BODOČNOST ST. (No) 2 9. SVETOVNE .(Elita e d as second-elass mater Jane 30, 1913, at tli e post-office at Mihvaukee \Vis., unči er the A ct of Congress of March 3, 1879.) MILWAUKEE, WIS., 10. OCTOBRA (October) 1913. VOL. I. NOVICE. NESRAMNO ZAVIJANJE. Katoliški mes« , os .; eseemk „Av e Ma- ria 'je pnnesel v svoji zadnji številki članek, ki je po znanem klerikalnem uzorcu zavit in zla¬ gan. Sicer je že vsaki človek navajen zavijanja in laži po kle¬ rikalnih Časopisih ; toda kar si je tikaj urednik „Ave Maria” pri¬ voščil je malo močno in za to je potrebne da se gospodu na' tem mestu nekoliko posveti. Pod napisom: Socialistični gla¬ sovi o I ortUigalsai, priobčuje iz¬ vleček iz članka ki ga je napisal za dunajski „Arbeiter Zeitung” neki v Lisalou glavnem mestu Portugalske živeči delavec, socia¬ list. \ dotičnem članku je opisoval nered kateri vlada na. Portugal¬ skem in o slabem stanju financ kakor tudi industrije in delav¬ skega položaja v obče. Nazadnje pa škodoželjno upraša : Kaj pra¬ vijo socialisti k temu zanje mero¬ dajnemu izpričevalo o novih por¬ tugalskih razmerah. Vsak razredno zaveden delavec bode odgovoril da je poročilo de¬ lavca v „Arbeiter Zeitung” resni¬ čno in pravilno, ter nam to pove kar smo že vedeli v času, ko se je Portugalska republika ustanovi¬ la. Nadalje pa. tudi, da je do- tični članek v Ave Maria zavit in zlagan. V omenjenem članku se jasno pove kako se organizacije delavcev skuša zatreti in da je sedajna Portugalska, republika le nova forma vladanja, ki je ne- obhodno potrebna za razvoj ka¬ pitala. Delavci si niso nikdar mi¬ slili; razum, v razredno z, i . i i i i- liesla republika kake pomembne olajšave ali celo svobodo, ker so vedeli, in kar ve vsak saj deloma izobražen delavec, da svoboda za delavce je le v spremenitvi sedaj- nega družabnega reda; to je, v odpravi osebnega lastništva. Da so pa portugalski delavci delova¬ li za republiko in da so jo tudi z navdušenjem pozdravili je bilo krivo, ker so videli da pod starimi razmerami ne morejo absolutno ničesar pričakovati. Pod klerikal¬ no vlado je bil vsak razvoj indu¬ strije nemogoč in za to gotovo tu¬ di izboljšanje delavskega položa¬ ja. Menihi so bili posestniki ve¬ likanskih tovarn kjer so kakor poprej na francuskom izkoriščali otroke in žene in kjer ni bilo za moža dela. Zraven tega pa so 'bila. vsa ta podjetje davka prosta in to je bi¬ lo krivo, da ni zamoglo nobeno privatno podjetje s samostan« A m • konkurirati. Privatna podjetja so plačevala državi davke katerih smostanke niso; nadalje so prva zaposlila može katerim je bilo po treba plačati če prav tudi revno, med tem ko so v samostanu dela¬ li otroci za ,,božji Ion". Tako je prišlo da se je pričelo med meš¬ čansko družbo delovati na to, da se klerikalna vlada stre in sc usta novi republika. Tukaj smo doži¬ veli to, kar se je zgodilo na fran¬ coskem ali pozneje v Avstriji in v novejšem času na Kitajskem Ka¬ pitalizem mora imeti prosto pot; on j e sila ki drvi nemoteno na¬ prej ; on je tista sila ki preobrača svet, ki podira prestole ali jih po¬ stavlja kakor je to boljše zanj. Tako se kapitalizem ni mogel po« nazadnjaško vlado portugalski i klerikalcev in njih otročjega s a boumnega moralno propadi« ga kralja razvijati in za to je pod' prestol in ustanovil republiko pod vlado mož, ki so zvesti kapi¬ talističnim principom. Delavci so šli z meščanom v boj kakor se j< to zgodilo v francoskej ali a\- strijskej revoluciji. Razrednozavedni med njimi ka teri so poznali moderni gospodar¬ ski razvoj in njega zgodovino to je socialisti, so se borili z njimi če ravno so vedeli da jih ne ča \n pod prihodnjo, vlado nič boljši položaj; toda borili so se, kei so vedeli da z klerikalno vlado pade tndi ona moč ki jih jc do sedaj s silo držala v duševni temi. ki jim .1« s silo zapirala pot do spoznan- .la in izobrazbe. Republikanska vlada, to so vedeli bode primora¬ na dati občno volilno pravico; bo¬ de primorana izboljšati šole, ker nemogoče je da bi se kapitalizem razvijal v deželi ali državi kjer je ljudstvo nevedno iii brez šol¬ ske izobrazbe. Vedeli so pa tu¬ di da bode republikanska vlada ' IZ MICHIGANA. FRVA,ZMAGA STAVKARJEV Rudarji ki se nahajajo v stavki v Michiganu so izv oj e vali prvo' zmago katera bode gotovo njih ■pogum še ojačila. Sodnik O Rrieu je odločil, da sinejo stavk ar ji po- ugonobila zmaja ki je sesal krij Stavli " li svoje ' 8traž ‘*- Xada, > e državi in ljudstvu že stoletja in 'P re P°vedal družbam brez zapor- je oviral vsak napredek v državi j m> " a za l >r "li stavbarje ka to je redove, ki so rapolagali •/ vc.i kor se to P°P»‘. je dogajalo, BREZPOSELNOST. emo državnega bogastva, meli svoje samostane napoljnjene z zlatom in dragocenostmi ki so bile v dobi stoletij izprešane iz nevednih zatiranih mas. Portu¬ galski delavci so vse to dobro vg- deli in za to so se borili; vedeli so da, bode v tem boju zmagala napredna misel; ker drževi je stalo na razpolago ali pogine ali pa se modernizira. In ko je me¬ ščanstvo videlo da se mu bliža po gin. da se ne more po stari poti v eč naprej gibati je stopilo zdru¬ ženo z vsemi sloji v boj zoper vse stare tradicije, pregnalo me¬ nihe in razvilo republikansko za¬ stavo. Takrat kadar se gre kapita lizinu ali meščanstvu za dobiček ali za njihov dobrobit, takrat ne pozna vere ne boga, t.enveč vidi samo se svojo lastno korist. Ako bode kapitalizmu Vatican kectaj oviral pot do razvoja, tedaj bode se obrnil proti njemu in ga strl kakor je strl do sedaj še vse kar se mu je na pot postavljalo. ■ Portugalski delavci niso priča¬ kovali rešitev, kakor že poprej rečeno od meščanske republike ravno tako kakor je francoski ali ameriški delavci ne pričakujejo od svojih republik, ali borili so se za njo in so jo pozdravljali ker so vedeli tla bofU pod n«*"o vlado da- na pnlžuosi se razvijati, živeti m se boriti kar pod klerikalno vla¬ do ni bilo mogoče. Država ki je tako nazadnjaška ki ne pozna vi- lilne pravice in ne stori ničesar za nzgojo otrok, pomeni za delavce smrt ravno tako kakor za meščan stvQ ali industrijo. ,,Ave Maria” skuša v svojem zavitem članku nekako poveličati prejšno vlado; češ boljše je bilo poprej in sedaj je vse v neredu, delavci pa niso zadovoljni Nobe den pač ne bode zagovarjal sedaj- no republikansko vlado ki je re snicoljuben; toda za to se še m potreba lagati. Portugalska vla da je izšla iz meščanske in kapita listične družbe; nje člani ne delu¬ jejo na to da bi varovali interese delavcev, temveč za to da varuje¬ jo in podpirajo iste razvijajočega se kapitalizma. Delavstvo je bilo potem ko se je vrnilo iz boja poti siljeno na stran ker dati njim kar ahtevajo bi pomenilo potem ko nec nadvlade kapitalizma, in me šcanstva in tega pa vladajoči m hoteli. Dati jim pravice m moči bi pomenilo konec njih last no, ker je delavstvo v ogromni ve čini in bi potem svojo premoč gotovo v svojo korist v.porabilo kakor hitro bi prišlo do spozna lija. Za to se je zgodilo kakor na froncoskem; delavci so postali ne zadovoljni in so pričeli stopati v vrste socialistične stranke, kjer se bodo naučili delovati na to, ds bodo sposobni čez čas v boju pri dobljeno tudi obdržati in potem v kplošn o korist el»ve siva vladati. „Ave Ma r ia” omenja nadalej luni S la«be fina ec v državi. Temu se pa .Otovi tudi njbolj trdokuhan kle H kal ec ne bode Sadil ako premi sli da so vladali v državi mnoga stoletja sami meniln. ki so % j temve « m°rj° poprej s 'portditi in dokazati da je zatože- nec v resnici kaj zakrivil, pred- no zamorejo dobiti povelje za za¬ por. Sodnik je nadalje odločil da jc