GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Št. 2 – Leto 71 Junji – Oktober 2025 DEVET LET KASNEJE Piše se leto SEDEM DESET PLUS ENO po ustanovitvi naše krovne kulturne organizacije v diaspori. Torej skoraj točno devet let po koncu tragedije, ki je prizadela Slovenijo. Pred tem je bilo vse dokaj mirno in umetniki so lahko ustvarjali na zemlji, poimenovani raj pod Triglavom. Kar se je lahko ustvarjalo v deželi rajski, se je po katastrofi nadaljevalo preko meje in od tam plulo čez burne oceane in se razkropilo po širnem svetu. Izbruh ustvarjanja je bil tako močan in obširen, da še danes odmeva in pljuski kulturnega vala so, v neki meri, uspeli doseči daljni dom. Buenos Aires je bilo tisto južno središče, ki je veljalo, kakor tudi danes, kot povezovalna točka me severom in jugom od vzhoda do zahoda. Ljubezen in narodna zavest sta pripomogli, da je vsako srce utripalo in neprestano pretakalo slovensko kri. Takrat, kakor je bilo možno ob trenutnem okolju in okoliščinah, danes prav tako, kakor je le možno za ta čas in okoliščine. Takrat so se čustva izražala v deviški papirnati belini in iz tega tudi seveda nadaljevale v telesnem izražanju. Tako so se oblikovale literarne, likovne, znanstvene, filozofske, teološke, glasbene in gledališke skupine prijateljev. Vabili se ustmeno, pismeno,, kasneje tudi telefonsko. Danes se to v bistvu ni spremenilo, morda le to, da je papir sedaj že bolj redek in vse je bolj uporabljan zaslon in vabimo lahko na raznolike načine, kar jih napredni svet dovoljuje. Način ustvarjanja in izražanja pa sta v osnovi ostala še vedno ista, kar je samoumevno, da bi se dalo nadaljevati in oblikovati vse te prej omenjene skupine. Dogaja se, da današnji človek bolj sameva, čeprav živimo v popolnoma povezanem svetu. Ravno to teži in se zdi, da se je izgubilo to vzdušje pripadnosti. Vendar se nadaljuje poslanstvo, korak za korakom … 1 XXI VSESLOVENSKO SREČANJE IN GO25! Kakor že skozi dva desetletja, smo se tudi letos zbrali Slovenci iz različnih koncev tega sveta v prostorih Državnega Zbora pod geslom »P(ostati) Slovenec – ohranjanje slovenstva zunaj meja domovine«. Celodnevni program 19. 06. je vseboval bogat opus razprav in glasbene prispevke izvajalca, našega prepoznavnega člana baritonista Lucasa Somoze Osterca. Po pozdravnih besedah podpredsednika in ministra za Slovence v zamejstvu in svetu, Mateja Arčona, ter predsednice komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, so sledile razprave; med drugimi je tudi spregovoril predsednik SKA Damijan Ahlin pod naslovom »Postati in ostati Slovenec izven slovenskih meja preko kulture«. Zaključek je bil v Ljubljani v NUK-u kjer je nastopal na gledališki predstavitvi naš član Daniel Grbec. Iz Ljubljane se je srečanje preselilo v Novo Gorico kjer smo se pridružili 20. 06. srečanju radijcev iz Slovenije in sveta. Naslednji dan smo se sprehajali po Trstu in odkrili življenje in delo naših rojakov. Proti večeru, ponovno v Novi Gorici, smo bili deležni kulinaričnih dobrot, ki so jih ponujali na stojnicah, in si ogledali v mestni četrti raznolike nastope zborov, folklornih ter glasbenih skupin. 22. 06. je sledilo romanje na Sveto goro. Popoldan smo se zopet zbrali na glavnem trgu Nove Gorice kjer je bil osrednji dogodek »Dobrodošli doma 2025«. Za zaključek so nam poskrbeli zabavo člani skupine Ansambla Saše Avsenika. Bilo je pestro, a verjamemo, da bogat doprinos k povezovanju slovenstva širom sveta. 