m.
Ostvarenje nadela prava naroda, da «srni so-
bom raipolažu, isrečenog od Soeijalističke Inter-nacionale i podignutog od make revolucije na stepen socijalno istorijakog zakona, neizbežno pret-postavlja i imperativno traii razdiobu Auztro- U-garske, n kojoj je uteleieno nasilje tog prava. Zbog toga jedino razdruženje Austro Ugarske može poginjenim narodima omogočiti, da im se povrati «loboda i nezavisnost ili da ae pridruže več slobodnim i nezavisnim delovima svojih nacija. Dosle Austro Ugarakoj potčinjeni narodi po-sUče tek posle oslobodjenja od njeainog ropstva gospodari svoje sudbine i moči če tek onda orga-nizovati svoj unutražnji život kao i avoje odnose sa drugim narodima posvama slobodno, i ivesni svojih zajedničkih ekonomskih interesa, oni če jedan drugome uzajamno zajamčiti mogučnoat slobodnog, potpunog ekonomskog i političkog raz-vitka i osigurati izlaze na velike pnteve mora i svetska tržižta. Takova se je volja potčinjenih nacija, koje jn sastavljaju, pre rata i za vreme sa-mog rata neprekidno manifestovala. Takova je i sada volja onih članova naroda, potčinjenih mo-narkiji Svete Alijanse, koji se bilo kao begunci bilo kao ratni zarobljenici bore na život i smrt u redovima srpske, ruske, rumunske, franeuske vojske za oslobodjenje svojih nacija. Takova je volja Srbo-Hrvata-Slovenaca, koji stižu u masama iz Amerike, kuda ih je odagnao nasilnički režim ia Austro-Ugarske, da pojačaju srpsku vojsku n borbi za oslobodjenje i ujedinjenje sveg našeg naroda. Takova je volja utvrdjena od potčinjenih nacija u samoj Austriji za vreme samog ovog rata: Ogroman je broj državljana Austro-Ugar-ske izmučen u tamnicama ili izdahnuo na veia-lima; ozbiljne pobnne redale su se n velikim are-dištima, na ulicama i n stalnim garnizonima, da-pače i u nekim četama na frontu. Najsad ova je volja manifestovana glasom narodnih predstavnika u poj edinim saborima i n samom bečkom parlamentu.
Podržavanje Austro Ugarske služiče jedino interesima dinastija Habsbnrg i Hohenzollern i nemačkog imperijalizma. Nametanje austro-ugor-skog suvereniteta narodima, koji ga odbijaju, pro-tivno je načelu prava naroda. Podržanje Austro Ugarske značilo bi, da ostane balkansko pitanje i nadalje nerešeno.
Če nič druzega, so se misleči Slovenci v Ameriki navžili republičanskega duha. Vsak izmed njih je, kadar je postal ameriški državljan oziroma že ko je vzel prvi papir, odpovedal pokorščino vsakemu monarhu. Govoriti tem Slovencem o blagoslovih kakršnekoli monarhije se zato pravi metati bob ob steno.
4UI
v OtB
Zadnji štrajk v Avstriji.
0 velikem štrajku, ki je koncem januarja u bruhnil v Avstriji, piše srbska socialistična 44 Bu-dučnost" v Parizu:
Mršave vesti iz Nemčije in Avstro-Ogrske preko Švice javljajo, da je zadnje dni v vseh industrijskih sredižčih Avstro Ogrske izbruhnila splošna stavka, ki je bila posebno krepka v Spodnji Avstriji, na Češkem in ponekod na Ogrskem. Pri tem velikem pokretu je bilo udeleženih več kakor miljon delavcev. Ustavljeno je bilo delo v vseh važnih podjetjih: V tovarnah za vojni ma-terijal, v železniškem prometu itd.
Kakor naglašajo sami nemški listi, je imel štrajk v prvi vrsti političen značaj. Ogorčenost proletariata proti samovoljni in neodgovorni vladi, proti njeni imperialistični politiki na zunaj, in despotični, tiranski politiki proti proletariatu ter proti nenemškim in nemadjarskim narodom znotraj, je dovedla do tega močnega gibanja. Kolikor je mogoče spoznati med vrsticami pomanjkljivih vesti, je cilj gibanja, da se šiloma vzame oblast iz rok neodgovorne klike, ki stremi po novem ropu in plenjenju z vojnimi sredstvi, ko so uničili vso fizično in duševno silo posameznih narodnosti sploh in delavskega razreda posebej.
Kakšno veselje, ko smo dobili prve vesti o tem gibanju! Iskreno smo se veselili kot člani svojega zatiranega naroda in kot člani proletarskega
razreda, ker smo mislili, da začenja proletariat v Avstro-Ogmki hoditi za ruskimi sodrugi, kar bi po naravi stvari dokončalo to strašno vojno in obenem osvobodilo zatirane narode izpod avstro-ogrskega jarma in privedlo proleturski razred v odločnejši položaj.
Čuvaji habsburškega prestola, najvplivnejši in najmočnejši branitelji Avstro-Ogrske, grobarji našega naroda in ostalih narodnosti — "politi-čarji po poklicu in brez poštenja" — kakor jih je dobro imenoval »cdrug Fric Adlcr — glavna u-prava nemške socialistične stranke v Avstriji in glavna strokovna komisija so poskušali rešiti oblastnike v Avstro-Ogrski od diktature proletariata, kar se jim je, kakor je videti, za enkrat posrečilo. Kakor so bili v miru izvrstni advokati avstro-ogrske misli, zlorabljajoči vzvišeno socialistično idejo, v vojnem času pomočniki državnega« imperializma na zunaj, in uničevanja in iztreblja-vanja narodov znotraj — tako so topot prišli o pravem času na obrambo cesarskega prestola. Da, po pravici pravimo, na obrambo hahuburškega prestola. Taka, kakršna je in kakršna mora biti po svoji sestavi, ugaja Avstro-Ogrska samo dinastiji, nikakor pa ne ustreza naravnim potrebam ne enega izmed svojih narodov, niti nemškega nc,
ki ima tudi drugo naravno pot.
t
Takoj ob pričet ku gibanja so sc podvizale
omenjene glavne uprave socialističnega gibanja v Avstriji z izjavo v svojem organu l4Arbeiter Zeit-ung", da nimajo nič skupnega s tem gibanjem. Obenem so se, poslužujoče sc različnih sofističnih formul, in izkoriščajoče svoj položaj, vrinile za posredovalke med štrajkajoče delavce in vlado. Predložili so vladi sledeče, baje kot zahteve štraj-karjev: 1. Splošna in enaka volilna pravica za občinske zastope; 2. Pravilno razdeljevanje in večjo porcijo življenskih potrebščin; 3. Vlada ne sme zahtevati aneksij na račun ruskega ozemlja in s tem onemogočati nadaljevanje mirovnega pogajanja v Brest-Litovsku.
Že s svojim posredovanjem pri vladi so ti mračni tipi uničili revolucionarni značaj štraj-ka, ki bi bil vsak trenotek lahko stopil v fazo resne fizične borbe za oblast. Vladi predloženi pogoji so izpod vsake kritike. Ali je danes čas boja za splošno volilno pravico v — občinah t Resnično splošno volilno pravico za vse samoupravne zbore imajo drugi narodi in države za ceno neznatnih žrtev. Naposled ne pomeni za Avstrijo splošna volilna pravica niti za parlament nič, ker se lahko razpusti, kadar sc poljubi vladarju in njegovi okolici in je bil razpuščen vsa tri prva leta vojne— kaj selc naj pomeni za občinske zastope? Zahtevati večjo množino življenskih potrebščin od avstrijske vlada je enostavno smešno. Ta država je s svojo vojno politiko pri veslala tako daleč,
da umirajo prebivalci v njej že tri leta od lakote.
Saj bi dala tudi Avstro-Ogrska živeža elementom, ki so ji neizogibno potrebni za vojskovanje, če bi ga imela. Ce je namišljenim zastopnikom delavstva ležeče na tem, da se bo ljudstvo po dol golftnem stradanju začelo zadostno preživljati, je edina pot ta, da vzamejo proletariat in zatirane narodnosti oblast v svoje roke in da se sklene mir z zadoščenjem naravnih želja posameznih narodov in proletarskega razreda. Zahteva, da se ne razbije pogajanje o miru zaradi aneksionistič-nih teženj, ni nič druzega, kakor ponovno nagla-šanje nerazdeljivosti AvstroOgrske..
Kakor javljajo najnovejše vesti, je proti-revolucionarno delo "socialističnih" zastopnikov za enkrat rodilo sad. Delavci se polagoma vračajo na delo. Medtem 4<o konstatiramo to dejstvo, moramo vendar naglašati, da ni treba izgubit/i u-panja v odporno silo proletariata na Avstro-Ogr-skem, ki bo po izkušnji sedanjega štrajka nanovo nastopil, kadar spozna, da ne ustrezajo izrečeni pogoji nikakor njegovi želji in potrebi, ter da jih taka vlada sploh ne izpolni. Želeči uspeha proletariatu v Avstro-Ogrski, ker jenjegova in naša stvar, mu želimo, da izvrši najprej revolucijo v svoji stranki in se osvobodi vsiljenih zastopnikom, pa se s tem osvobodi napačne poti, po kateri je hodil doslej.
—
T*
Ukrajina.
Ukrajina se je s priznanjem» kajzerja in avstrijskega cesarskega pobalina odcepila od Rusije in je sklenila formalen mir s centralnimi silami. V Ukrajini ne vladajo boljševiki, ampak konservativna buržvazija in ta mir je bil sklenjen proti volji boljše vik o v.
Če je Ukrajina na vsak način hotela prekiniti vse vezi z Rusijo, je to navsezadnje njena stvar; narodi imajo pravico, da odločajo o svoji usodi, tudi če odločajo neumno. Da je v tej popolni ločitvi kaj resnično pametnega, se pač np bo moglo trditi. Ukrajinsko ime samo po sebi ne diši posebno odlično; Ukrajina je teritorijalno ime kakor n. pr. Kranjsko, Koroško, Slavonija, Hercegovi-# na. Narodnost Ukrajincev je maloruska ali rusin-«ka. S tega stališča je v njihovem stremljenju po ločitvi od Velikorusov nekaj Smešno malenkost nega. Ampak — njihova volja je, kako se hočejo imenovati in kako hočejo biti organizirani.
Pri tem se pa vendar ne more prezreti, da je v ravnanju ukrajinske buržvazije nekaj skrajno podlega, nekaj izdajniškega.
r • Malorusi so imeli dovolj razlogov za pritež-bc, dokler je na Ruskem vladal carski režim. Temu ne oporeka nihče. In nobena demokratična duša jim ne bi bila takrat mogla zameriti, če bi bili kakorkoli poskušali, da se ločijo od romanovske
Rusije. Ampak takrat niso mogli storiti nič uspešnega.
