Politični ogled. DRŽAVA SHS. Na zahtevo krone je po dolgem odlaganju Pašič— Pribičevičeva vlada v pondeljek zopet stopila pred parlament. Z volilnim mandatoni, o katerem so radikali in Pribičevičevi demokrati govorili dva mesca, torej ni nič. Vlada je morala pred patlament in da se vsaj nekaj časa obdrži, pritiska na vso moč na Turke — Džemijet iz Makedonije, naj bi jo podpirali, ali pa vsaj ne glasovali proti njej. Najbolj kočljiva stvar za vlado je verifikacija ali potrditev hTvatskih mandatov. Vladinovci bi najrajši potrdili samo one mandate, ki so verificirani sojjlasno, dočim bi za ostale sklicali posebno komisijo in čakali, dokler ta svojega dela ne dovrši. Takih mandatov je 17. Da bi taka komisija delovala prav počasi, je razumljivo. Seveda so ti naklepi računi brez krčpiarja. Kajti opozicija kot nesporna skupščinska večina ne bo dopustila, da bi se na tako varljiv način kršili parlamentarni načelni temelji in zapostavljala odločujoča moč naroda zavoljo družbe korupcijonistov in nasilnežev. V ostalem se ne izve mnogo o namerah vlade. Kajli svoje načrte, kako naj se ogne očividno pretečemu •padcu, drži v največji tajnosti. Vendar je opozicija ukrenila vse potrebno. Na sestanku so voditelji razpravljali o vseh možnostih in podrobnostih. Svoje sklepe tudi opozicija drži strogo tajno. Kakor vladne parlamentarne spletkarije vzbujajo tudi korupcijski posli njenih članov silno ogorcenje poštene javnosti. Beograjski dnevnik »Novosti« je te dni zapisal: »Škandalozna delavnost Radeta Pašiča, kateiemu njegov oče Nikola Pašič gre na roko ali gleda skozi prste, je dosegla te dni svoj višek. Ni to samo brezobzirno plačlcanje ljudstva in države, sedaj je na vrsti tudi izdajstvo države. Rade Pašie in njegova mafija je vsled popusiljivosti vseh političnih in državnih faktorjev postala največja nevarnost za državo. V dogovoru s svojimi ministri se je Radetu Pašiču posrečilo, da sklenemo z Italijo posojilo, ki naj našo di^lvo pretvori v italijansko kolonijo. Rade Pašič dobi za izdajstvo od Italijanov 40 milijonov dinarjev. Pogoji tega posojila so škandalozni: 60 milijonov dinarjev za graditev jadranske železnice; ves inaterijal se mora naicčati iz Italije; gradbo nadzorujejo italijanski inženirji; tri četrtine delavcev morajo biti Italijani iz Dalmacije ali Italije. To izdajstvo Rade Pašiča je prišlo na dan še le sedaj. V radikalnih vrstah je ta vest izzvala veliko ogorčenje. Del radikalov zahteva ,da se Rade Pašič izžene iz države. Tudi finančni minister g. dr. Stojadinovič se je umazal. Družba Radeta Pašiča z dr. Janjičem, dr. Kojičem, Srskičem in drugimi, poskuša z vsemi siedstvi, da potisne to afero v ozadje. Mi v imenu neodvisnega javnega mišljenja zahtevamo, da se Rade Pašič zapre še prej, nego bi poskusil ubežati \z države. Zabtevamo, da se preišče njegova krivda in da ga zapro v ječo, ako je y resnici kriv. Od javnosti pričakujemo, da bo odločno podpirala naše delo, da osvobodimo državo od te usodne bande. Ta banda mora plačati svoje izdajstvo.« MALA ANTANTA. Mali antanti napovcdujejo angleški politiki skorajšnji konec. Razbila jo bo rumunska politika. Rumunija hoče na vsak način napraviti iz nje zvezo proti Rusiji, Češka se pa temu upira. Rumunija se sicer zanaša na Pašičevo vlado, podpirala jo je tudi v sedanji krizi, a Mala antanla se tudi s Pašičevo pomočjo ne bo mogla pretvoriti v prolirusko zvezo, ker so v Franciji sedaj novi Ijudje na krmilu. Angleški Hsti menijo, da se bo Mala antanta razšla in da si bodo Rumuni na Poljskem in v Turčiji poiskali zavezništvo. NEMCIJA. Parlamenlarni položaj v Nemčiji še vedno ni po-jasnjen. Državni kancler Wirtli, ki hoče nemške na(ionalce prisiliti, da pokažejo svojo jasno barvo, nočeodstopiti in bo vodil posle dalje, dokler ne vidi, ali se nemški nacionalci odločijo za pametno pomirljivo zu-nanjo politiko ali ne. Upati je, da se spametijo; ako ne, ni izključeno, da pride do novih volitev, na katerih se bo nemško ljudstvo moralo jasno izreči, ali je za sporazum z mednarodno zavežniko komisijo ali ne. ITALIJA. V soboto je bil slovesno otvorjen novoizvoljeni parlament s prestolnim govorom, ki povdarja veliko važnost pogodb z Jugoslavijo in Češko ter izraža nado, da se bo odškodninsko vprašanje sporazumno rešilo na podlagi poročil in predlogov strokovnjakov in da bo med zavezniki prišlo do najboljših odnošajev. ODŠKODNINSKO VPRAŠANJE. Francoski blok levice si je postavil za program iz-vedbo mednarodnega odškodninskega načrta v popolnem sporazumu z Anglijo, kar bi moglo znatno izboljšati razmerje med Francijo in Nemčijo, seveda ako v Nemčiji ostanejo na krmilu stranke sredine in se nemški nacionalci odpovejo odporu proti načrtu zaveznikov. Potem bi se tudi poruhrsko vprašanje dalo povoljno urediti in bi francoske čete nemško ozemlje zapustile, kakor bitro bi se Nemčija, ki riaj bi se sprejela v Društvo narodov, obvezala, da svoje obveznosti pošteno izpolni in poda kolikortoliko zadoVoljiva jamstva. RUSIJA IN VELESILE. Fancoska levica pa hoče tudi ureditve razmerja do Rusije. V tem oziru se hoče tudi ravnati po zgledu Anglije, ki se pravkar s sovjeti pogaja o diplomatičnem priznanju, finančnih obveznostih, odškodninah in trgovinski pogodbi, oziroma o kreditih za rusko gospodarstvo. Ker so Angleži ljudje, ki hočejo jasnih računov in trdnih jamstev, da ne bodo imeli nobene izgube, če svoje milijone nalože v Rusiji, se ta pogajanja vršijo počasi in temeljito. Kar se tiče ruske vlade, ni verjetno, da bi pustila, da se pogajanja razbijejo, ker bo od angleške politične in gospodarske pomoči imela le veliko korist. Verjetno je, da Rusi polagajo pri pogajanjih z Anglija še večjo važnost na mednarodna politična vprašanja, ker bi si pri zasledovanju svojih ciljev napram Rumuniji in JPoljski radi zasigurali nepristranost zapadnih velesil.