2 NOVI ČLANI DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV Z 2. septembrom je Društvo slovenskih pisateljev bogatejše za devet novih članov in članic. To so (po abecednem vrstnem redu): Damian Ahlin, Špela Frlic, Ambrož Kvartič, Petra Koršič, Teja Močnik, Bojan Schwentner, Sara Špelec, Andreina Trusgnach in Glorjana Veber. Zahvala za skrbno opravljeno delo pri postopku sprejema gre komisiji pod vodstvom predsednice Mete Kušar. Uradna predstavitev novih članov in članic bo, kot je tradicija, februarja v Cankarjevem domu. BOGASTVO PISANE BESEDE Človek se zaveda bogastva izražanja v pisani besedi? O tem, o izseljenskem bogastvu, ki ga hrani slovenska diaspora, o lastni izkušnji med prevajanjem in ustvarjalno nit ter temelje, ki so pripomogli k temu, je v obliki pogovora z občinstvom obravnaval Damijan Ahlin. Dogodek se je vršil v prostorih Društva slovenskih pisateljev 16. junija, moderator je bil predsednik društva Marij Čuk in za glasbeno spremljavo s kitaro in celo z latinskim melosom je poskrbel mag. Matej Krajnc. ------ * ------ Z DOBRIMI NAMENI IN SLOŽNO MOČJO SE DA MARSIKAJ URESNIČITI V SKUPNO DOBRO! skakcija ska.novice@gmail.com www.skakcija.org Slovenska Kulturna Akcija skakcija@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija 3 TOKRAT TAM, KJER SO DOBRI VETROVI Sredi meseca avgusta, sivo, hladno podnebje in pester promet po ulicah stroge mestne četrti. To je bila morda, zakaj ne, prva slika ob prihodu. Takrat smo se predstavili in izrekli dobrodošlico naši novo imenovani veleposlanici, mag. Tini Vodnik, ki je sicer uradno nastopila v mesecu septembru na sedežu Buenos Aires. Sledil je prijateljski razgovor na katerem smo izmenjali mnenja in misli, spoznali iskreno osebo, polno dobrih namer in energije, in celo razmišljali o dvostranskem sodelovanju ob kulturnem življenju v prid slovenstva. Zahvalimo se ekscelenci za to priložnost z željo, da postane živ del naše družine. . Želimo obilo uspeha pred novimi izzivi, lepo doživetje med nami, skratka, najboljše želje v novem poslovnem obdobju. ------ * ------ 4 IZ KRALJESTVA POD TRIGLAVOM V DEŽELO POD ANDI V prijetnem vročem slovenskem poletju smo se srečali v prostorih ljubljanske nadškofije, kjer smo srečali delegata za Slovence v zamejstvu in svetu, škofa Antona Jamnika. V pogovoru kjer so bila izpostavljena dela in tudi prizadevanja je z nami delil tudi lepo novico o odločitvi mladega duhovnika, da se pridruži slovenskemu dušnemu pastirstvu v Argentini. Dan kasneje smo obiskali Brezje, kjer smo se srečali z Antonom Štrukljem in stopili do Lesc, kjer smo imeli kosilo. Pridružil se nam je tudi g. Gašper Mauko, član okteta Oremus, katerega smo že poznali iz turneje po Argentini v letu 2024. Ob priliki nam omenil o nameri in odločitvi, v daljsem razgovoru smo se pogovarjali o možnih projektih in sodelovanja ter mu izrekli dobrodošlico in seveda veselimo se še posebno, ker se bo tudi k nam pridružil. SVETOGORSKA TUDI V MESTU BUENOS AIRES V prvi številki GLAS-a smo se letos spomnili članice, ki nas je zapustila v prvi polovici leta: Ane Ličen. Bila je primorskih korenin, zelo verna in ponosna na »svojo« Svetogorsko kraljico. Zanimiva zgodba je ob podobi svetogorske Marije, ki krasi cerkev Svetega Rafaela v Villa Devoto, ki jo je sama Ana tudi prinesla iz Slovenije in kjer so se dolga leta srečavali naši rojaki ob mesečni sveti maši. 5 Želja, ki jo je bila izrazila, je