Tedaj je prišla revolucija. Ne v Kijevu, ampak v Petrogradu se je pričela. In ko so Veliko-rusi pahnili carja s prestola, so tudi Malornsi dobili svobedo. Komaj so jo imeli, se je pa ukrajinska buržvazija združila z največjimi sovražniki revolucije, a Hohencollerni in Habsburžanl, in danes, ko se Rusija, opešana in ogoljufana, bojuje na življenje in smrt, da je ne zamori kajzerjevi kremplji, dovoljuje huržvazna Ukrajina avstrijskim vojskam, da marširajo po njenem ozemlju proti Rusiji in jemlje kajzerjeve oficirje na čelo svojih lastnih čet!
Da je postopanje Ukrajine, zlasti njen sepa-"ratni mir s centralnimi silami, mnogo kriv obupne situacije, v katero je prišla vsa Rusija, je nedvomno. Ta mir je močno skrajšal nemško avstrijsko fronto, odvzel Rusiji za slučaj boja velike čete in z nadaljevanim izdajstvom Ukrajine, ki dovoljuje Nemcem in Avstrijcem, da postopajo na njenih tleli kakor doma, je ustvarjena za kajzer-ski militarizem močna opora proti Rusiji.
Toda prišel bo čas, ko bo Ukrajina spoznala svojo usodepolno napako in tedaj bo njena iz-dajniška buržvazija težko plačevala račune. Njeni kratkovidni političarji mkdijo, da so Ukrajini pridobili — bolje rečeno prisleparili — svobodo.
London, 25. februarja. — Zadnjo noč se Nemci nadaljevali svoje prediranje v ruske pokrajine, ki so jih sklenili okupirsti. V zvezi s tem ;e naznanja, da streljajo člane "rdeče straže", češ da so izven zakona. Vojake regularne armade pa razorožavajo in pošiljajo v notranjo Rinijo.
Petrograd, 25. februarja. — Boljševiško glasilo " Pra vda" javlja, da postavljajo Nemci bivše ruske oficirje na prejšnja mesta in silijo vojake,, da jim salutirajo.
To ni samo na sebi velika reč, ampak znamenje, da se mislijo Nemci prav energično vmešavati v ruske notranje zadeve. Is» otroci morejo misliti, da ne bo ta roparska druhal skušala uničiti vse sledove revolucije. To so dosegli 4 4 naj* rcvolueionarnejši" bolševiki!
Če bi morali Karagjorgeevičevi fantje zato. postAti kralji, ker so baje bili junaki, tedaj bi moral srbski narod postati narod snmih kraljev. Bolje bo, če postanemo vsi skupaj narod svobodnih ljudi.
V	Nemčiji in Avstriji gledajo svoje 14zaščitnike."
V	resnici pa je Ukrajina že danes plen centralnih sil in njena neodvisnost je tako papirnata kakor n. pr. neodvisnost Poljske. Kjer stoje avstrijske čete in komandirajo nemški oficirji, tam nc more biti svobide.
Centralna imperialistična sodrga kaže danes Ukrajini prijazno lice, ker potrebuje pridelke te dežele. Kadar pride do žetve, pa naj bo letina idealno dobra, bodo Ukrajinci sami bolj lačni kakor Nemci, ki si bodo tam napolnili malhe, kakor so si jih povsod, kamor so prišli. Avstrijski Ru-sini, katerih je okrog tri miljone v Galiciji in Bukovini, ne bodo ob vsej "prijaznosti" dobili ne Koščka pravic, za katere so doslej oropani in 44neodvisna" Ukrajina sama bo kmalu občutila, da ni avstrijska in nemška protekcija nič druzega, kakor z besedo ozaljšaiia despocija.
Kljub vsem zmotam v Petrogradu in drugod bi bila Ukrajina lahko utrdila svojo svobodo, če bi bila zvesto sodelovala s splošno rusko revolucijo. S tem, da jo je izdala, je izdala tudi svojo deželo. Morda bo buržvazija s tem položajem zadovoljna, ker ji bo morda prinašal denarja. Ampak kr.dar spozna ukrajinski proletariat, kako je bil izdan, tedaj pride obračun.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
r«taiiovljcua dne 19. avgusta
im
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirana 22. aprila 1WH» v driavi Pnii.
Sedež: Conemaugh, Pa.
olatki uradniki
Ikre«Ur.ltitk: Ivan Proeter, 101*« Norwood K4., Cleveland, Okla. l*ml|MP«ilafUuik: Jut i p Zorko, H. F. I». 5f, Box Mil, Wnl \.-vH.m, !':i. (»lavni tajnik: HI tt Novak', 20 Main Htird, r,,,lt.mangli. |»tt.
1.	Poiu. tajnik: Krunk PkvtovM, 20 Main 8tr*ct, Ooaemaugk, Pa.
2.	l'oiii. tajnik: Andrej Vidrieh, 20 Main Street, Coiumaugh, Pa. Blagajnik: Josip fel#, 0302 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom blagajnik:: Ant..a Holevar, R. V. 1). 2, Box 2T, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predaedaik nada. odbora: Joaip Petru» I, Mux a."», Wiliock, Pa.
1.	uadxornik; Nikolaj Povie, 1 Crab Ht.. Nunirev Hill, N. H. Pittsburgh, Pa
2.	nadzornik: Ivan GroMj, SSfl K. ISTtli Ht., Cleveland, Ohio.
poftotni odbor.
Preda? dn i k Por. Odbora: Marti« Oberian, Box 72, Kaat Mineral, Kans.
1.	PoroSntk: Frane Terojn ie, R. F. D. 3, Box U4, Fort Hniith, Ark.
2.	Porotaik: Josip G(ilob, 11)16 Ho. 14th Ht., Hpriagfield, 111.
vbhovn1 zdravnik:
l>r. Josip V. Grahek, 84» K. Ohio St., Pittsburgh, Pa. *
uradno glasilo:
Glas Naroda, 82 Certlaadt Ht., New York City, N. Y.
cuts theseto attacked, the »aid t*or- Slsmpsov, med članstvom SDPZ po rat ion* above named, with all1 Sklene *e, da se izvoli poseben od thai* riiibta, privileges, franchises, Imr dva gl. odbornika, katera naj powers, aaaets, and liabilities shall imata to stvar v rokah. Oh enem werge and lie consolidated into se sprejme predlog br. Ta uč s rja Slovanska Delavska Podporna I da se naroči za $1000.00 teh Zveza (Slovanik Workinguien; a znamk, katere naj se razdeli vsa Benefit l irton) With the limit a t i- kemu za $500.00, da Jih razproda «ais and powers and upon, the sta med »obrati SDP&. terms stated and eouferedin said! V ta odbor sta isvoljena br. Pe
petition sud in the decree. By the Court Marliu li. Stephens, President Judge.
(pecat) Extract from the Record, Certified January 28th. 1918. Geo. W. William«. Prothonotary. Recorded in the offiee for the
trnel in Hočevar.
Nato preda, zaključi sejo točno ob ti. zvečer. , 5. Seja, dne 1. febr. 1918. Pred», otvori sejo ob 8. zjutraj Navzoči vsi razun br. Kaučiča in Žele.
Čita se zapisnik četrte seje ter se kito sprejme kot Čitan.| Preide ae v razmotrivanje glede
Conjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudao protoni, pošiljati vsi* dopis« naravaoat na glavnega tajnika In nikogar drugega. Denar naj se pošilja edino potom Poštnih, Ezpresnih. ali Bančnik «teiiarnik nakaznie. nikakor pa ue
K to m privatnih čekov. Nakaznice naj ae naslovljajo: Hla* Novak, Conemaugh poait Bank, Conemaugh, Pa., iu tako naslovljeue pošiljajo z mesecuiiu poročilom na aaalov gL Ujaika.
V slučaju, da opazijo drufttveai tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake nemudoma naznanijo uradu glavuegu tnjuika, da ite v pri
pomanjkljivosti, naj to Lodnje popravi.
SKUPNA IN 0LAVNA SEJA
glavnih odborov 8DPZ. in S. P. dr. sv. Barbare, dne 30. januar ja 1918 v Connemaugh, Pa.
vsakih sredstev, poleg tega ima
V zadnji številki je po pomoli izostaJ sledeči kem poročila, ki spada k razpravi o pravilih za točko 13 (druga kolona). Glasi se:
"Bolnikom je prepovedano o-pravlati vsako delo, za časa bolezni. ; >
11.)	Člen odbornikov krajevnih društev tooka G. Računski nadzorniki : ista se črta ter se nadomesti:
"Nadzornik imajo pregledati vse društvene knjige vsake tri mesece, ter nadzorovati vse društveno poslovanje med društvom iu zvezo, o rezultatu imajo poročati na prihodnji društven seji. Smejo zahtevati knjige v pregled tudi nepričakovano,
12.)	Člen porotni odbor, točka se dostavi:
i "Porotni odbor sestoji iz petih članov, katere se izvoli po potrebi, in sicer tako, da vsaka stranka si izvoli, po dva porotnika, nakar društvo izvoli Se enega, kateri je 1 ob enem predsednik porotnemu odboru. Tak isvoljcn porotni odbor ima dolžnost razsoditi sporne aadeve popolnoma nepristransko."
' i' 13.) Člen naloge društvenih sej, točka 3. se glasi:
Sprejemati in odklanjati kandidate, ob enem tudi Člane suspendirati in črtati.
.. 14. > Člen pasivni člani, v tej
točki se črta "iz lakomnosti".
15.)	Člen članice, točka 2. se doda na koncu:
i- "Ako bolezen izvira iz poroda."
16.)	Člen plače glavnih odbor
Bikov točka 2. pomožni tajnik se doda:
Za prireditev zapisnika za v javnost, mu določi glavni odbor < za to primemo plačo. ; ar 17.) Vsaki član glavnega in po-,možnega, kakor tudi pooblaščenci, so opravičeni do #6.00 dnevnice, »<a zamuda časa ter povrnitev 1JX>žnjih stroškov, glavni tajnik pa je- opravičen do dnevnice samo za časa konvencije, v vseh drugih slučajih pa določa skupni glavni in pomožni odbor.
18.) Člen opravilnik društvenih sej, točka 8. d. se glasi: j "Nadzornega odbora vsake tri mescee."
Sklenjeno in potrjeno, da «e dajo vse gori navedene popravljene točke oziroma dodatki, še enkrat članstvu v odobritev, to je, da jih potrdi ali pa zavrže, pred-no se dajo pravila tiskati.
Brat Tauehar zeli več pojasnil, ter želi, da bi prišel cdvetnrk na sejn ter vse podrobnosti pojasnil tičoče se združitve, ter sodnijske-ga dovoljena za združitev. Želi da se cela zadeva glede oddajo pravilnim potom reši, ter da se čim preje uredi stilno poslovanje. Zeli še več pojasnil glede notranjega delovanja za združitev, ker on ni bil o vsem —olnoma obveščen.
•
(Konec.)