bilo poprejšno'postopanje dniž 'oe nepravično'in da so bili stav- lrji popolnoma v svojo pravici. Dovoljujejo se tudi v bodoče mir demonstracije kakor tudi vsi javno shodi. V bodoče se ne sme nobenega zapornega povelja iz¬ vršiti brez javne in pravične ob¬ ravnave. Vse to pomeni za delav¬ ce kakor za. organizacijo AVestern Federation of Miners veliko zma¬ go ki ne bode ostala brez ugodnih posledic za celi boj. Sicer pa se mora priznati da je stavka vode¬ na zelo dobro in da so voditelji vse kaj druzega kakor pa znani kričači iz I. W. W. SEJE ODBORA DRUŽBE RIJA”. ,ILI • Delničarjem kakor vsem raja kom ki se zanimajo za družbo m uzno prodajalno se naznanja fj, potom ,1» * vi* redne seje " bo » vsiliti četrtek od pota »e me do pota devete ,tre vec^ družbini dvorani na ■ * E v»Se;.tiot'p- ŽS ,ntem. VOLITVE V ITALIJI. VOJNA NA BALKANU. Grška vlada je zopet mobilizi¬ rala svoje armade in mnogi regi¬ menti ki so bili po sklonjenem miru razpuščeni, so zopet pokli¬ cani pod orožje. Turki se bližajo primorskemu mestu Kava la ki so ga v zadnji vojski izgubili. Njih namen je na vsak način to mesto zopet pod svojo oblast dobiti. ■ Grki se,, nahajajo v veliki nevar- »tiKri frlca 'šarTesV 1 resnične da so Bolgari zvezali s Turki in ho¬ čejo skupno nastopiti proti njim. Tudi v Al banji so se v zadnjem času vršili ponovno boji med Srbi in Grki, Poročila, ki so došla na Dunaj javljajo o strašnih bojih glavnem mestu Albanije Avlo- na, kjer je padlo nad 1*200 Sr¬ bov. Teh bojev- so se vdeleževa- le tudi ženske ki so si- s sekirami in noži oborožene borile ob strani svojih mož in bratov ali sinov. Mesto Dibra so si Albanci zo¬ pet osvojili po obupnem boju. V južnji Albaniji so tudi ženske jako bojevite; 60 deklic je stopi¬ lo skupaj in so ustanovile novo stotnijo katero sedaj grški pod¬ častniki vadijo. One so izrazilo da rajši v boju umrejo, kakor da bi prišle pod drugo vlado kakor Grško. Comisija ki je imela nalego preiskati grozodejstva ki so jih baji izvršili bulgarski vojaki se je pred kratkim vrnila v Pariš in bode imela te dni. prvi sestanek posvetovanje o ob ja vi jen ju svojih poročil, ki bodo potem od¬ dana časopisom. Kar smo že pred mesci poročali da se zbliža zopet počasi in s ti¬ himi koraki črna pošast kriza, to se že lahko sedaj popolnoma potr¬ di. Časopisi javno priznavajo da je položaj industrije nadvse ža¬ losten. Sedaj pa so pričele po raz¬ nih „tudidelavskih” časopisih raz prave kaj je povzročilo ta polom v industriji. Mnogi se izgovar¬ jajo da je to kriva .uvozninska re¬ forma in da bode to le mimoidoče, pričami Toda v nedeljski številiki so razni časopisi lepo priznali da je stanje slabo in da se ne smemo n dajati prevelikim upanjem. , Milvvauška ,,Germania” je pisala da so sedaj se odrpla skladnišča in da se še le, seda j vidi kake ogromne zalo¬ ge so tam nakopičene. Tako na primer je v New Yorku v držav¬ nem skladišču za 73 milijonov do larjev blaga v St. Louis za milijon iu pol samo otročjih igrač ki bo¬ do sedaj prišle na trg namesto da bi se nove izdelovale. Tukaj pristno uprašanju: Ali bo de pomagala vvilsonova. reforma kaj delavcem? Ali bode v bodoče nemogoče napolniti in izpre.šati iz delavcev toliko blaga. Ali je kedo pod sedajno vlado že uprašal ka¬ ko bi se dalo odpraviti nadpro- dukeijo ki prinaša, vedno po neko¬ liko letih toliko bede za delavce? Ne o tein se ni nikdar veš govori¬ lo odkar je Victor Berger zapustil Kongres. In ža to bode vse tako ostalo in krize se bodo povračale brezposelnost bode razsajala med delavci dokler se ti ne bodo zdra¬ mili iz svoje brezbrižnosti ter spre menili družabni red. Delavec ali si se že kedaj upra¬ šal ko v tovarni hitiš in ne. nare¬ diš nikoli dovolj: Zakaj tako, ko je vendar že. vse. preuapoljneno, ko nam vendar že preti brezposel¬ nost vsled nakopičenja blaga? A- li veš da bi zadostovalo ko bi vsi možje debili po šest ur na dan, da bi bilo vsega blaga dovolj na rapolago in da bi bilo pri kratkem delavnem času naše življenje šele nekaj vredno? Ali si se že uprašal •pred 'bogato izložbo, kjer ti v kri¬ čečih barvah nudijo blago, zakaj sem ga toliko izdelal in zakaj sem tako hitel in sedaj si pa ne morem kupiti ničesar od tega? MESTNE NOVICE. Po novem volinem redu ki je bil pred kratkem v voljavlien se bo¬ do vršili prihodnje vilotve na 20. oetobra. V Italiji je bila vilol- na pravica sedaj jako omejena. Do sedaj je imelo volilno prvieo samo 3,000,t)G() oseb sedaj jo bo¬ de imelo pa 8,000,000. Med temi volile-i je blizu pet milijonev ta¬ kih ki ne znajo ne citati in ne pi¬ sati. Te volitve pričakujejo z velikanskim, zanimanjem ne samo v Italiji, temveč tudi po drugih državah posebno med organizira¬ nimi delavcu. V Vatieanu se tudi niso na jasnem kako navodilo naj dajo svojim katoliškim volilcem. Na eni strani se Vatican upira da bi katoliki v. volili vladino stran¬ ko, na drugi pa se zopet temu u- pirajo da bi se v Italiji samostoj¬ na katoliška stranka iu- stanovila kakor je to to v Nemčiji ali v Avstriji. Ako se to zgodi pot Cin je nevarnost po mnenju Vaticana da pride preveč samostojnosti med katolike ki se potem političnih in delavskih vprašanjih ne pokore vedno nje¬ mu.' MORALNA FROPALOST MEŠ¬ ČANSKE IN VIŠJE DRUŽ¬ BE V NEMČIJI. LEPA SLIKA IZ „VIŠJE DRUŽ¬ BE”. NA OROŽNIH VAJAH. Slovenec prišedši po dolgih le¬ tih iz Amerike je bil vtaknjen ta¬ koj v vojaško suknjo in je moral delati orožne va\o. Hudo pijan gre nekega dne domu in sreča na potu generala, ter gre mimo nje¬ ga brez da bi pozdravil. General: „Vi reservist stojte; ali ne veste da imate za pozdra¬ viti. Vojak: „Ne tega pa neveni. General: „Jaz sem hrigadni poveljnik". Vojak: „Vi... to je pa lepa služba le držite se je”. Kaka gniloba vlada med tako- zvano „višjo družbo po božji vol¬ ji" seveda, kaže poroka nekdaj- nega kralja portugalskega z nem¬ ško princesin j o. Takoj po poroki je mlada nevesta zbolela in sedaj se noče več vrniti nazaj k svoje¬ mu možu. Kaj se je tej revi od¬ krilo ko je postala postavna žena tega spodenega kralja bi bilo res intresantno za izvedeti. Zdravni¬ ki pravijo da ima vročinsko bo¬ lezen kar je za verjeti; ko je go¬ spoda soproga bolj natanko spo¬ znala, je pač lahko isto dobila. Njegova preteklost je pač taka da lahko povzroči še več kakor to In to proroko je Sklenil sam kar¬ dinal in še ta „žegeu” nič ni po¬ magal. V mest,n Breslau so razkrinkali škandalozne razmere katere so povzročile pb celej. državi veli¬ kansko razburjenje. Časopisi se trudijo da bi zadevo olepšali ali vsaj deloma zakrili. Tudi nemški časopisi v Ameriki omenjajo to le v kratkem in sedaj že skušajo tu di popolnoma utajiti. Vendar pa je zadeva že prodrla v javnost in vzlic vsemu zakrivanju še vedno več pv.ide ha dan. V omenjenem mestu so našli v neki hiši več šol¬ skih deklic ki so spolno občevale z raznimi imenitnimi osebami v mestu. Ko je policija deklica zaslišala in m ozke ki so bili nav¬ zoči jih je izvršilo osem samomor med katerimi so bili trije posebno imenitne osebe; le¬ den. je bil zdravnik drugi častnik in policijski uradnik. Preiskava je dognala da je nad sedemdeset deklic obiskovalo to hišo ki so vse stale v otročjih letih. Mnogo oče¬ tov je vedelo da. zahajajo njih hčere v to hišo. Ne¬ kateri sta riši so celo ‘■kri¬ va j e podpirali in razširjali krog deklic ki so se vdeleževale obiskovanja te hiše. Do sedaj je policija zaprla štirinajst oseb o- sem se jih je odtegnilo roki pra¬ vice s samomorom. SEJA SOCIALISTIČNE SKUPI¬ NE ŠT. 37. J. S. Z. Pri zad.ni seji je bilo kakor že poroča no sklenjeno, da se vrše sedaj seje dvakrat