bila, da bi, ko bo prišel čas, smela počivati ob njej. Zato smo, po naročilu sina, g. Guillerma Franceskina, pridobili podobo in jo prinesli iz Svete Gore. Na dan 14. septembra smo ob slovesni sveti maši in blagoslovu ustoličili to podobo ob vhodnem oltarju in skupni grobnici kjer leži tudi naša članica v cerkvi Don Orione v Recoleti. S tem sedaj mesto Buenos Aires krasita dve Svetogorski kraljici. NOVO PRIZNANJE ZORKU SIMČIČU Prvi dan v septembru so v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani predstavili jubilejni zbornik ob 60. Študijskih dnevih Draga »Poslanstvo Drage«. Ob tej priliki, je bilo tudi razkrinkali kdo je letos prejemnik Peterlinove nagrade. Pred občinstvom so se zbrali predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, urednica zbornika Nadia Roncelli in predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič, ki je po pozdravu tajnice Slovenske matice, Ignacije Fridl Jarc omenili, da je 14. nagrajenec pisatelj in akademik Zorko Simčič. Naš ustanovitelj Zorko Simčič, ki je letos izpolnil svojih mladih 104 let, je pred leti prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Peterlinova nagrada, nosi ime po ustanovitelju študijskih dni, Jožetu Peterlinu, ko je bil tudi Zorkov prijatelj. Podelitev Peterlinove nagrade Zorku Simčiču sta izročili Anka Peterlin in predsednica Nataša Pirc Musar prejela pa jo je, v imenu očeta, Ivana Simčič. Dragi Zorko iskrene čestitke in vse najboljše! Publikacije Slovenske kulturne akcije lahko naročite na sledeči elektronski naslov skakcija@gmail.com 6 MATEMATIK, FIZIK IN ASTRONOM Doktor iz astrofizike g. Janez Zorec se je odzval vabilu dr. Jožeta Možina in izvedela zanimiv intervju. Med drugimi je dr Janez Zorec povedal, kateri so postopki in potek pri raziskovanju zvezd. Tako je pojasnil o zvezdah tipa B in nevtrini - najmanjši delci v vesolju -. Dr. Zorec je tudi razložil nastanek vesolja. Pogovor se je dotaknil skrbi klimatske spremembe, kjer je omenil vpliv naravnih ciklov. Obrnila sta se na politično plat kjer opaža pomanjkanje vrednot tako v Evropi kot Sloveniji. Pojav priseljencev: na tej točki se je osredotočil na francosko politiko kjer opaža da se skrajni levičarji politično povezujejo z radikalnim islamom. 7 IN MEMORIAM ALBIN MAGISTER Spomin na profesorja, ki je imel dovolj domišljije, da je znal posredovati znanje z dozo ustvarjalne žilice večkrat tudi celo z nasmehom, pravičen in, zakaj ne, ko je bilo potrebno tudi malce strog. Postala sva dobra prijatelja. Ko sem postal član SKA mi je ga. Dr. Katica Cukjati omenila, da je tudi on mene predlagal. Bil je dolgoletni član SKA, pesnik, pisatelj in novinar, sodeloval pri kulturni reviji »Meddobje«, kot rečeno profesor srednješolskega tečaja STRMB, član intelektualno literarne skupine »Balantičeva družina«, bil je dolga leta urednik revije »Vestnik«. Prijateljstvo je pripomoglo, da sva se celo večkrat dopisovala. Pri teh dopisih je bilo težko razkrinkati kdaj mi je pisal Aleš Gosar, kdaj Bine Ukanov, kdaj Bine, kdaj Albin… enostavno sem moral priti do podpisa. Vedno je znal z duhovitim prizvokom podati besedo ali celo voščilo. Ker se bližamo novoletnemu času, se zdi primerno da delim z vami sledeče besede in misli, kot blag spomin na profesorja in prijatelja. Hvala Bine za vse. »DAMIJAN, kakšno lepo presenečenje! To, da se me nekdo, še spominja. Resnično, najlepša ti HVALA! Zakaj, čemú? Za Tvoj spomin in za to, da me še