Zadeva br. Fran I)ziewa člana dr, št. 72. Omenjeni prosi, da sv mu dovoli proftiti za podporo pri društvih SDPZ. Ta član je prejel že vso podporo ml SDPZ. ler je še vedno bolan in je sedaj brez
recording of.deeds in snd for glaaila ter se sklene, da ae stopi Cambria County in Miseellaneaus v dogovor z upravo Olas Naroda Record Book Vol. 15. page 254. da se aestavi pogodba med Zvezo Poroča, da s tem dovoljenjem je in listom. Br. Pavlovif prečita počela zadeva glede združitve rešena godbo, katero je imel bivše S. P difinitivno, združitev je bila raz- D. Sv. B. iato se vzame na znanje, glaševana tri-tedne zaporedoma in Nadalje se sklene, da prejema sicer v Cambria County v treh ča- vsaki društveni tajnik glasilo sopisih ter v Susquehanna County brezplačno, katero se plača iz zve
v	dveh ki so v splošni cirkulaciji, zine blagajne. Ob enem se sogla-ker ni bilo nikake opozicije med sno sprejme pogodba v nadalje za tem časom, je to dovoljenje s pod- Zvezo isto katero je imelo dr. Sv. pisom sodnika, postalo dne 7. jan. Barbare, s pristavkom, da se en 19-18 pravomočno in nepreklicno, dan odloči v tednu, v kateremu
J _ t	Br. Tauehar želi pojasnila v slu- naj bi bil list posvečen kot glasi-
pet nedo rast lih otrok, ler se naha- raju da bi nasprotniki združitve lo S. D. P. Z. ta dan naj bi bil ja v hudi stiski. Glavni odbor mu, hoteli napraviti kako sodnijako torek ali sreda, prošnjo radevolje ugodi, ter ga prepoved, ter apelirali na višje so- Sklene se, da tajnika imata ure
d išče, in ako bi zamogli doseči kaj diti vse glede naslovov krajevnih uspeha. Odvetnik pojasni, da apel tajnikov in glavnih odbornikov, na višje sodišče sicer lahko vloži- in ko hitro je isto urejeno, naj se jo, je pa prepričan, da je nemo go- začne Ikt takoj dostavljati, če kaj doneči ker 1. združitev je / listom Proletarcem se sklene, odločilo članstvo s splošnim gla- da se pogodi za oglas v listu, sovanjem kakor zahteva zakon in Predlagano in podpirano ter so-pravila in 2. ker je bila združitev glasno sprejeto, da glavni urad od oglaaevana v listih tri tedne zapo- časa do časa priobčuje oglase za redoma in ker ni bilo dó 7. jan. Zvezo, v raznih listih. 18. nikake pritožile proti združit-, Predlagano in podpirano, da se
vi	vložene, je ta sodnijski odlok nabavi dovoljenje za poslovanje postal nepreklicen, ter bi bil vsa- v vseh državah, kjer posluje S. D. ki najmanji tri d zaman.	P. Z. Ko hitro bodejo not rati je
Br. Hočevar želi izvedeti koliko razmere poslovanja urejene, in ima opraviti Insurance Commisi- soiventnost zopet preračunjena. oner v zadevi združitve. Odvetnik Soglasno sprejeto, mu pojasni da Insurance Commis- Predlagano in podpirano, da se sioner ima pravico se umešavati v nastavi še ena moč v glavnem u-take zadeve, kar pa v državi Pa radu, in sicer 2. pom. tajnika, za niso zakoni za bratske podporne toliko časa, da se uredi vse za organizacije tako strogi in tudi skupno poslovanje, začenši z 1. Insurance Commissioner ne dela februarjem 1918. z plačo kot je istim toliko zaprek kot mogoče določena za 1. tajnika, mesečno.
sobratom pri SDPZ. toplo priporoča, da mu pomagajo.
Br. Jos. Žele, prosi za oprostitev, ker ima nujen posel. Želi odpotovati. Se mu dovoli.
Zudeva br. Josipa Tome, člana dr. štev. 1. Omenjeni se je ponesrečil pri delu v premogokopu, ter mu je zlomilo nogo; ker jc pa v dotienem promogokopu proglašen štrajk, smatra glavni odbor, da omenjeni ni vsled tega opravičen do podpore. Predlagano iu podpirano, da se na podlagi pravil ne nakaže podpore. Soglasno sprejeto.
Zadeva Br. Emil Oanotzi, član dr. štev. 67. Omenjeni se je javil bolnim pri zdravniku tri dni kasneje kot pri društvenem tajniku. Ker je pa vsa stvar sumljiva z izgovorom, da ni bilo zdravnika dor ma istočasno, se zadeva položi na mižo, ter se ravnanje gl. tajnika v tem oziru odobri. Soglasno potrjeno.	w
Seje se udeleži Mr. Robert C. Hoerle, odvetnik SDPZ. ter predloži navsočnim sodnijski odlok, (Decree) za združitev SDPZ. in 8. P. Dr. Sv. Barbare, ki se glasi: In the Court of Common Pleas of
Cambria County, Pa.
Xo. 40. March Term, 1918.
In Re the Consolidation and Merger of the Fraternal Bene ficial Catholic Society of St. Barbara, a Pennsylvania corporation of the first class, into Slovanska Delavska Podporna Zveza, (Slovanik WTorkingmens Benefit Union), a Pennsylvania corporation of the first class.	*
DECREE.
And now, January 7th, 1918. tlie petition of the Fraternal Beneficial Catholic Society of St. Barbara, a Pennsylvania corporation of the first class, domiciled at Forest City, Susquehanna County, Penna, and the Slovanska Delavska Podporna Zveza (Slovanik Workingmen; s Benefit Union) a Pennsylvania corporation of the first class domiciled in the Borough of Hast Conemaugh, County of Cambria and State of Pennsylvania, Expressing the desere of the said two corporations that the said Fraternal Beneficial Catholic Society of St. Barbara be granted authority under the decree\>f this court to consolidate and merge into the said Slovanska Delavska Podporna Zveza (Slavor.ik Workingmen; s Benefit Union), having been presented to this court accompanied by due proofs of publication of notice as required by the order of this court, in the above matter of December 3. 1917. and there being no exceptions filed I o the granting of this ree. After due consideration of said petition and it appearing tot he court that such mergeratid consolidation is lawful and bénéficiai and not injurious to the Community, and does not conflic-twith the requirementsof the statute of which this is a snplement, or of the consotitnlion, on motion of Robert C. Hoerle, Attorney for the petitioners, it is ORDERED. ADJUSTED and DECREED that upon the recording of thia decree and upon the terms specified in the said petition and the agreem-
odborov izčrpan, nakar na predlog br. Lavriča predsednik /aklju či sejo ob 12. opoldan. Ivan Prostor, m. p.
predsednik Andrej Vidrich, m. p.
zapisnikar
DOPIS.
v kateri drugi državi.
Br. Tauehar in drugi žele pojasnila glede bivšega charterja dr.
Sv. B. ako se zamore še v nadalje pod istim zavarovati in ako osta-
Sprejeto soglasno.
Predlagano in podpirapo, da vsi glavni odborniki dr. Sv. Barbare
poslujejo še toliko časa, dokler ne prenehajo vsi dohodki od krajev
Virden, Illinois.
Razmere pri J. S. Z. so take da v tem štadiju ne morejo dolgo več ostati. Nimam dokaza, niti najmanjšega povoda, da bi kriti ziral ali obtoževal Manstvo zveze To Članstvo se je pokazalo še vedno in povsod zavedno in zvesto načelom mednarodnegs socializma. Toda zadnje Čaae se v glav nem odbor u Zveze «ri več vpošte-val namen itn delo <4an*tva, am pa k se j/ ^>rav avtokrančno postopalo napram članstvu od stra ni nekaterih glavnih odbornikov. Hrvaški člani glavnega odbora ig norirajo vse, kar sc ne strinja i njih avtokracijo, naj se tiče ali pride cd enega ali druzega člana, magari če je tudi v glavnem od-bottt Zveze, ali če je s splošnim glasovanjem sprejeto. Ako je res splošno glasovanje najvišja in-iitanea pri Zvezi, kdo sme to prezirati? Splošno glasovanje je uve-javilo narodne sekcije. Kje so sedaj T Kdo jih je rfczveljavili Večina hrvaških aodrugov v glavnem •odboru. Kaj niso to pravi avto-<ratje s svojim carjem? Če je že potreba tako nanesla, da je klub Jrtev. 1 moral inicirati znovega a predlog, kaj ne bomo prihodnjič še složneje nastopili pri ponovnem splošnem glasovanju? Dfte 6. jan. t. 1. na vabilo na sejo. katera se je vršila 19. jan., sem pisal glav. tajniku izjavo z namenom, da se z zapisnikom objavi v zveznih glasilih. Sod. tajnik mi je potem sporočil, da je večina tudi to odklonila. Seveda, temu se ni čuditi, ker ni bila v tonu avtokra-tične večine pisana. Da pa -iodru-gi vseeno zvedo moje stališče na->ram večini glavnega odbora zveze. sodijo naj pa po lastnem pre >ričanju, navajam kopijo one izjave kot sledi:
ne v nadalje še v veljavi ter ako nih postaj, nakar sestavijo račun je treba istega preklicati. Odvet- ter ga predlože glavnemu odboru nik pojasni, da charter dr. Sv. B. S. D. P. Z. Sprejeto, ne eksistira več oil časa ko je iz-j Vse izplačila preneha izplaČeva-šlo postavno dovoljenje združit-1 ti Dr. Sv. Barbare z dnem 2. feb ve, in naravno pod njim je ne mo- ruamja 1918 in na mesto te se iz re nobeden več zavarovati, ker plačuje iz blagajne S. D. P. Z. z dnem 7. januarja 1918. je posta»! K NADAWNEMU ZDRUŽE-la organizacija del SDPZ. in ni xJUiB več samostojna organizacija. Po-
da Se več drugih navodil glede posameznih društev katera želijo i
Br. Tauehar je mnenja, da sestavljena pogodba, ki je bila spre-
sainczoin uruaicv Katera zeujo 1-1 . ^ • . .. , , , ,, - , * ... . i	jeta na zadnji skupni združitveni
meti razna dovoljenja za takozva- : , , * .
konferenci, ne odgovarja gotovim
glavnim odbornikom posameznHi
ne Klube, naj si ista iščejo v takih slučajih svoj charter ter imajo klube popolnoma na svojo odgovornost. Nakar «e poslovi
organizacij, ter je mnenja, da naj sedanji glavni odbor se skuša
Predloženi Peorc. ,e »ogla«m>|*!,liža,i * ?st»,i™i *Uv"i1n,i odbo*
n, ter naj skusa pogodbo sporazumno. tako urediti, da bi ista za-mogla biti sprejemljiva in v zadovoljstvo vsem, ker skušnje so pokazale, da dokler niso glavni
odobri in sprejme.
Predlagano in podpirano ter soglasno sprejeto, da se naroči bivšemu glavnemu tajniku S. P. Dr. Sv. Barbare, da se takoj preseli s
svojim uradom v urad SDPZ. na- (xU,ori,v"i *» ^t a vi jeno pogodbo,
kar se preide zopet na	m	da, 1,1 "	««
izvršilo. Toplo priporoča, da gl.