na. mesec in si¬ cer vsaki dragi in četrti petek v mescu. Seja drugi pid ek v mes¬ ci je zvezana z debatami o soci- 1 a iz mu im drugih političnih upra- šanjih katerih se bodo vdeleževa- li tudi hrvatski sodrugi. Za to se opozarjajo vsi tisti ki se zani¬ majo za politiko ali delavska u- prašanja, da se vdeleže teh debat. Zadni torek večer se je odtvoril v auditcrinni volilni boj kateri bo¬ de to leto posebno 1 jut. Shod ki se je vršil v torek večer, je bil nadvse dobro obiskan in z navdu¬ šenjem so se pozdravili stari bo- ritelji ki so že tolika leta koraka¬ li skupno v boj. Toraj boj se je deloma žp pričel in mi Slovenci kakor vsi Jugosla- vani moramo se posebno to leto potruditi da izvršimo svojo dolž¬ nost in stavimo vse moči na to, da razširimo nauk bratstva in svobo¬ de po celej naselbini. Pri tem se pač‘morami ravnati po besedah ki jih je izgovoril na shodu v torek eden izmed govornikov E. T. M el ms, da mora biti vsak volilec tudi prepričan in jasen v tem nau ku in da ne odda nobeden za de¬ lavsko stranko svojega glasu ka¬ teri ne pozna stranke ali ni njen prepričan član. Vsi ki niso prepri čani in dovolj izobraženi za so¬ cializem naj gredo v nasprotni ta¬ bor; mi potrebujemo samo trdno prepričane in zveste bojevnike. Za to je potreba vsaki organi¬ zaciji dela in sicer temeljitega de¬ la da bodemo uzgojili trdne in zveste elane delavske stranke, da ne bodemo imeli v svoji sredmi mlaenezev kateri zapuste stranko in organizacijo za vsako malen- ost ko jim ni kaj po volji. Zato¬ rej vsi na delo. MESTO UNIČENO. KRŠČEN ZID. „Tvoj sin se je pustil krstiti in tosi Ti trpel? Kaj boš pa rekel kadar bos stal pred božjim presto¬ lom? Bog te bode uprašal: „Hirs” bode rekel zakaj si pustil da so krstili Tvojega sina Kaj boš odgovoril ?” „Bom rekel: In vaš gospod sin? Saj je bil tudi krščen!” *❖ * • ,•*» -J* »t* <• 1 Prva jesenska zabava se vršiv prostorih | Frank Puzirja, 228 REBD ST. | % dne 11. in 12. oetobra k kateri vabi uljudno vse rojake | V - Na razpolago bode izvrstno domače vino in dobra godba | Kolikor se do sedaj mora vede¬ ti po slabih brzojavnih poročilih je štrasen vihar skoro popolnoma uničil mesto No me v Alaski. To mesto je največje središče zaloge zlata katerega se za milijone na leto pridobi in razpošilja kakor tu di najbolj severno mesto na svetu. Sedaj je večji del tega uničen in prebivalstvo čaka Strašim beda ker je tam že huda zima in hiše so po veliki večini uničene, Vihar je prišel nenadoma in je bil tako strašen, da je takoj razrušil veli¬ ko elektrarno in jo spremenil v razvaline. Okrog pet sto hiš je po polnoma uničenih mnogo drugih je na pol razdejanih in škoda zna ša na milijone. Vihar je priče divjati v nedeljo večer ter rassa ja 1 celo noč. Možje in žene so morali gaziti po ledeni vodi da so vsaj mali del svojega imetja rešili. Koliko človeških žrtev je vihar zahteval se se ne ve^natan ko, ker je telegrafična zveza ka kor tudi telefonična deloma lini čena, V nesrečnem mestu se bode pričela Innalu huda lakota ako ne bode kmalu prišla pomoč od zu naj ker je bilo mesto le slabo za loženo z živili in se ta so bila po večini uničena od viharja. Lepo urejemo fetografijsko de lavnico ima rojak Frank Skoko na West Allisu. Cenjene čitatelje opozarjamo na njegov oglas. OD DRAMATIČNEGA DRU¬ ŠTVA. Pri seji v soboto večer se je sklenilo da Se bode ob priliki pe¬ tletnice uprizorila igra: ,,Xaša kri” drama v štirih dejanjih ka¬ tero je spisal znani Slovenski pi¬ satelj Finžgar. Še poprej pa se ho de uprizorila manjša igra v slo¬ venski dvorani in sicer enodejan- a „Anarhista”. Ta igra je ja¬ ko krasna in zanimiva ter že se¬ daj opozarjamo rojake na njo. Vse natančneje bode v pravem ča su priobčeno v listu. POROKA. V soboto so bode vršile poroka žbanega rojaka Louis Supančiča z gpd. Mary Ermenc. Ženin kakor tudi nevesta sta bila dolga leta vrla člana naših izobraževalnih društev. Louis Supančič je mnogo deloval in žrtvoval za pevski klub .Zvon” kot vedno delujoči in skrbeči član ravno tako Marv Er¬ menc katera je bila tudi izvrstna igralka. Mnogokrat nas je razve¬ selila s svojim krasnim glasom pri predstavah kakor tudi s svo¬ jim igranjem. Za to jih spremlja v njih nov stan mnogo srčnih vo¬ ščil od njih mnogoštevilnih prija¬ teljev in znancev. Želimo jima mnogo sreče v upanju da bosta še zanaprej posvečala svoje moči za napredek naselbine in za izobraz¬ bo rojakov . PCD TEŽKO OBTOŽBO. Blagajnik in kolektor velike klavniške družbe Cudahy Raking >Co., je bil v pondeljek pripeljan v zapor pod težko obtožbo tatvi¬ ne in poneverbe družbinega dena¬ rja. On je opravljal svojo služ¬ bo v Kansas City že 22. let ter je užival zaupanje družbe. Sedaj so pa prišli na sled velikem pone¬ verbam v knjigah, katere je že dolga leta izvrševal in znal vedno lepo prikrivati. V knjigah so našli primankljaj .f26.000 razen tega je poneveril zadnje dni družbin ček za $888.11. Mož je bil znan po ce¬ lej Ameriki kot velik športnik in ima mnogo prijateljev s kateri mi je živel vedno jako razkošno. 2 . BODOČNOST Ust za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v Vfiseonsinu in po drugih držvah Unije. IZITA-TA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto... .$1-50 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo : Za celo leto-$2.00 Za pol leta... .$1.00 Za četrt leta-$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milwaukee, Wis. 'Frank Novak, urednik. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly, for Education and Progress. Appears every Friday. Ourners & Publishers: THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Milvvaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. Advertising rates on agreement NAPREDE« ZADRUŽNIŠTVA V WISGONSIMJ. Ideja zadružništva v ŠVišconsi- nu prav vrlo napreduje na vsej- črti. Vsepovsod se snujejo nova zadružna podjetja, bodisi po me¬ stih ali med farmarji. To p.okazu- je, da so ljudje začeli uvidevati veliko vrednost teh podjetji. Ho ]>red kratkem se je mislilo, da A- merika ui polje za zadružno ide¬ jo; toda, kolikor se življenske raz mere slašabjo, kolikor hujše pri tiska draginja. tem oče vidnejša postaja potreba po zadružništvu, kar je čisto naravno in jasno. A- ko je farmar prodal bušel kompi- rja za 3f) centov in a ko je mestni odjemalec za isti bušel krompirja bil prisiljen plačati 85 centov ali oa še več, tedaj se je moralo na¬ ivno samo ob sebi pojaviti vpra¬ šanje, kam je šla razlika med ce¬ no. katero je dobil farmar, ter med ceno. katero je plačal ‘odje¬ malec. To ni bilo težko dognati. Ob6 sta začela misliti, kako se znebiti oderuškega prekupovalca. Potreba za 'tesnejšo zvezo med farmarji in odjemalci je postala očevidna. Posameznik je bil v tem pogledu brez moči. Treba je bilo to delo organizirati na kak način. V tem slučaju nam je pri¬ šla na pomoč Evropa s svojimi za¬ družnimi organizacijami. Posle¬ dica tega je bila, da so se začela po' mestih ustanavljati konsumna društva, med farmarji pa razne farmarskim potrebam odgovarja¬ joče organizacije, kakor mlekar¬ ne, sirarne, žitni elevetri, razpe- čevalne zveze itd. Lepi vspehi teh podjetji niso izostali, vsled česar je 'zadružništvo zadobivalo vedno trdnejša tla ter začelo prodirati, v ospredje. Lržava VViseonsin ima danes več in boljše zadružne, organiza¬ cije, kakor vsaka druga država v Ameriki. To gre veliko tudi na račun dejstva, da je večina Wis- eon umskih farmarjev doma iz Evtnpe, od koder so prinesli ti mi sel na take organizacije večinoma seboj. Državna vlada sama je za čela' uvidevati velik gospodarski pomen teh -podjetij. Sprejetih je- biTo več važnih zakonov zo pospe¬ ševanje istih. Guverner .M eG overit .je sam v svojem otvoritvenem go- V01II podarjal važnost zadružni- šta kakor za farmarje, tako tudi /.a odjemalce. Pred mesci pa je ee lo stavil v zakonodaji predlogo, ki zahteva zakone o zadružništvu, enake onim evropskih držav. Ako bo ta zakon sprejet, zato .je dovolj upanja, potem bo tviscousinski fai mar-rešen številnih o def.uho.v in (izkoriščevalcev, ki so ga do da¬ ne ropali za polovico sadu nejgo v e ga truda. Ob enem bo pa tudi odjemalcem po mestih veliko po¬ ra,frgano, ker bodo ti poljske pri¬ de',;ke dobivali naravnost od far¬ marjev, pri čemer bo odstranjen ogromni profit prektipovalnih špekula rito.v. To doseči bo tem lažje, ker se snuje velenakupna zveza vseh konsiimnih društev, kakor smo zvedeli i/. zaneslivih virov. Ta zve za bo kupovala na debelo za sto¬ je elane *— posamezne prodajal¬ ne. V interesu vsakega posame¬ znika je, da se priduši taki pro¬ dajalni, ako ima le priliko. Koli¬ kor se nas'Slovencev tiče, sedaj še ubijamo prilike, a pri nas v Mihvankee lie bo dolgo, ko .jo bo¬ mo imeli. V Mihvankee- imamo sicer zadružno prodajalno, pod imenom Mihvankee Co-operative Go., na 1119 Uovvell Ave. To pod¬ jetje nepričakovano dobro vspe- va, četudi obstoji šele. Najboljši dokaz za to je, da so odjemalci po prvih štirih,mesecih dobili 3% dividende na vso svoto, ki go jo zakupili v tej trgovui, kar je nad vse povol.jno, ako npoštevalno ve¬ like stroške, ki so združeni z. za¬ četkom podjetja. Kakor se poro¬ ča’, bo ta trgovina v kratkem o- tvorili! novi podružnici, eno na North srde, drugo pa na Mitehell Street, . Ta. podjetja bodo nedvomno ve 1 i ko uplivala na neznosno dragi njo, s katero se zlasti slabo pla¬ čani mestni delavce z največjo te¬ žavo bori. DELAVSKI BOJI NA IRSKEM. i Iz, 'Dublina na Irskem se poro¬ ča o velikih bojih ki so se odigra¬ li zadnje tedne. Delavci so orga¬ nizirani in od strani kapitalistov in vlade se vse skuša njih močno organizacijo uničiti. Pred kratkim je bilo več delavcev odpuščenih ker so pripadali organizaciji; kot odgovor na to so vsi delavci sto¬ pili v stavko. Policija .je seveda takoj stopila v službo družb da varuje njih in¬ terese in takd-je napadala delavce razganjala njih. shode in ko je ne¬ ko nedeljo voditelj delavcev ho¬ tel držati javni govor, ga. je takoj odgnala v zapor nakar so se pri¬ čeli nemiri po mestu ki so zaradi surovega postopanja policije ta¬ ko narasti),, da je bilo potem, vo¬ jaštvo poklicano. V teh. nemirih priznajo samo oblasti da. je izgu¬ bila policija popolnoma glavo in se je obnašala kot divjaki. Nad 400 oseb je bilo ranjenih med njimi več smrtno; dva delavca sta bila na mestu mrtva. Policija ni prizanašala niti ženam in otro¬ kom. Liberalni poslanec ki je bil priča teh grozodejstev je izpo¬ vedal, da je videl kako je polici¬ ja teptala po osebah ki so že ran¬ jene ležale na cesti. Stari možje in žene ki so vračali iz cerkve tu¬ di niso bili varni in policija jih je brezobzirno napadala in. jih mnogo ranila. Pri tem delavskem boju na Ir¬ skem je lahko opažati kako se na¬ rodnostni boj počasi a gotovo spreminja v političnega. Delavci .pač sprevidejr. vedno bolj, da v prvemu ne morejo ničesar doseči razen kakih narodnih privleg in da se morejo združevati in boriti mednarodno s delavstvom drugih narodnosti solidarno, ker tudi ka¬ pitalizem je v tem boju mednaro¬ den. STARA SOVRAŽNIKA ZDRU¬ ŽENA. Italija stoji pred volitvami v katerih bode Imelo ljudstvo prvi¬ krat, , pravico voliti. Pri tej pri¬ ložnosti je izdal papež okrožnico na vse katolike da naj skupno na¬ stopijo zoper vse napredno stran¬ ke posebno pa še zoper socialiste. Volite za „staro drago Italijo”. $eda,j je Papež ves vnet. za sedaj- no vlado ako ravno je bil še pred par ledni njen najhujši sovražnik, ker mu je vzela po njegovem mnenju njegovo posvetno oblast. -Sedaj se gre za to, da se ljudstvo v Italiji iznebi pijavk kateri uni¬ čujejo lepo deželo in da si izbolj¬ ša razmere sedaj pa se združita vlada in cerkev skupaj da to pre¬ prečila. Sedaj ko je njih nadvla¬ da nad revnimi sloji v neravno-- sti se združita stara sovražnika da zatreta v ljudstvu vsak pojav hrepenja po svobodi. V Italiji spa da ogromna večina zemlje v last raznih plemenitašev, kateri so po večini neizmerno bogati med ko .je kmet samo suženj na svoji zem¬ lji katero obdeluje, za druge ako ne zapusti domovine in.ife zbeži v tuje kraje. Največja posestni ca med torni je katoliška; cerkev kateri pripadaj o tisoči a krov dobre zemlje. Med narodem se je pričelo vedno bolj širiti gibanje, da bi se ta zemlja ki je bila BODOČNOST, 10. OCTGBRA, (Octoher), 1913 oropana od vlade prevzela in raz¬ delita med revne tlačane.Sedaj pa se mora to na vsak način prepre¬ čiti in to se lahko zgodi ako pride v državni zbor večina, privržencev papeža in kralja ; za to pa se de¬ luje na vso moč da ljudstvo ne spozna resnice in gre voliti svoje zatiralce. ČUDNA OPERACIJA. V bolnišnico v \Yachingtomi je prišla pred kratkim 25 letna Miss Nellie Radigan, katere nos je bil razjeden od raka. Prosila je zdra¬ vnike da bi ji pomagali in jo sku¬ šali vsaj toliko ozdraviti da-bi se rak več ne razširjal. Zdravniki, so jo vzeli v zdravljenje ter so po¬ skusili na njej čudno, operacijo katera se je že deloma posrečila. Ker s -0 videli da bi s tem da li¬ sta vijo raka ne bilo deklici mno¬ go p omaga n o ker bi bila potem brez nosa, so slenili da se posluži- jo drugega sredstva ki je pae prvo svoje vrste v modernem zdravilstvu. Od dveh srednjih prstov na roki so ji vzeli kosti in nohte tako da je ostalo na ro¬ ki samo meso in koža to so p-otem .pri4.isn.ili deklici na lice potem ko so izrezali razjedeno meso iz nosa. .Potem so pritrdili roko tako da se ne more premikati in da ostane meso in koža od prstov vedno na svojem mestu tako dolgo da. se priraste- Ko se bode to zgodilo bodo odrezali meso od roke in ta¬ ko bode imela deklica novi nos iz lastnih prstov. SHOD DRUŽBE ILIRIJA’ V nedeljo se .je vršil javni shod v dvorani družbe „Ilirija” za ka¬ terega, se se je po cel e j naselbini mnogo agitiralo. Družba je ras po¬ slala, nad osem sto pisem na roja¬ ke, toda vdeležba je bila ista ka¬ kor pre.jšnO nedeljo ko se je na¬ znanilo o seji samo v listu. Veli¬ ka večina naših rojakov je poka¬ zala da se ne zanima niti za svoj lastni dobrobit. Geto breme je se¬ daj obležalo na ramah nekaterih naprednih mož, kateri so se tem trdneje zavzeli da postavijo kon- sumno društvo in tako pokažejo drugim mlačnim kaj se lahko do¬ seže s druženimi .močmi.. Mnogo je ljudi kateri narav¬ nost pripoznajo da je njih položaj slab in da se se vedno slabša,; to¬ da ako se jim pokaže pot po ka¬ teri naj bi hodili da bi si pomaga¬ li vsaj deloma in bi ob enem de¬ lovali za lepšo prihodnost za sebe in svoje otroke, se malomarno proč obrnejo in tavajo še naprej v brezbrižnosti kakor poprej. Se¬ veda s tem umrje tudi drugim de Lijočim pogum in veselje do dela. Toda vse eno bode delo izvršeno vzlic vsem nasprotstvam in brez brižinosti. Dan bode se prišel, ko bodo tudi ti brezbrižueži in na¬ sprotniki spoznali da. je bilo njih početje jako žalostno. KORISTNI NASVETI. Krvave madeže odpraviš na ta način, da deileš kos škroba na madež, potem ga pa toliko zmo¬ čiš, da se škrob 'raztopi. Potem deni blago za par minut na sobi¬ ce. Nato /mencaj in videl boš, da je madež izginil popolnoma. Vse, volneno blago, flanele in podobno moraš prati v mlačni vodi z dobrim milom ter obesiti neovito za sušenje. Se to lepo o- pere in se. skoro prav