nisi pozabil. Jaz se pa s svojim spominom kar malo opotekam, ampak "DAMIJAN AHLIN" mi, še vedno, LEPO zvení in jaz Ti, Tvoja, še vedno mlada leta, kar malo zavidam, kar se, seveda, ne sliši lepo, a je vendarle tako… Kot vidiš, Damijan, jaz že nisem več na tekočem in kakršnokoli dobro novico o SEBI, ne skrivaj domá in jo, celo, razbobnaj med nami, ki Te imamo še v lepem spominu; v lepem spominu iz že prešlih dni. A kakó ti danes kaj gré, pa mi Ti hitro povej in odpiši!!! SREČNE VSE DNI, tega NOVEGA leta, Ti jaz, seveda, želim, ali kaj, DAMIJAN, Ti zagotoviti ne morem: vse to je od Bogà odvisno, zató se k NJEMU priporočajmo mi vsi, AHLINovi in MAGISTRovi! In,še to Ti povem: "damijan in ahlin" se mi vedno lepó sliši, kajti tudi jaz sem albin… In še to: NAJ SE TI, letos, VSE TO, kar si želiš, tudi ZGODIIIII po blagoslovu iz nebes in Z LEPIM POZDRAVOM, poleg željà že izpovedanih od Bineta 8 Magistra, saj ga, Ti, kot sem to, ves srečen ugotovil, da ga Ti, da me Ti, še vedno poznaš.« NEUTRUDLJIVI LEV Naš še vedno mladi Lev Detela še ne zaključuje leto kulturno-literarnega dela. Sedaj smo tik pred izidom zbirke petindvajset esejev naslovljena »LITERARNI KAŽIPOTI« pri Kulturnem centru Maribor. V knjigi med drugimi piše o literarnem opusu SKA. Še prej, 14. Septembra, je v Središču ob Dravi, (rojstni kraj Levove matere in drugih prednikov) predaval o kulturnem doprinosu domače središke hiše. Drugega oktobra pa je bila predstavitev trojezične antologije »Sodobna slovenska poezija« v Mariboru v Univerzitetni knjižnici. Antologijo je izdal avstrijski PEN klub, predstavitev je potekala v sodelovanju s Slovenskim inštitutom na Dunaju. Čestitke našemu neutrudljivemu Levu. OJ TRIGLAV MOJ DOM, KAKO SI KRASAN Ni bil edini letošnji prispevek, baje pa je bil edinstven "Oj Triglav moj dom, kako si krasan" v interpretaciji našega člana, baritonista Marka Finka in ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Izvedba je krasila kulturno točko ob obeležitvi 30. obletnice obstoja Gorniškega kluba dr. Henrika Tume v prostorih Slovenske matice v Ljubljani 23.oktobra. 9 Ob bogatem kulturnem programu je med drugimi tudi nastopil dramski igralec, pesnik in velik domoljub, naš prijatelj Tone Kuntner. Prireditev je povezovala državnozborska poslanka in pesnica ga. Alenka Jeraj. NEBO JE OBISKALO ZEMLJO Poznamo brezmejnega in nadarjenega člana, ki je sam prišteval nagrado nad nagrado, uspeh nad uspehom, in še danes upa, da še ni vse izrečeno. Slavni prepoznavni bas je sicer zaposlen v najvažnejših in zahtevnih odrih v Argentini, Teater Colón je pravi drugi dom za virtuoznega pevca. Dvakrat je bil razglašen za najboljšega solopevca Argentine. Ne glede na to, zelo rad tudi izvede koncerte, ki so dostopni vsem, ki ga žele poslušati in to brezplačno. Zlasti ob adventnem ali božičnem času se redno pojavi - če le more - tako v naši skupnosti kot med farani v Moronski stolnici. In tudi letos ne bo izjema. Kot že običajno deli svoj talent tudi po Evropi in še vedno, ko je bil v stari celini je tudi skočil do Slovenije in priredil šopek koncertov bodisi klasični, ljudski, dobrodelni ali duhovni … Seveda govorimo o članu Luku Debevcu Mayerju. Letos je imel izredno dolgo turnejo od konca septembra pa vse do sredi novembra. Krožil je po vsej Sloveniji. Večje pohvale je dobil tako v Ljubljani, na Bledu kot tudi v Vipavi. Repertoar je obsegal pestro paleto duhovnih pesmi velikih mojstrov, med drugimi Reger, Dvořák, Beethoven, Gounod, Puccini, črnske duhovne, prav posebej občuteno pa so zazvenele seveda tudi slovenske. Občinstvo je bilo deležno prisluhniti izvajalcu v kar petih jezikih. Pesmi, za katere se poznajo tudi slovenska besedila, je celo zapel dvojezično, se pravi v izvirnem jeziku in slovenščini. 