DRUŠTVENE ZADEVE.	odbor izravna morebitne spore,
Zadeva br. John Jurkovšek,	ter tako pospeši združitev. Pripo-
član dr. štev. 59. omenjeni si jc	roča naj se stopiti v stik s S. N. P.
pokvaril, ter se javil bolnim. Dne	J. ker ista do skupne konvencije
14. nov. so bolnika društveni čla-	vseh organizacij, katere so se izre-
ui videli ki je opravljal svoj po-	kle za združitev ob času konvenci-
sel v njegovi kupčiji, tedaj se mu	je S. N. P. J.
je bol. podpora ustavila od istega dneva. Prizna pn se mu $25.00 podpore, to je do gori navedenega dneva.
Zadeva Br. Klemen LovmČek, član štev. 16. omenjenega jc društvo vsled neplačanega asesmenta,
Br. Novak odgovarja v smislu delovanja gl. odborov S. D. P. Z. in S. P. Dr. Sv. B., da združitev ni tako težka stvar, da bi se je ne moglo izvršiti, ako so glavni odbori naklonjeni iati, v zadnjem času pa se je izkazalo, da je ravno
črtalo, nakar ga ni hotelo zopet j pri nekaterih glavnih odbornikih nazaj sprejeti, in sedaj grozi s iakati nasprotstva, kateri s tem tožbo. Olavni odbor nima nikake jemljejo tisočeremu članstvu pra-moči, da bi prisilil društvo, da|vico, se združiti. Vsled tega je sprejme člana nazaj, ako ga že potrebno, da se potom javnosti enkrat črta in ako tak član obeta navduši članstvo za združitev v društvu škoditi z raznimi tožba ! splošnem, šele tedaj se bode smerni in denifncijanstvi. To zadevo lo pričakovati kaj uspeha v prid
naj reši društvo samo.
Tajnik prečita poročilo br. Dr. Jos. Oraheka iza konvencije podpornih organizaciji, katera se je vršila v VVashingtonu, D. C. dne 13. dec. 1917. isto se vzame .na znanje.
Tajnik predloži poročilo in pismo is Washingtona od državnega department a, v pismu se* priporoča, nsj se skuša razprodati kar več mogoče War Savings
nadaljne združitve.
(lovori še br. Anton Hočevar v smislu kot br. Tauehar, ter predlaga, da se br. Taucharja navodila in priporočilo sprejme. Podpirano in sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se nakaže bratu Pavlovčiču gotova svota za stroške selitve glavnega ura«hi zavarovanje bondovi. i. t. d. Soglasno sprejeto. S tem jc dnevni red sej glavnih
Prejel sem vabilo za sejo dne 29. dec., smatral sem pa, da je seja le malenkostnega pomena, na
kateri se imajo le *e podrobnosti
rešiti glede narodnih' avtonomnih
sekcij. Niti na misel mi ni prišlo, da bi se moglo kaj ukreniti, kot sem potem Čital v Proletareu, na kar sem že tudi poslal svojo izjavo v omenjeni list. Moja pot v Chicago pa vzame precej ea*sa kot tudi mnogo stroškov in radi tega nikakor ne maram prepogosto potovati tja in nazaj, dasiravno ima vse to trpeti zveza, ker mislim, da tako tudi dobro služim socialistični stranki, če jo varujem pred stroški, kolikor mi je mogoče. Drugo vabilo za udeležbo seje glav. odbora J. S. Z. 19. t. m. sem prejel danes, na katero pa takoj odgovarjam: Na seji dne 13. julija 1. 1. se je skoro .soglasno sprejela resolucija, da naj sc Zveza deli v avtonomne sekcije in vsaka narodnost naj samostojno rešuje svoje lastne zadeve, skupno pa naj imajo svojega glavnega tajnika. ¿lo je na splošno glasovanje. Slovenci smo uredili vse, da slovenska sekcija prevzame poslovanje. Sto vraga ste drugi redili, da još niste gotovi? V smislu zaključka seje dne 13 julija 1. 1. je ves glavni odbor J. S. Z. odslužil, kakor hitro je bilo splošno glasovanje končano in glasovi sešteti. Da resi podrobnosti, je bil poseben odbor izvoljen, ker faktič-no J. S. Z ne obst+ji več v prejšnjem smislu, zato tudi ne priznavam prejšnje eksekutive kernpe-tentne za obdržavanje sej J. S. Z. Ako ta odbor nadalje vstraja. da je dne 13. julija na seji ravnal protipravilno in protiustavno, ker se sam obtožuje, naj se tudi sam sodi in naj bode toliko značajen, da enostavno cdstopi. Glavni tajnik pa naj takoj razpiše nominacijo in volitev novega odbora. Ce se pa zaključek seje in splo-šnri g!snovanje upošteva, tedaj naj prevzamejo poslovanje narodne sekcije. Bodimo dosledni napram članstvu, sami sebi in splošnemu občir.stvu. Sejo dne 29. dec. 1. 1. ja« tudi imenujem protipravilno in neustavno, ker se je pečala z drugimi stvarmi, kot je bila sklicana, da jih obravnava.
Da članstvo na« vsaj nekoliko spozna, l»odi povedano, da je leta 1896 avstrijska socialno demokratična stranka izdala program in
»platformo v obliki "letaikov" ob«, nem na milj one, katere so eno i» isto noč ratfirili po vsej Avstri.
ji. Na dotičuih letakih so bili pod pki vseh odličnih in aktivnih te da njih, avstrijski h socialistov. Kei sem se za utvar tedaj toliko zani mai, da sem prišel a ped ieijo in sodnijo v konflikt, «em si tudi to dobro zapomnil, da je stalo nied drugim: Mi zahtevamo ločitev cerkve od države, republikansko obliko vlade itd. To je torej že stara zahteva socialistov v Avstriji, ko so pa v Chieagu izdali oklic za federativno jugoslovansko republiko in tudi slovenski socialisti v Chicagi podpirali, kaj so storili naši hrvaški sodrugi? Ko je lifle seje gl. odlsira otvor-jena, so hrvaški soilrugi hoteli, da ae bi morali vsi, ki so oni e>klio podpisali, iz dvorane oelstraniti, če ao ravno bili člani giav. odbo-ra, ker to so smatrali za prot¡socialistično. In radi tega smo se po* tem več kot pol drage noči prepirali, predno smo prišli na dnevni red. Ker smo bili Slovenci odločni republikanci in kakor je izgledalo, so bili Hrvarti, na čelu jim Cvetkov, pa k do ve kaj, zato se nmu je bik> pri zaključku lahko zediniti, da se razdelimo v narodne sekcije, tako, da lahko pni de-amo za republiko, in drugi za monarhijo, če jih je res tako volja. To je bil baje prvotni namen. To-ela ko je stvar prišla elo uresničenja, nam hrvaški sod. v glavnem odboru niti toliko svobtde ne privoščijo in hoe^ejo nas terorizirati v vseh ozirih. Kdo nam more jamčiti, da jc to res namen koristiti socializmu in zvezi ter ne mogoče namenoma kovati huelobne načrte? Naj bo pa že, kakor hoče, fakt e ta, da je članstvo J. S. Z. opra-vieVno zahtevati resignacijo od sedanje eksekutive in jo nadomestiti z novo eksekutivo, katera naj H>tem preišče delovanje starega odbora. Predlog za izreden kongres je v sedanjem času nesmisel. Ameriška socialistična stranka jc lansko spomlad ihiela svoj kongres, kateri je pa stranki več škodoval kot koristil, kljub ogromnim stroškom. Brez vsakega dvoma bi se pri nas ravno to zgeslilo. Jaz apeliram na scd. Hrvate, da nas piHte delovati v slov. sekciji, katero nam je že priznalo splošno glasovanje. Sami pa naj delajo zopet po svoje. Magari za monarhijo, če niso še sposobni za republikansko življenje. To je ona moja izjava, katera je bila cenzurirana o*d mož meni enakih v — šarži —
J Simon Kavčič, član gl. odbora.
Dočim divja na bojiščih ljtits bojna furija, zbuja v spodnjih vrsticah opisana iznajdba veliko zanimanja. &e pred nedavnim so jo izpopolnili ter poizkusili v ma -lem.
Gre namreč za magnetično ma-šino, ki lahko z morskega dna, ali sploh z dna globokih voda pobira kovine ter jih prinaša na površje, nied drugim tudi izstrelke. Izda-leka so že pred nekaj leti prišli na to idejo; japemski učenjak Na-kslhara pa jo je menda doslej še najbol jpreštudiral ter izpopolnil domala do dovršenosti. Glasom nekega amerinko-orientalskega lista se o tem pore>ča :
Stroj je otežen z velikim elc-ktro-maguetičnim kamnom, katerega spirste v elotičneni vodov -ju na dno. <Pridejana je še neka priprava, ki je podobna avtomatičnemu telefonskemu govorilo in ki da znamenje, brž ko se kamen dotakne predmetov, ki jih išče. Te potegne potem elektroniagne-tično kamen s sabo na površje.
Stroj so poixkusili v Sumidi pri Tokiu.	*	•
Devet in desetpalčne izstrelke, ki so jih na vajah zmetali z vojnih ladij, je privlekel tisti pod -morski magnet na površje.
«Sedaj že nameravajo s pomočjo tega stroja okoli 600/HK) velikih izstrelkov potegniti iz morske glo-boev»ine v Hirosiiua in Ise-r.alivu; ti testrtlki bi bili že samo kot železni odpadki vredni okoli tri mi lje>ne dolarjev. In drtvgHsl po sve tu bi se dalo, če sc stroj izksže za popolnoma zanesljivo orodje, spraviti še velike večje zaklade z morskega dna na površje.
Resnično kulturni ljudje so vedno meduaroelni. Kajti kultura je plod mcflnaroelnega dela. Boljša bodočnost narodov je odvisna od njihovega «odete>vwnj*. ne pa od vzajemnega klanja. Sodelovanje narodov je pa mednarodnost.
ÊROLETÀKEC
HMMM<»ttO»»M»MMII
i Stran Ka j
Jugoslovanskim socialističnim klubom na man je!
Glasovnice glede obdržavanja kongreaa ao bile aopet razposls-ne vsem ki u boni, dne 19. februarja. Klubi, ki bi jih slučajno zopet ne dobili, paj, to takoj naznanijo tajništvu. »
Tajništvo J. 8. Z.
APEL IZ ZAPADNE PENNSYL VANIJE SLOVENSKIM SO-DRUOOM.
Canonsburg, Pa.
Dne 3. februarja so imeli slovenski socialistični klubi iz zapadne Pennsy Ivani je konferenco v Ca-nonsburgu, na kateri so sklenili apelirati na vae slovenske sodru-ge, naj vsi glasujejo za iniciativo kluba štev. 1 iz Chieage.