nič ne r,kr¬ ij. I Vzemi eunjieo, namoči jo v jesi- hu, potem pa podrgni in madeži zginejo takoj. Ko je cunja niiia- z;:,ia, jo izmej v vodi in'posusi, izbrisati muš.je pike iz sten ali od I česa druzega, nimaš zlepa boljše Ustvari ko! je jesili. Če ti kaka po- ^ soda diši po ribah, čebuli ali čem drugim, jo omij, potem po zavri v njej nekaj jesiha in zopet do¬ bro splahni, -lesih spravi iz oble¬ ke črnilo za čevlje. Če imaš roke suhe in hrapave potem, ko si jih umil v vodi, vzemi nekaj jesiha, unrani si ga v kožo in pusti, da se posuši. Ne meči pbeč koncev od sveč. Zbiraj jih in ko jih imaš dovolj jih raztopi in dodaj toliko p.ara- finovega olja, da je mehko kot smetana. A tem namaži oilclot.he ali linoleum, pa se ti zelo lepo sveti, veliko del j trpi in rti ne¬ varno, ker ne drsi. Kedar she kak otrok kak oster predmet, ne dajaj mu'redkih re¬ vij, ampak kruha, ali kaj podob¬ nega. To se potem nabere okrog predmeta in hrani, da ostrina ne rani črev ali želodca. ČC danes čajno žlico sladkorja na kangljo graha, koruze ali o- stročejega fižola, so te reči veliko boljše kakor drugače. Preostala kava je kaj dober gnoj za rastline ali rože na oknih. 3čer pa je ta gnoj močan, ga smeš deri samo nekaj okrog, vsako rast line. Jesih .je kaj dobro čistilo za odpravo nesnage, zlasti pa dima. Veliko ljudi j se zastrupi po ne previdnosti z raznimi strupi, kre¬ pi se hranijo pri gospodarstvu. Da se ogneš taki nevarnosti, je naj¬ boljše, da kupiš nekaj malih zvončkov ali kregulovčkov, pa jih priveži navrat vsaki stekle¬ nici, kjer hraniš kak strup. Na ta način je nemogoči , da. se za¬ strupiš, tudi če ti pride stekleni¬ ca po noči v roke. Tudi domačim lažje dopoveš, “kje je strup, ka¬ kor pa če imaš samo napis, kar se večkrat prezre. Če ti teče kaka faza ali kaka druga posoda, kjer imaš cvetlice, kupi parafina, ga raztopi in de¬ ni notri. Potem nagibaj posodo, da, se parafin povsod, razlije. Na ta način zamašiš vse poke. Če hočeš rezati steklo, pa ni¬ maš nobenega rezila pri roki, na¬ pravi na sledeči način: vzemi na¬ vadno pilo in zaznamuj ž njo, tam, kjer želiš imeti steklo odre¬ zano. Potem vzemi drobno vrvi co in jo namoči v petroleju. Po¬ tem deni steklo po konci, v olju namočeno vrvico pa po tisti črti, koder si prej potegnil s pilo. Na¬ to užgi vrvico. Vročina, ktefa se razvije, je baš dovolj velika, da poči steklo na tančno tam, kjer je zaznamovano.. RAZLIČNI LJUDJE. Med ljudmi je velika .razlika. Vsak ima nekaj na sebi, ki ga razlikuje od drugih. Nekateri ljudje so tako trdni, da strpijo vsako vremensko premembo in ne obolijo tako hitro, medtem .h: d m gi zopet veliko trpijo. Navadno je, (la zbole na pomanj ■kan,ju teka. Zato Želimo priporočati ameriško zdra¬ vilno grenko vino, da jih sčisti in ojači. Po daljši rabi tega zdravila bodo postali prebavni organi moč Reji in bodo v stanu odbiti vsak napad oolezni. Rabite to ■zdravilo, ko hitro počutite kako slabost, zigubo apetita, zaprtje, glavobol ali pa bolečine v členih, nervoz¬ nost, rabite ga vselej, kedar,se do¬ bro ne počutite. V lekarnah. Jos. Trmer, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Kedar imate revmatične bolečine, in opahline vam to odstrani hitro Trinerjev Liti i men t. ; (Advevtisement) (Advertisement.) FRANK LEPEK JE BIL NA TEM, E A UMRE. Bolan je' bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kljub temu je’ bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mogel ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že 15 funtov. Jesti ni mogel ni¬ česar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. De¬ lati seveda tudi ui mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyb:r, želodčni, spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitehell st. (drugo nad¬ stropje). Na se verni strani ceste, med 2 in, 3 Ave. Fosvetovanje brezplačno. SMEŠNICE. I dovee se je poročil z udovo katera mn je prinesla dva. otroka v zakon; sam je imel že tudi dva. Ko sta bila neka j let poročena se je zopet oglasila štor¬ klja. Nekega dne se zasliši iz otročje sobe hudo upitje. Liza le¬ ti pogledat in ko se vrne jo upra- ša mož: „N» kaj je bilo!'’ ,.V>s dragi” mu je odgovorila Liza, »Tvoji in moji otroci šo tepli naj. ne otroke”. FRED PRAZNIKI. Vojak v Celju na kolodvoru: ..Prosim vozni listek v Celovec” Uradnik: .,(>?, Maribor ali rež savinsko dolino?” Vojak: »Ne, čez praznike”. telefon H A NO TEB 14°. j. r. Lti 44 - m j Josef Dudenhoefer Co.,s kakor vsem Jugoslovanom svojo Priporoča Slovencem , izdelka. izvrtano zalogo izbornih v.n l~s.& Veletrgovina n Slovenski zastopnik JOHN ZAJC ajbolsega žganja (J tmaceg® j® inpcrtšranega % I f 40 f ■v h Office in skladišča % JOT—371 11. Ave. | i*10.*>l«M|M****** Razprodaja. posestev Mi io 'trpin po znižanih cenah Hiša 6 sob z veliko loto 05x4 15 na7 V ve < ;,l " k ' ! ‘ ML $ 1500 Greenfield.. . •• .. * j ' j - ■ tj- v- - i ... i .. i,.tifna, tla, tlakovana (.c-un. s U sa ■> sob na ho4, Ave etnu m im • $2 000 (poda po znižani ceni za .... BniIe opcasajte P rl f ATIK ESTATi:. INSURANCE, FARPI IANDS JjIIUIsJ 163, 3S9 ai-ove St. drugo nastropie, Milwaukee RE 1 NHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN L, l ICBR Ji Distiler dveh znanih viski-jev Oreeins Seli ter Deer Creek 410 Greenfield Ave. Telephone South 3280- J t ❖ ❖ ❖ JOE TRATNIK * ❖ Prvi Slovenski lir vat skl Salon I 268—I. Ave., Milvvaukee, Wts. t Pošiljam denar v staro domovino po najzanesljiv- « sera potu hitro in po ceni. Prodajam parobrodne t listke za vse prekmorske črte po nizkih cenah. Za vsako,%3 q.- jasseira Ci Sd IZViui iOifllO i postego. , > ‘HhH 1 ❖■*M-.*i**>*i‘ 4t*^*S**y^f v *!*»!«*JA* PRIJET VEČKRATNI IVIORI- LEC. 5' Cbicagi se je policiji posreči¬ lo da je ujela nekega Ilcnrv Spen¬ cerje kateri ima, mnogo umorov na vesti. 'Sedaj je priznal hlad¬ nokrvno da. je izvršil 19 umorov v svojem življenju 1 . Spencer je o- trok ceste. Svojih starišev ni nikoli noztial. O svoji mladosti se ve samo toliko spominjati, da je 'bil u Zg oj en v nekem zavodu za zapuščene, otroke in da je bil pozneje prepuščen samemu sebi, kar ga je privedlo v družbo Chi- casirih banditov. Veliki del svo¬ jega življenja je presedel v drža- \ ni ječi v Jolietu. Med drugimi je umoril tudi svojo ženo za to da se .je polastil njenih dragocenosti; ta umor je izvršil v Michiganu. N ecina njegovih žrtev so bile žen¬ ske med katerimi je zadnja kate¬ ro je umoril in oropal v Chieagi. Policija je preiskovala njegove izpovedbe in stoji sedaj pred u- ganko ker je doganala da je med tem časom ko so se nekateri umo¬ ri zgodili sedel v ječi. Od policije drugih mest je prišlo poročilo, da ne vedo ničesar o umorih kateri so. bili izvršeni po Spencerjevi iz¬ javi v njihovem okrožju. Tako poroča tudi policija iz Fox Lake Mus; tamošaa policija ne ve nič o umoru katerega bi imel p0 lastni izpovedbi izvršiti y tem mestu. Policija ve da ima pred sabo ve Lkega zločinca kateremu lahko dokaže več umorov vendar pa. ji marsikaj o tem čudnem človeku ki se kakor je videti Sl . hvali s svojimi /ločni velika uganka. Mrs. Wi!son katera ji je ponudi služilo v svoji hiši. Ona se je po dala na pot in ko je stopila s poulične železnice, tedaj se ji je približal neger in rekel da je poslan od dotiene gospe da ji po¬ maga nesti kovček. Ona se je mi¬ rno podala z njim na pot in ko sta korakala po cesti proti kraju kjer se j' umor izvršil. Nadalje je policija, dognala, da je bila nekaj času poprej poklicana na. telefon ne strežnica, ravno podtistim i- nienom, Mrs. Wilson. Uprašana je b la ako hoče prevzeti službo bok- niške strežnice