10 Običajno ni sam, tudi tokrat ni bil. Z njim so soustvarjali ponekod Uroš Urbanija na orglah in Claudia Czihak na harfi, drugje tudi organist Rok Juhant in sopranistka Ani Rode. Ob vsakem koncertu je bil občutek da »NEBO JE OBISKALO ZEMLJO«, saj vemo da talent je dograjen z argentinsko- slovenskim značajem in melos, globoko vero in ponosno slovensko pripadnost. Presenečenje je bilo prav gotovo za tiste, ki že dolgo sledimo glasbenika koncert pod naslovom »Ko glasba postane igra«. Bila je izjemna predstava v Radovljici kjer je Luka delil oder ob prijatelju in članu prof. Ivanu Vombergarju na klavirju. Torej, ob tem, če želite, bo 19. decembra priložnost, da ob duhovni pesmi izrednega izvajalca in ob premišljevanju branih tekstov podamo višek naši duhovni rasti, k pripravi na poseben božič in istočasno na tem duhu pomagamo pri vzdrževanju cerkve in drugih potreb hiše, ki je za nas Slovence bila zgrajena kot pravo skupno zatočišče in katerega smo dolžni tudi hraniti in vzdrževati, tokrat ob dobrodelnem koncertu z radodarnim prostovoljnim prispevkom. Lepo vabljeni vsi! DRAGA 60 LET Letos je že šest desetletij od prvega študijskega dneva Draga. Naši člani so bili večkrat povabljeni in so se udeleževali ob vsaki priložnosti. Zlasti v času tik pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je dobil pomembno vlogo in bil je temelj ob nastanku SSK. Obeležitev je potekala od 13. do 15. septembra. Obravnavale so se teme kot zaton Zahoda, vojne in mir, ter o končanju življenja. Sodelovali so novinar in vojni dopisnik Valentin Areh, nekdanji diplomat Božo Cerar, prvi vojaški duhovnik Jože Plut, predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Janez Dolinar, profesor filozofije Lenart Škof, priznana mezzosopranistka in članica SKA Bernarda Fink, mlada političarka in vplivnica Karin Planinšek, moralni teolog in publicist Ivan Štuhec, antropologinja in raziskovalka Daša 11 Ličen, vrhunski pediatrični nevrokirurg Peter Spazzapan in nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar. Kot zanimivost, gostje niso razpravljali ex cathedra, v vlogi teoretikov, pač pa iz lastnih osebnih izkušenj, skozi pričevanja, zgodb, pripovedi. Tudi, kakor smo že omenili, so za to priliko pripravili jubilejni zbornik »Poslanstvo Drage«. Jubilej je s svojim obiskom in nagovorom počastila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. SSK ČLANICA ETTW Svetovni slovenski kongres je bil junija letos sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW s sedežem v Bruslju. ETTW povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju izseljenskih diaspor. Prva in glavna naloga mednarodne zveze nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW – Evropejci po svetu je zastopanje interesov sedemnajstih milijonov Evropejcev, ki so se razselili po Evropi in živijo v drugi državi članici EU, ter šestdesetih milijonov Evropejcev, ki živijo zunaj Evrope, pri institucijah Evropske unije v Bruslju. »Gre za veliko čast, da je bil SSK sprejet v ta prestižni klub vplivnih organizacij. Ob tem obljubljamo, da bomo članstvo maksimalno izkoristili za prizadevanje