Prepir, ki se je zavlekel v našo Zvezo, je le na škodo organizaciji in vsi čutimo, kako zaostaja zaradi njega delo, ki je neizogibno potrebno za naše delavstvo. Tega pač ne bi bilo treba, če bi znali tisti, ki očitno odlučujejo med hrvaškimi sodrugi, spoštovati mnenje drugih in priznavati svobodo razprave. Ali s svojim nastopom so kratkomalo onemogočili vsako skupno delo. Če ostanemo nanje navezani kakor doslej, bomo inie-
NAZNANILO IH PRIPOROČILO
So drug Josip Skupek U Cleve landa, 0., potuje s zlatnino so druga "Frank Cerneta,in ob enem tudi nabira naročnino sa Proietaroa. Sodmgom In limpatičarjam ga priporočamo v vseh oairih. Poma gajte mu pri nabiranju naročnine za Proletarča, kakor tudi pri kup čl ji. Sodrug Černe je Proletarou že mnogo pomagal in nič več ni kot prav, da ako kdo kaj potrebuje, da kupi od svojih somišljeni kov.	Upravniitvo.
LISTU V PODPORO.
Math. Petrovich, Cleveland, O., $1.00 — Justin Zajec, La Salle. 111., $1.00 — Joseph Robič, Ar ona, Pfe, 50o. — Slovenski soc. klub it. 2, Olencoe, O, $5.00, Ignac fclem-berger $1.00, Anton Orden 50c, Frank Bavdek 50c, Frank Čema-žur 50, Fr. Zunkovič 50c, Jenny Rebolj 50c, And. Kašca 25c, Ant. Komac 25c, John Kravanja 25c, Frank Zajo 25c, Joe Strajnar 25c, Joe Hribernik 25c, Frank Juršič 25c, And. Kravanja 25c, Lovro Potočnik 25c, Val. Koblar 25c, Joe Subic 25c, Joe Sibert 25c, John Prebet 10c. Vsi v Olencoe, O. — Slovenski soc. klub št. 189, Blaine, O., $5.00. — Slovenski soc. klub št. 49, Collinwood, O., $20.00. — Slovenski soc. klub št. 176, Wick Haven, Pa., $5.00. — Slovenski scc. klub št. 5, Conemaugh, Pa., $10.00. — Charles Pogorele, $3.00,] John Ferkul, $2.00. Oba v Camp
Ii vedno polena pred svojimi nogami. Avtonomne sekcije so torej I Funston, Kans.— Slov. soc. klub potrebne, da ne vtone vsako delo it. 157, Gross, Kansas, $5.00. — v tem večnem prepiru. CV so hrva- Od Trockijevih knjig (Petrich) ški »odrogi prepričani, da jc nji 75c. — Frank Barbič, Cleveland, hova taktika najboljša, jim nismo O., 50c. — lÄatt Dermota, Law -nikdar branili, da izražajo to. Nc j renče, Pa., $1.00. — Popotnik iz moremo pa trpeti, da nas neprene- Olencoe, O., $1.00, John Hriber-homa ovirajo in še povrh zmerja- nik, Olencoe, O., 25c. — Slovenski jo, kajti tudi mi smo prepričani, soc. klub it. 184, Lawrence, Pa., da se naša taktika najbolje utri- $10.0. — Po $1.00: Albert Men-nja z razmerami in potrebami. Tu-1 dek, Louis Olažar, Anton Mrak, di dokaze vidimo za to.	John Trčelj, Marka Tekavec, Jo-
Ko se je pri nas razpravljalo o sip Kosmač, John Lamut, Lovrenc ljudski hrambi, so nas hoteli kar Mrak; — Paul Roldi 56c; — po križati. In danes vidimo najradi- 80c: Fran Gregorčič, Peter Mrak, kalnejše, ruske boljševike, da se Anton Štefančič, Anton Haupt-poslužujejo puške in kanona — mann, John Kosmač, Marija Der-zunaj in znotraj in da sploh ne mota, Avgust Spelič, Josip Pajek, morejo drugače.	John Schafar, Anton Rožanc, Vid
Tako je bilo že z mnogimi reč- Wcdiiek, Frank Sevšek, Louis .mi, zaradi katerih so nas hrvaški Gorüc; — John Kaučič 75c; —
KKTOCUTIVAi
M. Babieh, Filip Oodina, Jo«. Horvat, Niek Hiiilch, Hiu» Ksučieh, Milan Kirin, Frank Mavtlch, Frank Aau«, Blai fclkieh.
Frank P« trie h, gL tajnik, 808 W. Madlson Street, 4tb rioor, Ohlcago, IU.
8«j« eksekutive so vaake tri meeece enkrat.
NADZORNI ODBOR:
M. Dimish, J. Jurenich, N. Ribarich, Frank Zaje in M. Hekulieh.
ODBOR LA TISKARNO.
Frank Zaje predsednik, Alex Dubravat blagajnik, Pel. Kokotovich tajnik,
ODBOR RAZBODISCA.
V. Gjokovicb, J os. Krpan, Jo». l*ng. J. Mokrovieh, F. H. Tanek ar. — Tajnik odbora ju J. Mokrovieh, 1687 PerriaviUo Ave., N. B. Pittaburgh, Pa.
tuga
jo	_
Klubi, kl Aals govornik«, aaj m obrnejo dO gl- tajnika.
ARKANSAS: —
8,1. Fort Hmith, Ark.—Jugoal. aoe. kl«b, taj. John Jovau, R. F. P. 3. Bo* 137, Fort Hmith, Ark. Huje »u vaako tretjo nedeljo v muaucu v Jenny Lind, Ark. 107. Hutingtoo, Ark.—Jugoal. eoe. ftili>b, taj. Juo. Jarnovich, R. F. D. Boa 167. 140. Hartford, Ark.—Jugoal. so£ klub, tajnik John Hpendal, Bo* 22.
CALIFORNIA : —v
203. Lom Angole*, Cal. — Jugoal. »w. udrui. tajnik John V rbauac, 427 Boyt »ton Ave.
taf.^ueEd^OoloTjugoel. aoe. klub, tajnik Louis Korošec, 1246 8. Hanta Fe Av.
ILLINOIS: —
1 Chicago, 111.—Jugoal. soe. klub, tajnik Filip Oodina, 2814 Ho. Karlov ave. .4 La Halle, 111.—Jugoalovauaki socialistični klub, tajnik Vencel Obid, 438
6. Ckieogo^IU. — Jugoal. Hoc. Udruienje, tajnik Ht. Horvat 1944 Ho. Rutine Avsnue.
20.	Chicago, 111. — Jugoal. Bor. udruienje, tujnik Mitar Hekulieh, 2259 N.
Kacin« Ave.	.... „ ,
45. Waukegau, Hl — Jugoal. aoe. klub, tajnik P. Puklaj, 1718 8o. Park Ave.,
North Chicago, 111. W. Virdun, IH. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank Reven, bo* 17.1.
8«je ao vaako 2. nudeljo v meaecu ob 9. uri sjutraj v Minera Hali. 60. Chicago, 111. — Jugoal. socialistic no ud rule nje, tajnik Luka t'rôich 254
W. 31 Htr. Drover 9712 64. Livingaton. III. — Jugoal. aoe. klub. tajnik Fr. Kfek, Bo* «67. 67. Springfield, 111.—Jugoal. aoe. klufc. tajnik Frank Beajak, 1920 8o. 14. 8t. 84. Witt, 111. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Rok Botanik, bo* 18. 92. Ziegler, 111. — Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Geo. Karlovieh, box 6. 110. Htaunton, IH. — Jugoal. soc. klub, tajnik Ant. Ausec, 413 Taylor Ht. Organi
zator Bartol Jaku*. 128. Nokomia, 111.—Jugoal. aoe. klub, tajnik John Kraintz, Box 242. 154. Hesse r, HL Jugoal. aoe. udrui., tajnik Ant. Boist, ®ŠS !»♦». lrts. Htaunton, 111. — JngoeL udruienje, tajnik Jos. Kinkela. Box ri7S. 177. Lincoln, 111. — Jugosl. «>«•. klub. tajnik Matt Krpan, 726 Woclutn A\e. 186. Benld, ill. — Jugoal. soc. udrui., J. Dobrini« h, b. 163. 188. W. Frankfort, 111. t- Jugosl. sou. klub, tajnik Fr. Purgar, P. O. 192. Johnston City, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hlivnik, bo* 599.
200.	Orient, IH. —Jugosl. aoe. klub, tajnik Tony Kokolj, lw>x 27.
201.	Auburn, IU. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Mart. Železnikar, bo* 219.
^F^ftR»,*Ind. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Ign. Musar, L. Box 449. . 53. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Vrane, 1993 Washington Ht. '165. Whiting, Ind. -»- Jugoal. soc. udrui.. tajnik Mijo lvosuvich, 425 Htuibur Ht.
KANSAS : —
21.	Kan»a»» City, Kans. — Jugosl. sou. udruž., tajnik Furry Hjr.
30. Mulberry, Kan».—Jugosl. aoe. klub, »ajnik Mike Krule, R. R. 2, box 38 SI. West Mineral, Kans.-Wugosl. soe. skupina, tajnik Frank Koaich, Box 32. Beje ao vaako 2. in 4. nedeljo v mesecu »b 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6.
34. Frontenac, Kans.—Jugoel. aoe. «kupina, tajnik Joha Trotar, box 96.
80.	Franklin, Kana. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Louie Karlinger, R. F. D. 4, Box 86. Girard, Kana.
81.	Skidmore, Kan«.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Valent. Wirtieh, R. 3, box 261, Columbus, Kana.
91. Ht o ne City, Kans. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Mike Fine, box 114. 133. I)unk<fk, Kan*.—Jugosl. aoe. klub, tajnik John Goriek, box 195, Radley, Kansas.
150. Ringo, Kana.—Jugoal. soe. klnb, tajnik Ign. Hhluge, Jtox 47.
196. Bishop, Pa.—Jagoel. soe. udrui., tajnik John Rapich, box 58, IPteo, Pa.
m. Homur City, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik John Miloaich, Box 808. 808. Henderson, Pa. — Jugosl. aoe. klub, tajnik Louis Buc, bo* 59, Henderson villi», via Canonaburg, Pa.
WASHINGTON: —
28. Uoalvn, Wank. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank J*ajitich, Box 818.
181. CI« Klum, Waah. — Jugoal. aoe. klub, tajuik Matt Hkriner, boa 577. 194. Heattlc, Waah. — Jygoal. aoe. udrul, tajni Luka Pivac, 2922 —I Bt Ave
WISCONSIN: —
9. Milwaukee. Wia.-^Tugosl. aoe. udrut, tajnik Jo«. Uldrtan, 418 — 1». Bt. 11. Kenonlta, Wia,—Jugoal. aoe. udruicniu, tajuik Karl Clioruohoraky, bo* 117,
35. W. Alia, Wis. — Jugoal. udruž., tajnik Ntevo Dardieh 461 — 54 Ave. 122. Kacine, Wia. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. Indruh, 1531 Oak Bt. 180. W. A Ilia, Wia. — Jugoal. aoe. klub, tajuik John VoWnjak, 488 — 54. Ave.
