•j- Jos.  Freuensfeld :  Ločitev.
465
rondove dobe, da bi se v novem izdanji tudi vsakemu mimiambu Herondovemu mogel pridejati posnetek kake istodobne slike, ki je zanj narejena kakor nalašč.1)
Na kraji tega spisa naj mi bode dovoljeno dostaviti nekoliko opazek in popravkov. Rokopis, ki je ohranil vsaj deloma mimiambe Herondove, našel se je v Devrutu v Egiptu. Priložen je bil mumiji Sarapa, sinu Sarapionovega, ki je umrl leta 13. pred Kr. Ker pa smemo trditi, da je bil rokopis že tedaj precej star, ker je njegova pisava podobna pisavi onih papirov, ki so se izvestno ohranili iz tretjega in prve polovice drugega stoletja pr. Kr., smelo trdimo, da ima rokopis nad dve tisoči let. Na str. 169. smo rekli, da je rokopis Herondovih mimiambov pisan z »malimi kurzivnimi črkami.« Da se ognemo nesporazumku, treba opomniti, da s tem izrazom nismo hoteli označiti črk, »minusculae« imenovanih, nego drobne »maiusculae«. Omenili smo tudi na strani 217., daje druga roka popravljala prvopis. Rich. Meister pa trdi, da ga je popravljala tudi še tretja, četrta in peta roka. — Odkar je bil naš spis dogotovljen, razbistrili so učenjaki mnogo početkoma temno stvar. Mnogokaka stvar se je upotrebila med tiskom tega spisa, a vseh rezultatov kritike ni bilo mogoče več porabiti. Sosebno marljivo so delali Angličani. Lepo število spisov je izšlo v »Academv« in v »Classical review«, ki se pečajo s Herondovimi mimiambi. Izmed drugih spisov naj se omeni prevod Siegfrieda
v
Meklerja: »Herondas' Mimiamben«. Wien 1894. in Zelinskega ruski spis o Herondi in njegovih slikah, kije izšel leta 1892. v Moskvi. Med posnemovalci Herondovimi bodi zabeležen tudi iz najnovejše dobe Francoz Marcel Schwob, ki je napisal letos knjižico, naslovljeno »Les mimes par M. Sch.« — V pristopu k svoji knjigi priznava on sam, da ga je Heronda poteknil, da spiše svoje  »mirne«.
x) Th.  Schreiber  »Kulturhistorischer Bilderatlas«.
Ločitev.
_Luaju so ločili  za vselej !  .   .  .
Jablana pred našo hišo  cvete,
Pojeta si ptička dva na njej ;
t Vejic nosi jeden,  drugi plete  .  .  .
Naju so ločili za vselej !
f Jos. Freuensfeld.
<^                                                                                       30