za interese Slovencev v izseljenstvu in domovini,« so ob tem dejali v Svetovnem slovenskem kongresu in sporočili še, da je ob tem prišlo še do enega pomembnega dogodka. Dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je bil ob sprejemu SSK v članstvo ETTW izvoljen za generalnega sekretarja te mednarodne organizacije. Tudi mi verjamemo, da je to velik uspeh, kateri bo prav gotovo postal velik doprinos tako Sloveniji kot diaspori in za kar se priporočamo tudi v tesnejšo povezovanje in sodelovanje v nadalje ter čestitamo in želimo obilo uspeha. 12 13 PRISLUHNI – ODLOČI SE – ZAUPAJ Ni isto slišati kot prisluhniti. Večkrat smo slišali o tem, da moramo biti pozorni na klic. Klic bomo lahko slišali, če bomo pripravljeni poslušati. O tem govori naše srečanje, ki je potekalo v soboto 25. Oktobra, po naključju, dobesedno srečno. Večer smo izvedli v sodelovanju med slovenskim dušnim pastirstvom in Slovensko kulturno akcijo v dvorani dr. Tineta Debeljaka. Namera: da globlje spoznamo božjo služabnico Magdaleno Gornik. Bil je drugačen večer ob šibkejši udeležbi, čeprav je bilo zaželeno, da bi bil večer bogato obiskan saj je bila nabirka prostovoljnih prispevkov namenjena kritju potrebnim stroškom za vzdrževanje naše Slovenske hiše. Morda se bo to zgodilo naslednjič. Tokrat se je nabralo le $115.000. Malo kasneje kot napovedano se je pričel večer in sicer s prebiranjem pozdravnih besed dveh prijateljev duhovnikov, ki so bile napisane za ta večer. Kot prvi je bil postulator Msgr. Franci Petrič ki je med drugim navedel: »Pomislite: pred Lurdom, Fatimo in Medžugorjem je Bog po Mariji v slovenskem jeziku nagovoril mlado dekle v srcu Slovenije! Med Magdaleninimi napovedmi je tudi ta, da bodo zaradi grehov prišle na svet hude preizkušnje in prav vaši starši so doživeli težke posledice teh preizkušenj, saj so zaradi komunističnega nasilja izgubili domovino. Domovina staršev še zdaj trpi zaradi nevere in vseh posledic tega, zato je Magdalenin klic k ohranjanju in poglabljanju vere tudi zdaj aktualen.« Za njim pa navedemo besede, ki jih je napisal č.g.dr. Anton Štrukelj, avtor knjižice: »Magdalena Gornik Slovenska mistikinja (1835-1896)« ki je navzočim podaril šopek misl, med katerimi izstopa sledeča: »Svetniki, razglašeni ali ne, so neprecenljiva milost, blagoslov in luč za vse kristjane in ves človeški rod. Za velikani, ki so postavljeni na ogled, je nešteto drugih, ki v božjih očeh gotovo nimajo nič manj daljnosežnih poslanstev pokore, molitve, karitativnega služenja, trpljenja; vsi ti živijo in nas podpirajo. Z nami so.« Sledil je ogled kratkega filma »Okronana« delo studia Siposh (2024) v katerem je slikovito upodobljeno mistikinjino življenje. Pri njem so tudi pričevanja razne 14 osebnosti: Andraž Arko, Martina Jernejc, Lojze Čemažar, č.g. Franc Bizjak, msgr dr. Marjan Turnšek, France Baraga, č.g. Aleš Pečavar, sestra uršulinka Helena Bizjak, Tone Krampač, dr. Matija Ogrin, Jana Vizjak in msgr. Franci Petrič. Za tem si je občinstvo lahko ogledalo slike, kako je dandanes na Gori in okolici. V nadaljevanju je bila okrogla miza, pri kateri so se zbrali č.g. Robert Brest, č.g. Gašper Mauko in g. Damijan Ahlin, ki so se dotaknili teme, kako je sploh prišlo do izida dvojezične knjižice. »Malo pred božičem smo dobili pismo, do takrat od neznanca, sedaj že dobrega zvestega prijatelja, dr. Antona Štruklja s prošnjo, naj pomagamo izvesti prevod in širiti podobo za