WYOM1NO: —
8. Cumberland. Wyo.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Ant. Sifrsr, Box 64. I0S. Cumbria, Wyo. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik Rad. Rapich Bo* 105. 136. Rock Hpringa, Wyo. — Jugoal. aoe. klub, taj. Frank Tanebar, 874 Aheay nr. 199. Hudsou, Wyo. Jugosl. boo. klub, tajuiea Katie Dolmie, Box 83.
KONFERENČNI ODBORI At. 1. Zapadna Pennsylvania. Tajnik John fltambcrger, 17 Oakley Ave., W. Viuw, Pa.
Ht. 2. — Ohio. Tajnik Ht. Ziaieh, Box 231.
At. 3. Chicago. Tajnik Jq«. Horvat, 1944 8o. Raeine Av«. At. 4. Wisconsin. Tnjnik Jos. Htepieh, 621 National Ave., Milwaukee, Wia. St. 6. Kansas. Tajnik Joha Gorieg, Box 195 Radl«y, Kaaa. At. 7. Ohio. Tajnik Tony Akoda, K. 2, Box 18L Ballaire, O. Vs« prltoib« tliočo ao J. B. Z., j« nasloviti na sodr. Dimicha, člana nadzornega odbora, 2306 Clybourn Av«.
Nekoč je prišel kmet v davčni urad, kjer so ga nekateri objestni pisarji povabili, naj sede, dani ni bilo tam ne stola ne klopi. Kmet se je mirno ozrl naokrog in je potem rekel: "Olej no, tu je prav tako kakor v mojem skednju, kjer ni niti stolov niti klopi, a cepcev dovolj!"
razvoj nam daje. P^ i(1 ^ Mi jih -nismo nikdar preklinjali,
če so imeli drugačno mnenje, ampak zase hočemo imeti toliko pra-|Plut; — Metla lOc. vice, kolikor je privoščimo njim. renče, Pa.
Tega pa ne dosežemo drugače,) Skupaj .................$ 05 92
Vulč, Frank Landsman, Peter Si roma k, Neimenovan, Ciril Beber, Jakob Skrinjar, John Spelič. Fr.
Vsi iz Law-
Mstto * Zvonar 720
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospodinjske nasvete, znanstvene zanimivosti, p<.diu-uc in narodu potrebne razprave, mnogo »ničnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $12.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čaa", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na G033 St. Clair ave.
ČAST KOMUR ČAST.
Zakaj ima na tisoče ljudi večje zaupanje v Trmerjevim Grenkim Vinu kakor v kacih druzih želodčnih zdravilih? Zato, ker znwjo da Trinerjevo grenko vino jc vre-duo občnega pripomanja. Ono zdravi hitro in vspešno. (jospod George l>po iz Salem, Ohio, je trpel «a želodcu tri leta,. Ih sedaj nam pise 27 jan. 1018 sledeče: Nahajam se v najboljšem zdravju in zato sem hvaležen Trinerjevevim Orenkim Vinu. V pismu 14. febr. iz Colu nibus, Ohio, nam piše M rs. Kunhnimhof: Hvala Bogu sedaj som zdrava, ena steklenica Tri-nerjevega Grenkega Vkia mi je pomogla. Dobi se po vseh lekarnah. Cena $1.10. Letošnja Huuda zima je povzročila da marsikedo išče leka z^ ozebline, v tem slučaju kakor tiidi pri spahnjenju, rev-matizmu, migreni itd. je Triner-jev Linimeift najbolji. Cena 35 in 65c po vsi h lekarnah, po po&ti 46
in 7<5c. Joseph Triner Comi>any, • is s
V lekarnah: Ceaa $1.10 Jos. Triner, izdelovalec, lv33—1343 Ohicago, Tli.
sodrugi preklinjali, a zgodovinski po 25c: John Gazboda, Henrik 157. Orosa, Kana. — Jugoal. aoe. klub,tajnik Frank Bmerdu, Box 53.
1	-	-	179. Edison, Kans. — Jugosl. soe. kliab, tajnik Bud. Krainc, R. 4, Box 230,
G i rar d, Kans.	■ — *	..........v *
NEW YORK:—	<
31. New York, N. Y. — Jugosl. so*, udruž., tajnik Jos. Pershak, 95 8t. & Markus PI.
MICHIGAN: —
61. Detroit, Mich.—Jugosl. soe. udruL, tsjnik M. Kirin, 3S7 Ferry ave. E.
kakor v avtonbmnih sekcijah.
Apeliramo torej na slovenske sodruge po vseh Zedinjenih državah: Udeležite se glasovanja vsi in glasujte zopet za slovensko sekcijo.
Delegat je: Jože Ambrožič John Cotelj Frank Mrak John Terčelj Frank Koren Andrej Gruden.
OROŽJE BODOČNOSTI.
Cleveland, O.
Slovenski soc. klub št. 27 priredi dne 17. mwrca t. 1. veselico v proslavo stoletnice Karla Marxn in obletnice ruske revolucijc. Veselica bo spojena s predstavo, živimi slikami, petjem, deklamaeijo in govori..
Vsa napredna društva v Clevelandu in okolici ulj ud no prosimo, da ne prirede na Omenjeni dan drugih veselic. '
Omenjena veselica bo v Birkovi dvorani na 6006 St. Clair Ave.
Veselični odbor.
Oollinwood, Ohio.
^laiHMii • Jugosflov. social. kluba štev. 49:
Cenjeni sodrugi! ITljudno ste rapix feni, da »c ¡>oli*)številno tr-dcležite važne seje, ki bo 3. maTca t. 1. Na dinevnem retlu imtamo vai-ne tečke, ki jih nw>ranK> rešiti Vvsi skupaj. Treba je zrelega posvetovanja in zarto ne srnie na tej seji manjkati noben član. Tudi nečlani, ki se zanimajo za delavsko gibanje, so vabljeni, da pridejo. Mnogo lojatkov pog »toma zahaja v našo čitalnico, kj<er »in a jo na razpolago raznovrstne knjige in dnvge zanimive in poučne spise v rpznvh jezikih. INas to veseli; a ker ni vsak tako učen, da 1)i vse raziHnel, kar latbkočita, mu 1*o koristilo, če pride na prihodnjo sejo, kjer bo zvedel nitiogo zanimivega in kori*tmega.
John Prudich.
Za Tiebino oglasov ni od«rovoni<i na upravniitvo na uredništvo.
Kot glavno orožje je služila cela tri stoletja puška, katera se je do danes tako izpopolnila, da bo v bodočnosti težko storiti še kaj boljšega «na tem polju. Glavni la.st-•nwHti, kako daleč namreč pu«ka nese in koliko prebijalno moč irna, sta se izpopolnili z zožeujem kalibra in zdi se, da se bo v tem oziru težko doseglo še kaj Imljnega. Tudi z o žiro m na brzino streljanja in nabijanja bo težko kaj uspešnega izpremeniti, ker bi se s tem moglo škodovati merjenju in točnemu zadevanju. Neki angleški mehanik je mnenja, da se bo razvoj strelnih strojev dosegel s pomočjo optike. Optična umetnost se je še jako malo uporabljala sedaj na tem polju. Z optičnimi napravami se bo po njegovih mislih doseglo še marsikaj, ne samo, kar se tiče daljave, ampak predvsem kar se tiče zadevanja. S pomočjo posebnih zrcalnih konstrukcij Ik> mogoče strelcu streljati na nasprotnika tudi tam, kjer ga s prostim očesom ne bi mogli videti. S tem se bo pa dosegel uspeh tudi v daljavo, 'kajti sedaj se ne more meriti in zadeti predmet, ki ga človeško oko nc doseže, pozneje sc bo pa to znatno izboljšalo.
SftAajl Uuui.........241.50 j 114* Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajuik Jos. Drobnich, 369 Farnworth ave.
Minn. — Jugoal. soe. udrui., tsjnik 8tevo Kasun, Box 457.
VscgTi skupaj ...........$337.42 m^ouRI:-
14. St. Louis, Mo.—Jugosl. »oc. udrui., tajnik M. Vojnovich, 1205 Geyer ave.
MONTANA:—
134. Klein, Mont. — M. Meznarich, box 127. 73. Red Lodge, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik John Hepcc, box 1041. 96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Vrkljan, box 261. Creek, Mont.
•HIO: —
2. Glencoe, O.—Jugonl. soc. skupina, tajnik FrSnk Chemaiar, box 42.
Redne mesečne seje so vsako 3. nedeljo popol. pri sodr. N. žlembergerju.
18.	Youngxtown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Mart. Kovach, 1121 Hpring-dale Ht.
2f. Nsffa. O. — Jugoal. s«c. akupina. tajnik Karl Dernat, bex 26
27. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogntaj, 1124 E. 68 Ht. Ant. RobiČ, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. nri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. 8t.
49. Collinwood, O. — JugosL soc. klub, tajnik Pet. Mikloi 310 Hams Av. 71. Cleveland, O. — Jugosl. *oe. udruienje, tnjnik Peter Mihelich 1319 E. 55 Ht. S«. Akron, O. — Jugoal. hoc. udrui., tajnik John Prudih 14414 Hylvia. S». Lorain, O. — JugosL soc. Lkluli,, tajnik D. Kndulovich 922 W. 24 Htr. 95. Piney Fork. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math TuAek. L. Box 12. 123. Mavnard, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, Box 647. 147. Barbertön, O.—Jugoal. soc. udruienje, taj. Jos. Hornjak, Box 384. 159. Bellaire, O.—Jugosl. soc. udrui., tnjnik Jos. Vukelieh, box 51, Bellaire, O. 161. York ville, O. — Jugosl. so«-, udrui., tajnik John Prebeg, Box 327. ' • IS9. Blnine, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Goiip Box 167.
PENNSYLVANIA : —
3. N. H. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. soc. sknpinn, tajnik Mnrk Hotler 935 High Htr.
5. Conematigh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, Pnrk Hill, Pa. 10. Forest City, Pn. — Jugosl. soc. skupinn, tnjnik Jos. Po vie k R. E. I).
2", Bo* 23.
12.	E. Pittsburgh, Pn. — Jugosl. soc. udrui. tajnik John Ujevich 312 Beech Ht. John Gračanin, organizator.
13.	Hygan, Pa. — Jugosl. soc. klu*), tajnik John Kvartich, Box 453 16. ciairton, Pav—Jugoal. soe. udr., taj. John Apfelthaler, Box 128, Elizabeth, Pa.
19.	Farrel, Pa. — Jugosl. soc. udrui, tajnik Ant. Boyer, 1120 Greenfield. 32. West Newton, Pa.--Jugoal. soe. skupina, tajrtik Jos. Zorko, R. F. D. 2, b. 113. 57. Ro. Hide Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Ribich, 2620
Ha rak Ht.
59. New Brighton, Pa. — Jugoal. aoe. udr., tajnik Anton Jurasich, 722 — 4th av. 69. Herminie, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Zornlk, Box 202. 70. Large, Pa. — Jugeai, soc. udruienje, tajnik M. Hmiljanovich, box 24.