v njeni hiši. Ko se je podala v neko hišo je bila napadena od negra, vendar pa se ,je rešila in zbežala. Kmalu na to pa. je bila poklicana ravno tako Miss Leegso-n. Obljubilo’se ji je takoj $25 na teden in ker je ona j študirala in je bila brez sredstev) s- 1 je hotela na ta način prislužiti dena-r čez zimo da bi zamogla na¬ daljevati svoje študije. Ida Leegson je prebivala dolgo, časa v Mihvankee in ima tukaj mnogo znancev. Njen dom je pa Oshkosh, Wis. V Milwainkee je obiskovala dalje časa šole katere je sedaj hotela nadaljevti v ('bi¬ ča gi. DEKLICA IZ MILWAUKEE U- morjena. ;IVe.d nekaj dnevi so našli v bhzim Un lepa e na ppl golo truplo ' .'4^° Miss Ide Leegsovi. Dekli- Ca ? e ,P la: umorjena in policiji ie majnivalo-s početka v.sakt.. a tudi najmanjšega sledu 0 morilcu. Ne¬ ki delavec,je pozneje izpovedal U V e Vlrlel PMd nekaj urami crn automobil v katerem sta sedala samo dva človeka neki neger 'ki je, vozil in dama. L tnalu_ potem pa, dognala poli- M.ia ca je bila tisti dan Leegson poklicana na. telefon od neke ZASTOPN5KI ZA BODOȬ NOST”. Za Milwaukee, Wis. ■Mal. Ra zbornik, 444— Virginia 'Str. John K ra i ne. 317—Florida Str, 4g. K uši jan, 229—1. Ave. John Vodovnik, 322—Mashing- lou Str. Za West AHis, Wis. Frank Benda, 4(19—53. Ave. Frank Skok. 438—52. Ave. Za Fort Washingbon, Wis. Al o is Kožuh 414— Grand ave. Za Chicago, 111. Ang. J. Trost. Raspor & \Y. 19. Stp Za, Gilteit, Minn. hi okolico — Louis Vessel ?. O. Box 337 Giliie.rt. Za Bivfablck, Minn. h rank Malinich, box 332. Is e e ni o zastopnike ..tudi ža dru¬ ge naselbine Uprava ,,Bodočnosti”. BODOČNOST, 10. OOTOBRA, (O ctcber). 1013. 3. Jugo slovansko Podporno Združenje “Sloga” Q Milwaukee, WiscoHsin Glavni odbor: 'S. L., t '* ^ Predsednik : Martin Ropp, 450 South Pierce st., -Mihvaukee Vfo podpredsednik: Frank Zakrajšek, 1211 N.—8. st., Shebovgan Wi*.; I. tajnik: Frank Matitz, 311— Madison st., Milwaukee, IVis • n. tajnik (zapis.) : John Khaine, 317 Florida st. Mihvaukee, Wis., Blagajnik: Frank Banko, 5048 National ave., West Allis, Nadzorni odbor: •Jtjftth Stiglita/ predsednik, 415 Florida st., 'Mihvaukee, Wis. Anton Tominšek, 2-M Reed st., Mihvaukee, \Yis. Martin Jelene, 289 Mineral st,, Mihvaukee, Wis. Frank Pirej, 458'National ave., iMihvaukee. wis. \ Joku Ocvirk, 274 G rove st., Milvrairkee, Wis. John Herga, 5035 Sberman st., West Allis, Wis. John Turk, 5123 National Ave., West Allis, \Vis. Porotni odbor: Matb Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Mibvaukeee, Wa, " Josip Janežič, 423—53 ave., West Allis, Wis. Frank Robida, 283 Reed st., Mihvaukee, Wis. Vrhovni zdravnik: Fr. P. Langland, Sturnpf & Langhoff Bldg., Grov$ st. & National ave. Seje so vsaki četrti torek v mesecu. URADNO GLASILO: ^Bodočnost ”, 322 Reed st., Room 6, Milwaukee "WiA ■ RAZNO. ZAKLADI INKOV. Inki so bili narod, kteri so bili številni za časa, ko je Kolumb iz¬ našel Ameriko. Toda .Španski kal tirronosci so jih uničili popolno¬ ma. Posebno« se je odlikoval med njimi Francise Pizzaro. Ta po¬ šast v človesški'obliki je klal in klal kar na debelo vse zaradi zla¬ ta, Inki so imeli posebne zaklade, kterih ni-megel najti riikdo. In na tisoče Inkov je rajši poginilo, kot bi bili povedali; kje leže nji¬ hovi-zakladi. in še danes so neod¬ kriti. .. Glede teh zakladov je vsepolno- pripovedk. O diamantu in zlatu se-govori, kterega mora biti nen-a v a ilno dosti. Na stotine ljudi j jo j Se iskalo te zaklade, toda do da¬ nes brez vspeiia. Veliko ekspedi¬ cij jejilo iskat zaklade, ampak do danes se še ni nobeni posrečilo priti do njih. Nekaj.mescev od tega, kar je Pernška vlada v zvezi z arheolo-, gisti prišla na sled velikanskim zakladom Inkov. Vsaj tako se. misli. Med divjimi gorskimi rodo¬ vi je namreč pravljica ali prop-o- vedka o neki čudoviti sohi s psi¬ co. In pripovedka pravi, da je zaklad tam, kamor p-ade psica. Arheologisti in znanstveniki, kteri pomagajo vladi, so prepri¬ čanja, da se ta pripovedka nana¬ ša na soho del Mnerto, to je soha smrti. Ta soha obstoji že stoletja v samostanu sv. Avguština v Li- mido. Do te sohe so prišli me¬ nihi tedaj, ko so spremljali člove¬ škega mesarja Pizzaro na njego¬ vi krvavi ekspediciji in so morali priče človeškega klanja. Do biti te sohe imajo še dandanes menihi nekak strah. Okrog stopetdeset let, je od te- Sa, ko j e solia padla in njega psi¬ ca se je zasadila baš v tistem tre¬ nutku mimo prihajajočemu patru Praueiseo. Na mestu .je bil mrtev. Potem so postavili to soho v neki kot, kjer je stala do leta 1902. fedaj je zopet prišla v javnost. Neki menih se je namreč spravil nad veliko soho, da bi jo uničil s sekirico. Neverno zakaj, ali iz lju 'bezni do umetnosti ali iz sovrašt- )’3'napra,n smrti. Toda menih je ■zgubil ravnotežje, je padel in se nasadil i>aš na sulico oziroma psi¬ co sohe, da je bil na mestu mrtev. To je torej tista soha -aii-potlo- L na k ter o se/ nanaša poročilo. ^ (f aj ni treba druzega, kakor po- stavitj podobo natančno, tje, kjer ■l f ‘ bila vzeta od Špancev. Potem mora izpustiti psica v tisti le- R b s tisto napetostjo in natančno ^ a f°„ kot kaže soha, pa si' hode dobil zaklad. Knjižnica v s-anro- s 9 l nu .sv. Avguština ima več po¬ datkov o tem. ft-er se je. zavzela zdaj za.za- Jade vlada sama, upamo, da se •l 1 hode s pomočjo arheologistov in ' l( 'rnjakov posrečilo priti do za j - j bi do v nekdaj slavnega, zdaj pa Zp davno -popolnoma izumrlega r ° d H Inkov. jaki delali vino. Med nami je naj bolj poznano takozvano Ne\v Yor ško grozdje, kterega pravo ime je: coneord. Tega grozdja se pri¬ dela nad osemdeset odstotkov vse ga grozdja v državi Nevv York -Co akord je vrsta grozdja, ktero je pridelal E. W. -Buli. Pred njim ga ni bilo. Ta Buli je bil poha¬ bljenec, kteri je prišel iz Bostona, Mass. Vedel je nekaj od grozdja ali posebnega znanja ni imel. Za¬ čel je gojiti večinoma, tuje trte, ktere se pa niso posebno obnesle. Vzrok temu je, ker je bilo preveč na severu in je imelo grozdje pre¬ kratko dobo za zoritev. Tako je prišel do prepričanja, da se mora začeti s trto oziroma z grozdjem iz, peskov. V tistem času sta pri¬ šla do starega moža dva, ki era sta prinesi anekaj divjega grozdja. Nabrala sta ga nedaleč preč. Am¬ pak grozdje ni bilo tabo, kakor- šne-ga si je želel stari Buli. Potem je Buli zasadil nekaj celih groz¬ dov sladkega grozdja. Semena so skalila in leta 1843 je dobil prvo grozdje, ktero je bilo zelo dobro in slastno. Potem je s pomočjo presajenja in cepljenja požlahtnil trto in leta 1849 mu je rodila trta prvi resnični grozd ‘Concordske- •ga grozdja. Potem je še oskrboval trto nadalje, leta 1852 pa je po¬ slal prvo košarico svojega grozd¬ ja na trg. Takoj se je priljubilo. Deta 1854 je prišlo prvič na trg-? potem pa je bilo vedno večje pov¬ praševanje. In danes se prideluje samo v državi New York na 15 tisočih akrili eoncord grozdje. Danes imamo eoncord grozdja 75 vrst, ampak te vrste so nepo¬ znane posameznikom. Mi pravimo vsemu takemu grozdjiu konkord. Navadno se zgodi v življenju tako, da ima tisti, kteri se je naj¬ bolj trudil, najmanj. Zgodilo se je jednako s starim Bullom. Umrl je v veliki revščini — trud njego¬ vega dela pa prinaša milijone le¬ to za. letom. drugi pa na podlagi floreseih-a/ Dokler je življenje v človeku, je gotovo, da se pretaka še kri po njem kolikortoliko. Po mngili poskušnjah je iznašel rečeni zdravnik florescin, to je popolno¬ ma neškodljiva snov, ktero se brizga pod kožo. Če je še količ¬ kaj življenja, dobi koža rumeno barvo, oči pa. zelenkasto/ Če pa ni prav nobenega življenja več, osta¬ ne vse telo heizpremenjeno in to je popolen dokaz, da je mrtvo. S pomočijo električnih žarkov pa se da prepričati na ta način, da se človeka fotografinje. Kot znano, gredo tižarki skozi telo. Dokler je človek še živ, se želodec in čreva ne dajo fotografova ti. ker gredo žarki skozi. .Pri mrtvem človeku je pa vse to vi¬ dno. Po smrti se namreč naj¬ prej nabero v želodcu plini, Id svetijo. In ti plini se dajo. tako dobro fotog-rafovati, da .se popol¬ noma loči in pozna obliko želodca in črev. Francija se je že odločila, da bode fotograf o vala vse dvomljive smrtne slučaje po bolnišnicah. Po tem ne hode nobene nevarnosti več; da bi se koga pokopalo ži¬ vega. Žano je več slučajev, da so se ljudje bali. biti živi pokopani. V tem slučaju so odredili, da Se jim mora zasaditi ostro bodalo v srce, preduo se jih je pokopalo. najboljša - vrste tobak. Pipe naj bodo večkrat , osnažene /, alkoho¬ lom; sm-odikd kadite .