sprejem med blažene, slovenske mistikinje. Natanko lahko omenimo datum 11. decembra 2024. Po prebranem pismu je sledil odgovor. Čeprav nov izziv, je bilo misliti, bolj ko drugo, na prošnjo in poslanstvo. Resnično, do sedaj je bila Slovenska kulturna akcija, med svojimi izdajami in raznimi prispevki ter predavani, res bogata na teološkem odseku. Vendar ni bila nikoli osredotočena na širjenje življenjepisov verskih junakov, še manj takih močnih likov. Odgovor je bil pozitiven torej iz samega prepričanja, da je to bila božja volja. Po pogovorih je nastal projekt za katerega nismo imeli namenjenih sredstev in ga tudi nismo imeli v načrtu rednega dela SKA za leto 2025. Kot rečeno knjižica je imela že več prevodov v druge jezike, izvirnik je bil spisan v nemščini in iz tega so posledično nastali ostali, med njimi tudi slovenski. Čeprav je že obstajal španski prevod, delo iz izvirnika, je ta imel kar nekaj pomanjkljivosti in ker je bil slovenski lepo izdelan, smo se odločili, da naredimo prevod iz slovenskega. Za sredstva ni bilo možnosti med nami. Ker so postopki za beatifikacijo že v teku je bilo treba izvesti v zelo omejenem času, kar je pomenilo, da bi v prvih mesecih tega leta bila knjižica že dostopna. Sledilo je oblikovanje, skušali smo obdržati okvirni način izvirnika Dodali smo tudi možnost tiskanja podobice v isti obliki. Dela ni bilo malo, zbirali smo sredstva, proračune, itd. Storili smo vse kar smo pač lahko, da bi bilo izvedljivo kakor smo se domenili v določenem času. Kljub vsem oviram smo vedno upali v Božjo previdnost in na teh temeljih nadaljevali s projektom. Končno je bila Božja želja, da je že na Marjin mesec, se pravi meseca maja, knjiga zagledala luč in krožila v Argentini in teden dni kasneje po Sloveniji.« Seveda so se predavatelji dotaknili tudi teološke obrazložitve božje služabnice in zakaj postane kontroverznost v tistih časih. Tudi je bilo slišati o možnih mističnih pojavih, zamaknjenja, videnja, stigme itd. Č.g. Brest je razložil, kako v Cerkvi potekajo procesi za razglasitev blaženih in svetnikov ter je povedal, kako je s postopkom za Magdaleno Gornik. Prav tako je podrobno opisal življenje slovenske mistikinje. Č. g. Mauko je nato spregovoril o vplivu likov svetnikov in slovenskih svetniških kandidatih in o duhovništvu. 15 Zaključek je bil ob skupni molitvi kjer smo se vsi zbrani priporočili b.sl. Magdaleni Gornik. Delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, č. g. Franci Cukjati je pripomnil, da je ravno v tem zgodovinskem času v družbi potreben lik Magdalene Gornik. Ona nas opominja, da je trpljenje lahko pot v nebesa, če ga sprejmemo in darujemo Bogu. Nato pa podal poseben blagoslov. Po blagoslovu je začel družabni del večera s pogostitvijo prisotnih. Vsi vemo, da je od nas odvisno, da b.sl. postane razglašena svetnica, torej priporočajmo se ji v iskreni molitvi. Rodila se je leta 1835 staršem Ani in Jožetu Gornik v Gori pri Sodražici. Leta 1847 se ji je prvič prikazala Marija. Ob drugem videnju ji je Marija naročila naj daruje Bogu svoje trpljenje. (PRISLUHNI) Po hudi bolezni katere vzrok niso zdravniki nikoli dognali, je slišala glas, ki ji je kazal pot trpljenja, ki jo bo vodila v nebesa. Magdalena se je odločila, da bo hodila po tej poti. (ODLOČI SE) Od takrat je imela videnja, zamaknjenosti, tudi dobila stigme, ki so se ji pojavljale vsako leto v postnem času in 47 let živela brez zemeljske hrane (ZAUPAJ) 16