77.	McKees, Rocks, l'a. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Pnndnk 313 Heljen Htr. Box 3.
78.	Ambridge, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Grgurni Box 51. • Oaks, Pa. Heje se vsako zadnjo nedeljo v tncsccu ob 9. dopoldne u prostorih
Hoc. Ed. Bureau. Organizator John Baraga. 90. Primrose, Pa. — Jugosl. aoe. udruienje, tajnik Nik. Vilenica, Box 753.
99.	McReesport, Pa.—Jugosl. aoe. udruienje, taj. Antoa Tomae, 411 Archer Ave.
100.	Ellsworth, Pa.—Jugoal, soc. udruienje, tajnik Ant. JanuA, box 706. 104. Woodla n, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Hkrtich, 18 Rhefield ave. 116. Canonsburg, Pa. — Jugosl. soe. klub, tsjnik John Bobnar, box 481.
130.	Bessemer, Pa. — Jngos. aoe. udruienje, tat Math. Renebar, box 165.
131.	Pittsburgh, Pn. — Jugosl. aoe. klub. tajnik John Jbksevich 4026 Butler Ht. 144. Fits Henry, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. Bolticb. 155. Reading. Pa.—Jugosl. «oc. klub. tajnik Pet«r Kočevar, 143 River Rt. 167. Houth View, Pa. — Jugosl. soc. klub, tsjnik Andr. Peternel, box 55. 171. Yukrtn, Pa.—Jugosl. soc. klub, taj. Frank Podlogar, Box 126. .
174.	Pitco, Pa.-Jugosl. aoe. klub, taj. Frank Benlgcr, R. D. 3, Box 181, W. McDonald, Pa.
175.	— Moon Run, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Rot, Box 46.
176.	Wick Haven, Pk. — Jugosl. soe. klub, ta)nik Alois Kenda, box 131. 17«. Whitney, Pa— Jugosl. aoe. klulb, tajnik John Arh, *>ox 162. 1 s2. Meadow Lands, Pa,—Jagosl. soe. klub, tajnik Frsnk Koren, Box 261. 18.1. Atlseburg. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Klenovftek. Box 169. IS4. Lawrence, Ps. — Jugosl! soc. klub, tajnik Tonv Mrak Box 78. 185. Bentlevvllle, Pi. — Jugoal. soc. klub, tajnik Mike (Vhoick, Box 148, Van
Voorhis, Pa.
190.	Broughton, Pa.—Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Premshar. box 303.
191.	Burgettstown, Pa. — Jugosl. toe. udrui., tajnik Ludvig Jerbieh, Box 279. 195. White Valley, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik, Frank Cheanik, box 491,
Export, Pa.
Na|vet|a slovenska zlatarska trfoviia
frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonik«, itd.
Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč
slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Piiil« po cenik, kateri s« Vam poilj* braaplafca«. Najboljšo blago.	Najaitj«
01
3EIE
Vlada je zapoved al a, da se prične takoj po vseli državah stroga preiskava vseh državljanskih papirjev, ki so bili izdani v zadnjih letih. Vlada hoče priti na sled vsem takim osebam, katere so naredile pri prošnji za državljanstvo kakšne napačne izjave. l*o uradnih poročilih je bilo doslej poklicanih pred sodišče veliko število oseb po rsznih državah, ds pojasnijo razne točke v svojih pedatkih.
Hocinlizem osvobodi ljudstvo zadrege, kako naj se preživi in kje naj dobi dela.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite nr vai beli denar sa črne dneve." To pomonja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste ie
zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsuk človek mora paziti in hraniti, ko le to jo edina pot, ki vnu vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dat« nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pugnča: kamen na kamen palnča". Najteije je počotek ali brez početka ni nikdar niiesar. Zatorej piiČnit« vlagati vai dennr ie dane», ampak pnzite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vnfco bančno knjiiieo.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obrekti o«l njega.
Poiiljnmo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Proda jemo prve posojilne mortgnge (markeie) is dajemo v najem varne hranilno predale.	*
Hprejemo upi»e za purobrodno potovtinje ▼ «taro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bluc Island Avenue, Ohicago, HL
Kapital, vloge in prebitek znaia nad $6,000,000..
RasAlrlte svoje tnunjet Poučite se o aoelalismot Rasvedrite al duhat "Proletarec" i mu v svoji književni «slogi sledeč« knjig« in brolure. Foliji-
te naročilA ie danes:
Maksim Oorkl: Mati, mehka vesba....................«v.....»...1100
Upton Btnclslr (poslov. Jo«. Zarertnik ln Iv. Kaker): Dftasfal Pov«at
ls chicftiklh klavnic ..................................... •'6
Enrlco Terrl: Soclallrea in moderna veda ......................... ^
Proletariat.................................................... 10
Kdo uničuj« proisvajanjs v malem ................................ »10
Socializem ......................................................
Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "Nala bogaUtvs" .............10
Kapitalistični razred............................................ 1®
Prof. Wahrmusd <po«lov. A. Kristan): Katoliško «vetovno nastran J«
ln svobodna ...............................................................................»SS
O konsiimnlh druitvlb............................... • • ...........
Zadruina prodajalna ali konsura ...................................
Katollika cerkev ln sorlall«eni ................................••••••• *«••»•• al
Spoved papeia Aleksandra ........................................
Vse te knjige in brolure poiljomo poitaUe pro«t«
PROLETARBO, ,
4008 w sist st..	chioioo, iLLuroia.

• 1
P K O V, F T A R K C
UTRINKI.
1'etrograd, 25. februarja. — V razgovoru t zastopniki ameriškega časopisja je tajnik ruake mirovne delegacije Karaken dejal: 44Stališče Kuni jc napram zaveznikom bo sedaj nedvomno nevtralno. Nemčije ne bomo podpirali. Edina podpora, ki jo bo indirektno imela, bo ta, da se obnove trgovinski odnošaji."
Ta obnovitev trgovinskih od noša je v pomeni po nemških pogojih sama na sebi goepodaijko auinost K UNije. Kak t je ,da ko boljševiki prišli tako daleč, da so danes pred kajzerjem na koleuih. Ali naj jim bo socializem hvaležen za to?
Po nekem telegramu iz I^ondona upa Trpekij baje Se vedno v nemško revolucijo. Po omenjenem poročilu je dejal:
4 4 Od grofa Černina nismo dobili nobenega odgovora, če smatra Avstrija, da je v vojnem stanju z nami. Zdi se, da je naša prva odklonitev podpiaa mirovne pogodbe faktor, ki pokaže svoje posledice v bližnji -bodočnosti. Sli amo preko glave cenzure in oficielnih falsifikatorjev in naznanili nemškemu proletariatu, da pomeni mir, ki nam ga je Nemčija ponujala, aneknije in rop, toda nemški imperializem je bil doma dovolj močan in dovolj nesramen, da je obnovil ofenzivo. Ne vemo, kakšen vpliv imajo zadnji dogodki na nemške delavce, toda izza zadnjega velikega štrajkarakegu gibanja meseca januarja se ne more pričakovati, da oetane zločinska ofenziva brez posledic. Vedeli bomo, kako storiti, da doseže nas bojni klic nemške mase, in kljub militarizmu se bo ta bojni klic slišal."
Če bi Trockij le malo manj računal s tem, kar sc mu zdi, pa malo več a tem, kar jel
Kaj so nam vse pripovedovali, da se Avstrija otresa nemške nadvlade, da protestira proti obnovitvi sovražnosti zoper Rusijo, da »esama ne bo 'udeležila 'nove vojne, češ da meji sedaj ob Ukrajino in ne ob Rusijo? In zdaj pravijo poročila, da se avstrijske čete bližajo Kijevu. Kako vraga so prišle tja, če Avstrija ril hotela nove kampanje?
Morda bo ta epizoda naposled vendar odprla oči tistim, ki še vedno mislijo, da se je kaj zanašati na besede Černina in drugih avstrijskih diplomatov. Ta kačja zalega še ni izpregovorila ene dobre besede, da bi jo bila odkritosrčno mislila. O, Avstrija je za mir, za mir brez aneksi j, za demokratičen mir, za samood loče vanje narodov, za vse, kSr je pošteno in dobro, dokler — ji teče voda v grlo. Primi jo krepko za goltanec, pa ti obljubi magari socialistično konstitucijo; izpusti jo in se obrni, pa ti takoj porine od zadaj nož med rebra. Razbojniški je hohencollernski režim; ampak habsburška politika je enako podla, če ni še za kakšno stopnjo podlejša.
Kdor misli izza vsega, kar je ta vojna pokazala, da je Avstrijo mogoče reformirati, je duševno alep; edino, kar more rešiti svet njenih večnih zločincev, je njen razpad.
Waahington, 22. februarja. — Iz Švice poročajo oficielno, da ohsega pruski proračun dva in pol miljona mark za propagando nemške kulture v poljskih krajih. Nemci se pripravljajo za veliko organizacijo na Poznanjskem, v ftleziji in na vzhodnem Pruskem. Druga depeša javlja, da jc prišlo v Lvovu na shodu za zedinjenje Poljske do izgredov, katerih se je udeležilo avnlrijsko vojaštvo, ki je streljalo na Poljake. Neki mož je bil ubit in njegov pogrebni dan je bil dan narodnega žalovanja.
Enkrat je prišel kralj brez glave na svet. Da ne bi njegovi vdani podaniki spoznali tega, so mu napravili voščeno, In vladal je z njo prav tako kakor z naravno.
44 Wiener 'Zeitung" poroč-a, da avstrijski cesar ni sprejel denrisije dveh poljskih ministrov, namreč dr. Owiklrnskega, naučnega ministra, in Twardowskega, ministra za Galicijo. To pomeni, da mora biti med avstrijskimi Poljaki in vlado res nesporazum, da pa bi cesar rad pridobil Poljake. 'NajbrŠe se vodi kakor po stari navadi zopet za kulisami barantanje s Poljaki.
Iz Tokija poročajo: Harbinsfki dopisnik lista jjži dhnpo piše o nmožeeih se znamenjih, ki opravičujejo strah, da se oproščeni nemški in avstrijski vojni vjetniki ©borožujejo in ustanavljajo v raznih krojih tajne organizacije. Baje imajo stalne zveze med sabo in namen, da ska4e mir iva daljnem vzhodu. Delovanje «ovn&žnih ageivtov zori tudi v Mandžuriji, kjer je položaj tak, da ugroža-va varnost Japonuke.