-rajši s pomoč jo prat kih ustnikov, kot pa, da jih držite naravnost z zobmi. PRED SODNIJO. Kmet je nekega uradnika raz¬ žalil in je bil obsojen. Po konča¬ ni obravnavi stopi k sodniku in ga prosi ako ga sme prašati za svet v pravosodju. Ko mn sodnik to potrdi reče- kmet: „A!i se me sme nikdar reči nobenemu milost¬ ljivemu gospodu osel”! Sodnik: ,,Seveda ne, nikoli”. Kmet : „A!i se pa, sme reči oslu milo-stljivi gospod ? ’ ’ Sodnik: „To seveda lahko re¬ čete’’. Kmet: Na potem pa zdravo mi osti ji vi gospod”. (Advertisomont.) ŽIVLJENJE V MESTU SE SLABŠA. ******** ********* ******** *-; Telephone South 471 < ** ********* ****** Ženska postrežnica i ARTHUR J. BRETT Balzamirar In Pogrebni ravnatelj * Z 28 i Reed St. Cene zmerne f t Mllvvaukee, YVis. J S f ******.»* LINEMANN tVAENKEN priporoča Slovenskim in Ilrvatskim gostilni čarjem svojo veliko zalogo vsakovrstnega žganja in vina. Importerji Vogal East Water & Michigan Sis. - Tel. Main 995. ' LEO ROTH, zastopnik. NIKOTIN V TOBAKU. KAKO SE PREPRIČATE O SMRTI. Vsak kadilec in nekadilec’ ve, da je v tobaku nikotin. Je pa na¬ pačno mnenje, kaj je pravzaprav nikotin. če kadiš pipo, pa se ti nabere v pipi rjava, smrdljiva te¬ kočina, se pravi navadno; to je nikotin. To pa ni pravilno. Ni¬ kotin je popolnoma bela tekočina brez vsakega okusa in duha in ga ni v tisti medici prav nič. Pač „a je nikotin v dimu. Kar se na- Bodocnost - 3 bere v pipi, to so ■ rastlinske smo¬ le,. Nikotin je velik stru.p. Jed na kaplja umori psa ali drugo jedna¬ ko žival. Šest kapljic umori člo veka, kteri ne kadi. Zelo deluje zlasti na živčevje in kaj slabo na srce. Ampak nikotina je v tu¬ bam; zelo iuafo ih gre »jedro ves v dimu v zrak. fn to .je glavni vz¬ rok, zakaj je k a d e n,j e. cigaret ne¬ zdravo. -Cigareta! 1 potegne dim v se in dobi na ta način telo veliko več nikotina, kakor pa. od smodk ali vikanja. Nikotin ni nikakor odgovoren za razne želodčne nevednosti, kte¬ re dobe včasih/kadilci,' posebno pa tisti, kteri niso vajeni kadmi¬ ja. Najmanj nikotina dobi v te¬ li tisti, ki žveči ali cika. Pri to¬ baku je namreč dvoje zastrup¬ ljen j: tobačno : zastrupi jen jo in nikotinsko zastrupljen.je. Kadar ti želodec nagaja od tobaka, ali kadar bruhaš, je to tobačno za- strupljenje. Kadar je pa nikotin¬ sko .zastrhpljenje, pa v-setej trpi srce. Kedar pa pride jedri o za- strupljenje, se’ oslabi telo in na¬ vadim pritisne še' drugo. Zastrilp- 1 jen je pride navadno tor,e j . vse na kina In : slaboK.ti vzdiganje že¬ lodca in neka čudna tesnoba o- krog srca. Ali je kadenje škodljivo ali ne, se ni še dalo dognati do zdaj. Go- tqvo -jede to,■ da preveč • kadmija škoduje, kakor škoduje vsaka reč, če *se vzi-va neizmerno. Kadar kadite, je boljše, da kadite O GROZDJU. je jesen,, ko bodo naši ro- Ali se je mogoče prepričati o mrtvem človeku, da je res mrtev! Najvažnejša poskusu ja obstoji jv tem, da se zapiči iglo v kožo. Če je človek še pri življenju, se koža zapre in se okrog luknjice porde¬ či. Če je pa mrtev, ni pa , nič bar¬ ve ‘i-n luknjica ostane odprta, ta¬ ko je v veliki večini slučajev. Vendar pa pridejo redki slučaji, ko to samo ne zadostuje. Edini in najzaneslivejši slučaj smrti je razpadanje telesa. Kei. pa ni smeti čakati tako dolgo iz zdravstvenih in drugih ozirov, se navadno človeka prej zakoplje, ne da bi se popolnoma prepričalo, ali je za gotova mrtev ali ne. Ve¬ čina jih je res mrstva, ne pa vsi. Poskušanje so dokazalo, da je pi e, cei slučajen da je bil človek po¬ kopan Živ, o tem so se --napisale Me. kn jige. Nedavno ge izšla jed- v Londonu pod naslovom: Prezgodnji pokopi. Tam je vee do kazanih slučajev. Ne zgodi se si¬ cer velikokrat, vendar pa je ' ed ‘ no dovolj slučajev za to. iBeigijski zdravnik dr. Icaidji iznašel dva načina, da se prepriča, ali ie človek mrtev ali ne. Prvi je e na J e pomočjo električnih žarkov, Vsaki delavec se sedaj že prito¬ žuje da se njegovo stanje slab¬ ša. in to po pravici. Moderni stroju niso nič olajšali njegov položaj, temveč so ga še poslabšali. Za to se sedaj vs-ak ozira kako bi si po¬ magal da bi postal neodvisen, da bi svoje moči.ze se.uporabil ne pa za druge. V mestu so le redki taki ki so se povspeli.do boljšega stališča.. Ako je kedo odprl obrt je sicer nekoliko manj odvisen, to¬ da njegova obrt zahteva po nava¬ di mnogo skrbi in ves njegov čas. Prehuda je konkurenca, preveč jih je ki se borijo za svoj obstanek in morajo biti pri tem brezobzirni. Tako je delac-u odprta le ena pot da se otrese industrijalnega jarma in to je ako zapusti mesto in se povrne nazajna prosto, to je ako prične obdelovati zemljo. Tam se nudi delavcu neodvsinost;- tam ima priložnost da svoje moči za se porabi, da si pripravlja mirno brezskrbn o dob o en ost. Seveda, ako je kedo namenjen iti iz mesta na farmie mora pač ve deti kam da. gre, mora poznati, svet in kraj, mora biti prepričan da se je obrnil na poštene osebe, od katerih Hoče kupiti -zemljo Državni, šVisepnsin je.priznana kot najbogatejša izmed vseh v Zdru¬ ženih državah. Njeno podnebje in njena lega vse je kakor vstvarje¬ no da lahko na v njej žive srečni in zadovoljni poljedelci. Spodaj podpisani, je prevzel zastopništvo od ene izmed velikih -družb ki posedujejo najboljše kose zemlje v tej državi. Po šestih različnih okrajih se raprostira zemlja kate¬ ro ta družba pod jako ugodnimi pogoji prodaja. Ti okraji so Priče, TavLor, Chippevva, Rusk, Clark in Eau Claire. -Mnogo sto farmarjev živi po trli okrajih ki so se le nedavno pričeli, pa so že- danes premožni možje. Tako je lahko vsak ki -ima, v sebi dobro resno voljo da si ustanovi lastni dom in pripravi -boljšo bodoč nost. Plačilni pogoji so lahki tako da je vsakemu mogoče da si nabavi kos zemlje. Pišite po na- tačni o-pis sveta ki Vam ga radi pošljemo, v Slovenskem jeziku. Wisconsin je prihodnja domovina Slovencev. Število tistih bi kupu¬ jejo zemlji tukaj se veča in to ka¬ ze da ho-cle zemlja skočila v cenah v kratkem času. Še nekaj let in k že sedaj obstoječim .Slovenskim farmars-kiro. naselbinam se, bodo pridržite še druge; za to naredi M I vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otročji, dobi zelo majhna. Toda ta l zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. 'Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno Sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let/ Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled cesar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih ,deli na strani V cašu svojih najboljših let. Te razmere ,so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da°moramo hraniti v svojem zgodneiri življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripozaano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v m mifcMI Stre« State iatft (Prava Banka za prihranke) VogalMitcheSl Street in Drega A vena?. EMIL BIRTH RESTAVRACIJA in KAVARNA Izvrstni-Tirolski pevci Razne predstawe v Angleščini in Nemščini. Predstave vsaki veder, ob nedeljih popoldan. Krasna dvorana “Zimski vrt’ 402 CHESTNUT STREET Priporočam vsem Slovencem svoje izvrstne j peci sedaj za zimo kakor: Peči za sobe za plin j ali premog. Peči za salone in k temu spadajoče ? cevi *in vinske preše, z vso pripravo i t. d. j A. T. Trentlage & Son j 387—391 GROVE ST. !