V tem telegramu se najbrž ivekaj resnicc mesa z neresnico. I)a ima Nemčija svoje agente tudi v Sibiriji in Mandžuriji, je pač verjetno. Saj ni na svetu skoraj kraja, kjer jih ne bi imela. Zločinsko kajzerstv» je prepredlo vso zemljo z mrežo ffpiotMŽr b kriminalnega zarotništva. Beseda o namenih knjzerske svetovne vlade ni prazna fraza. .Toda kar se tiče nemških vojnih vjetnikov je vprašanje, če jih je med njimi res mnogo, ki bi na ta iu*črn »hoteli služiti kajzemtvu, še večje je pa to vpra&emje za avstrijske vogne v jetnike. Med temi je nedvomna največ Čehov, Poljakov, .hrgvmlova-nov, in o teh vemo iz zelo zanesljivih virov, da Ho povsod po Ruskem pomagali širiti proti avstrijsko propagando. Z njimi ne bodo netnčki agenti nič ©pravili.	v
London, 25. februarja. — 44Morning PostM ima od petka datiran brzojav iz Petrograda, ki pravi, da hoče Nemčija nanovo uvesti monarhijo na Ruskem. Veliki vojvoda Hesenski je bil baje imenovan za poveljnika nemške fronte v okrožju Rige. Telegram nadaljuje: Njegova sestra, bivša carica Aleksandra, je glavna nemška kandidati-nja za ruski prcatol. Bivši car noče sprejeti krone
iz nemških rok. Boljševlki so uvedli obliko vlade, ki jo le Rusi sami razumejo — čisti despotizem. Oni so odprli pot za povratek monarhije".
To poročilo ni baš neverjetno. Da kajzerju ne diši republika, posebno pa ne republika, v kateis bi imel socializem kaj veljave, je naravno. Mi smo vedno trdili, da ne ugrožava -nemška zmugu le Rusije kot dežele, ampak tudi vso njeno politično svobodo. Razumljivo je tudi, da bi bila Aleksandra kajzerskemu krvoloku všeč. Ta balmica, ki je naravnost vzoren ekzcmplar duševne zabitosti, jc nemška princesa. Ona je bila vedno zagovornica nemške struje na rimkem dvoru in če bi jo spravili nazaj na riwki prestol, tedaj bi bil Viljem pravi vladar Rusije. Babura, ki je protežirala Raspu-tina in podobne zločinske karakterje, ne bi bila nič druzega, kakor igrača v kajzerskih rokah. Njenega sina bi vzgajali v enakem duhu in tako bi si Nemčija faktično pi d vrgla Rusijo.
Na ža!lu*t je resničen tisti ©cUtavek telegrama, ki pravi, da so boljševiki odprli pot za povratek monarhije. Gotovo ne namenoma. Niti vedo-ma ne. Ampak s svojo fanatično taktiko, ki so jo vsi ostali socialisti na Ruskem obsojali, ao povzročili položaj, v katerem je to mogoče.
Seveda še ni vseli dni konec in karkoli zadene morda jutri Rusijo, bo le provizurično. Vpraša se le, kako dolgo bo trajal ta provizorij. Kajze-rizem se čuti danes zelo zmagovitega in je vsled tega skrajno prevzeten. Ali kadar pride njegova ura, odbije tudi njegovim kreaturam. Le da bo do tedaj še treba ogromnih žrtev, ki bi se bile na vsak način zmanjšale, če bi bili boljševiki rabili več razuma in manj strasti in idealističnega fanatizma. Za socializem so boljše viške izkušnje zelo draga šola.
/ -
London, 25. februarja. — Central News Agency poroča iz Amsterdama, sklicevaje nc na portčilo iz Berlina, da je bil general lirujevic imenovan za naslednika Krilenka kot vrhovni poveljnik ruskih armad. Po istem poročilu jc bil Brujevič imenovan za diktatorja in je izdal povelje četam, da se morajo bojevati do zadnjega. Brujevič je bil prej načelnik Krilenkovega glavnega sta'ba.
(Zdi se, da so boljševiki tudi na čisto vojaškem polju delali napake, ki jih uajbrže obžalujejo — žal da prepozno. Kolikor je mogoče soditi po raznih vesteh, o katerih se niora seveda reči, da so vse skupaj *zelo nezanesljive, ni bilo pri na-, stavljenju voditeljev m« rod a j no, koliko kdo zna, anipak kako je kdo priljubljen pri vojak iftu. O Kri-lenku se je na primer poročalo, da je bil praporščak. Niti pojma nimamo, koliko talenta ali morda ženialnosti ima ta moi; ampak da ne more kot praporščak iuieti zadostnega znanja za vrhovnega poveljnika vse armade, še manj pa praktičnih izkušenj, je pač jasno. Način, ki so ga boljševiki na teiii polju vpeljali, izgleda zelo deiiqokraticcn, pa ni v resnici prav nič demokratičen, ker odpira vsa vrata prosti demagogiji. Naj se oborožena sila imenuje armada, rdeča garda ali kakorkoli, če hoče biti sposobna za svoje namene, mora biti organizirana tako, da jc vsak na svojtora pravem mestu. Tudi revolucija ne zmaguje z navdušenjem, če ima sovražnrk kanonc. In re ima revolucija kanone, mora imeti tudi ljudi, ki znajo z njimi prav razpolagati. Vsak korporal se lahko imenuje boljše vika; če sc mu pa zato izroči armada in če ufritfa potrebnega znanja, lahko zapelje stotisoč1 ljiidi v pogubo. Tudi v tem ozira so boljševiki pokazali, kako se ne sme postopati.)
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v se bi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.
Pravi socialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rec.
Amsterdam, 21. februarja. — Avstrijska socialistična stranka je vložila interpelacijo do ministrskega predsednika von Ke>dlerja, ki zahteva, da sprejme izjavo predsednika VVilsona o načelih, na katerih podlagi je mogoče razpravljati o splošnem miru. Socialisti zahtevajo, da stori* ministrski* predsednik takoj korake, da se prieno pogajanja med Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi drža-, vami.
Iz tega telegrama ni razvidno, ali so vložili interpelacijo nemški socialisti, ali vsi socialistični poslanci skupaj, hfar se nas tiče, ne verjamemo, da bo imela interpelacija kaj uspeha in jo smatramo za golo demonstracijo brez praktičnega pomena. Koliko so interpelacije v avstrijskem državnem zboru vredne, bi ondotni poslanci že davno lahko vedeli. Imele bi lahko pomen, če bi jih podpiral dovolj močan pritisk; ta pa bi mogel priti le od zunaj. Krepak štrajk v municijaki industriji bi bil na primer prav čedno sredstvo. Ampak če gredo delavci že na štrajk, pa jih voditelji pregovore, naj se vrnejo, potem pa vlože v parlamentu pohlevno resolucijo, tedaj je to le malo bolje kakor otročarija.
Vsled trmoglavosti klavniških baronov so se delavci odločili, da predložc svoje pritožbe pristojnemu mestu v VVashingtonu, in odposlali so deputacijo v glavno mesto.
O tej akciji se je Fitzpatrick izrazil:
44Vpisali se bomo sami in prvi v industrij al-no armado Združenih držav.
Garantirali bomo vladi popolno opremo iti vsako klavnico v Združenih državah. '
Dali bomo zadostno Število delavcev za obratovanje teh klavnic, da lahko porabijo ves čra za produkcijo.
Dovolili bomo. da so delavci plačani za delo in da delajo v razmerah, ki jih določi predsednik Združenih držav ali pa oseba, 'ki jo on doioči, da vrši to dolžnost." Iz besed predsednika ^Delavske federacije" v Ohicagu je jasno razumeti, da so delavci pri volji delati za vlado, nočejo pa garati v mhernih delavskih razmerah za privatne podjetnike, katerim je vojna prinesla neizmerno bogastvo in le z jezikom govore, da so lojalni np prani združenim državam.
Severov«! /dr.tvil.i v/dr/ujejo /tlr.ivje v iJru/in.ih.
Liniment.
Za dobro ia uspešno domaČo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo v taka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli ai ie bodi. 6* ao te bolečine nastale vsled revmatizma, ali pre-
evera's
Gothard Oil
S
(Severovo Oothardako olje) je ,zilo
znano kot izborno mazilo pri
zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krdsv. To ie zelo uspoien lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka druüna. Natačna navodila so označena na steklenici.
Cena BO in 60 centov.
Na prodaj v vseh lekarnah.
EXPEL
le «ostal domača beseda v vsski slovenski družini rXneprekoiljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedaine razmere so nss primorale, povišati ceno na is in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane ,stc kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z mzjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na nase ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat tol,iko.	_
F. AD. RICHTER & CO.
74-SO Washington Street, Nmw York


W. F.	SEVERA	CO
CEDAR	RAPIDS,	IOWA %
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni ln ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna —- pla čati je le zdravila. 1924 Blus Ialand ▲ve., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga ; živeči bolniki naj pišejo slovensko.
•t
_____--
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEARING H0U8E". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imsjb zvezo s Chicago Clearing liou.se, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega savo-4a. Pregledovanje računov ia imetja m mora vrftiti najmanj enkrat na loto. Iavedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preltejcjo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe ia druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, se to ne Štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrod-nost v svojih knjigah. Če banka drzno Špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skinino, so mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi ia stori, izgubi vse nadaljnjo ugodnosti in praviee, ki jih.vživajo banke, katere so združeae v Clearing House.
kedar se odvzamejo kaki baaki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen do-knz, da ima dobro imoviao, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni "bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspelen, da so povsod, Kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvozi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet po-polaih računov.
American Rtate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom ia odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših F|rst Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in 1500.00 zlatih hlpotečnih bondov.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na vs«h »odiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Ali veste za letovišče Martin Potokarja! Seveda. To je "VIL-LAGS INH" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 410 8RAIB AVE , KENOSHA, «IS.
Telefon 1199.
Okusno, hitro in trpeAo dela za privatnike in druitva. Sprejomame naročila tudi izven mesta.
Iinamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Islaad Ava., (Adv.)	Chicago, lil.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTL
Naročite si devnik 'Trosve ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajtc nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 80. Lavvndale A ve. Chicago, 111.
Naivečia tlnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
sua-sa Blue Ulan4 Avenue. Chtcugo, 11-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
I^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-
Jalije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike preitnete zastonj. »e»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeo»eee<
Vse delo garuntirsno.
Edin! slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ «4 BROAD STREET Tli. 1475 ' JOHNSTOWN. PA.
predsednik. AMEEIÄKE DRŽAVNE BANKS
¡ Blue Tslsnd Ave., vogal Loomis in 18. i eeete.	[\
Zaupno zdravilo dela čudeže
8koro le 30 let se Trinerjeva zdravila uspesno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zaaluii popolno zaupanje" in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen jo sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebMinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cono nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo-vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati aa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mofcoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINEJRJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdrsvilno Grenko Vino očisti Želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrano nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo-vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno iareie rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo Ionske ob premembi iitja ali rudarie in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrcduost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa J* zlasti v slučaju protina, sli revmatizma, nevralgije, Inmbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša n gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., udi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.	'
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo /a navadno rabo znotrsj. Posebno rs izpiranje grla in ust; istotako ra čiščenje ran, izpnščajev ln drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva «dravlla na mednarodnih rsssta-vafc: Oold Medal- San Francisco 1915, Orand Prix-Panama 1016.
JOSEPH TRINER
manl'facturinc chemist t33^JI343SoutKA«hUnd Ave.	Chicago, III.