• n € € (I §. il it € € (I € € (I il Ako potrebuješ premog i drva vali pa les za stavbo, tedaj se obrni na WE$T ALLIS FUEL AND SUPPLV 00 , Ona prodaje vse to. Kedor kupi enkrat pri nas, ta je zadovoljen, ter pride vedno. Pridite in sprašaj- te za možem ki lahko govori z Vami v Vasem jeziku. WESI ALLIS FUEL AND SUPPLY C0. 57 Lapham St. West Allis, Wis. E. I. Lindow, Preč. Julius Ranišcvski, Tresu. TEL. WEST ALLIS 376. mm Milwau4kim Slovencem 1 priporočamo Kaspar Drža¬ vno Banko. Prejema denar na hranilne vloge in daje 3 obresti. . Vse vloge pod državnim nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne Vi?! : /rt ■-1 Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. Sloven. Narod. Podporna Jcdnota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Banke! KI SPAR STATE BANK 1900 Bine išlaiid Ave., Chieajro, 111. I tisti prav ki se ,že sedaj zagotovi ! kos ženi Ije PIŠITE PO OPIS ZEMLJE. LOUIS BEWITZ, 198 1. AVE MILWAUKEE, WIS. WM. J. GROME WALD Balzamirar in Pogrebni ravnatelj Ženska postrežnica. Cene zmerne 381 Reed St. Tel. So. 4497" John Wohlgemuth priporoča svojo GOSTILNO vsem rojakom za obilen obisk Postrežba dobra.' Pristna domača vina 836 Kinnickinnic Ave. Telefon: South 3105-J BODOČNOST, 10. OCTOBRA, (Octcber). 1913. KOLERA V TRNOVEM IN KRAKOVEM. Zanimiva črtica, ki nosi na čeki gorenji naslov, s šifro J. P. na koncu, mi jc prišla te dni po na¬ ključju v roke. Spise se mi vidi baš za sedanji čas, ko rassaja po Balkanu kolera, aktualen. Da ga otmem pozabnosti, sem sklenil o- belodaniti ga v celoti. Grozna morilka, prednica naši koleri, „erna smrt’* imenovana, ki so pred njo tolikrat trepetali naši pradedje, je švignila včasih, ko je v prejšnih stoletjih obisko¬ vala. Ljubljano, tudi skozi „Kri- /evniška vrata” in potrkala na duri prestrašenih Krakoveanov in Trnovčanov. Človeška kuga se je prikazala v Krakovom leta 1598. Gosposka, boječa se, .da 'bi se bolezen ne razširila, je dala o- graditi in z deskami obiti vse Krakovsko predmestje, ki se je štelo tedaj in še nekaj stoletji po¬ zneje s Trnovim vred za vas. Xa ta način so bili Krakovčani popol¬ noma osamljeni. *) Naslednjega 1599, leta je kuga še hujše morila v Krakovom. Toti ki jih je umorila zlobnica, da’ je bilo največ hiš praznih. Ker je spadalo Krakovo pod gospoščino nemškega viteškega reda, je ukre nil mestni magistrat, da se piše križevniškemut upravitelju, naj požge v Krakovom vse tiste hiše, kjer so prebivalci izumrli. *) V Krakovski ulici na. št. 21., sedaj svojini gče. Franje Goršičeve, je še dandanes v zvunanjo hišno steno vzidana kamenita podoba poslikanega, sedečega angela, ki si z levico opira lice, v desnici drži peščeno uro, z mrtvaško lobanjo pod nogami, baje v spomin, da se je nekoč pri tej hiši ustavila ku¬ ga. Dve leti pozneje, proti koncu leta 1601., se je prikazala kuga v Trnovem. Zanesena je bila tja iz mesta- iz Lebervvurstove hiše, kjer je bil prejšnje leto umrl za kugo neki iz Štajerske dosti ku¬ rir. Magistrat, ki mu je bilo Trnovo podložno, je storil vse, da bi zatrl kužno bolezen; osamil je Trnovčane, dokler ni izginil po¬ slednji kužni sled. .Meseca de¬ cembra 1601. I. so smeli zopet ob¬ čevati z mestom. *) iLeta. 1790. so v Trnovem hudo mrli otroci za kozami. Meseca januarja 1814. 1. so se vsled na¬ kopičenja vojaštva pokazale kuž¬ ne bolezni — živčna mrzlica in o- studniee *) v Krakovom in Trno¬ vem. IntendanRza Gorenjsko ba ron Codelli je poskrbel kolikor je mogel, da se je bolezen omejila in ugonobila. *) Kolera je razsajala v predmest¬ jih oh Gradaščici štirikrat, nam reč 1. 1836, 1849, 1855 in 1866. Žrtve, >ki so padle pod smrtno ko¬ so v trnovski župniji v Ljubljani o koleri leta 1836. nam je ime¬ noma. naštel v svojem dnevniku trnovski mali čolnar Janez To mec, po domače Capnik, porojen dne 24. maja 1796. L, umrl dne 26 januarja 1876. 1. Njegov dnevnik pisan v pristnem trnovskem nare¬ čju, sega s prvim zaznamkom leto 1813. Zandja beležka je iz leta 1873. Izprva in proti koncu so zapiski redkejši. Pisec teh vrstic si prihranja opis zanimive ga dnevnika'in navedbo pdsamez nih dogodkov iz njega za drugo priliko, sedaj navaja savno to, kar je sporočil Tomec o koleri v Trno vem in Krakovem. Izpremenjen je edino le pravopis, sicer je naslednjih vrsticah povzeta po polnoma Tomčeva pisava, „V leitu 1836 in u mescu rožen euetai) ta 10 da n, tu je ob svetmo Primaž se je kolera, al kuga Jblan in perveč per nas n naš far u Tirnam začela”. Po tem u vodu našteva Tomec za kolero umrle zaporedoma po posameznih tednih. Beleži jih po hišnih priimkih, ki so sedaj večinoma že pozabljeni in se jih spominja le še kak star Trnovčan. „Ta. pervi teden sa umeri: T druga Gortnarca, 3. 'Surčenova iza, 4. en so Id at per Mladenk, 5. en Šuštar u Grehčetu hiš 6. drug an negou sin, 7. ta stara Voisku- a. Ta drug teden sa umerle: 1. Po akova dekle, 2. Gugla, 3. polieai per Kugloušk, 4. (a er jan Andreic trnkluka, 6. Elsenka, 7. Mer- setenku, 8. Tentarškna Liza. Ta trek teden sa umeri: 1. Ža¬ bi k, 2. El sen u otrok, 3. Bakon, 4. Kuca. Tone, 5. Aleš, 6. Francken mož. 7. Hermančen sin per Ko- glousk,, v 8. Cimperman per Paveln, ). iMeruček, *) 10 Širnim Francel, 1. Koc jaška, 12. ena ženska, per Smet, 13. ta stara Nackuka, 14. Kikerca otrok, 17. BailuiGu otrok, 8. Šurcemu Jerni, 19. Kerinis, 20. ta. stara Koč jaška, Ta četert teden s a. umeri: 1. Slamiču. Tone, 2. lhailnarjuga Ma- euža dekla, 3. Ferkiežuka, 4. ta debela Mica, 5. Lourenetova žena, Kramarjuve Neže otrok, 7. Vi- denšken brat, 8. Luksitova žena, ta stara Jernaušuka, 10. B a ko¬ nti fant, 11. iz narafa en otrok, 12. ta stara Frencela, 13. Šuštar per Klinek, 14. ta stara Joškuka, 15. ena Šuštar c a per Semen. Ta pet teden sa umeri: 1. Koma tarjnva Meta, 2. ta stara Mlden- ka, 3. iz Narafa en otrok, 4. per Pauln en otrok, 5. Jerinatuva Je- ■a, 6. v Pemiuž ena. ženska, 7. iz Čenearatuve hiše žena. Ta šest teden: 1. iz Marosta en mož, 2. Percu otrok”. Tomec je prav zapisal v svojem dnevniku. V Ljubljani se je pri¬ čela kolera v Trnovskem predme¬ stju na št. 21. Dolgo vrsto nesreč¬ nikov, pomorjenih od kolere, je o- tvorila 50 letna dninarjeva vdova Marija Bergant. V uradnem listu Laiibacher Zeitnng” 1836. 1. je zaznamovana njena bolezen z iz¬ kazom: želodčna kolika (gast-ri- sehe 3 C£Q C;i V C^3 C$3 $ - č. .% ... ... ...... 4^4 NEKAJ ZA VSACEGA. ' s r .kovrstna zlatnma: prstani, ure vseh vrit, veriž.ie. zapestnice, zaj.onke itd. Velikaialof* poročnih in drugih daril. Ako ne veste kaj b> kupili vprašajte za sv t. ANTON GHANDI.1CH, 374 Reed St. — Dve trgovini — 5123 National A»e- v ... j, ^.... .. ____ -.* > v ... y ... v ......... ......... ,j. I/ ii Rj i T f* im .. __ _ - I KADITE SAMO "BODOČNOST" C GSBE PODPIRAJTE LIST f Edmi založnik teli^ ^ cigar je s VINOGRAD & SHER i r JO Cigaret te* ■ lakaj ne kaditi najbolj^- 1UEBO X ^ CORK TIP CIG VRETTES , Ne morejo hiti prekoše« »»Nadvse Izvrstni’ Marshall & IlsleV P* poddruznic* n* National Ave.