0 učiteljski izobrazbi. Na videz sem napravii slabo uslugo stvari. za kojo sem se zavzel v svojem^ pismu na urednika. Donesla nam je očitek frazerstva. Nasmehnil sem se a se nisem čudil. Prilik bo še dovoli. da se boije spoiznamo. Kakor gotovo je Rape lahko uverjen. da nihče ne dvomi o iskrenili njegO'Vih namenih — sai nimamo tollko prijateliev da bi jih ne poznali — tako sem prepričan. da bo korigiral svoje mnenie o nas. 0 onem pismu nisem pričakoval. da ko'?a prepriča. Tovariš mi je očital da ie bilo boli izzivalno kot preoričevalno. Če ie tako. nai zopet enkrat namen posvečuie sredtsvo Nisem nameraval zadeti dr. Rapeta,* ker bom imel z drusrimi dosti opraviti. ki sem jih izzval, a stvarii ie končno le v korist da se ie oglasil. Vodijo nas isti nagibi in nameni, zato sem uverjen. da Se naidemo tudi clede potov in metod in da bomo enkrat še skuoai korakali. Tudi ni tako da bi stal dr. Rape osamljen. mi pa bi imeli vse uč.telistvo za seboj. Mars;kateremu tovarišu se bo zdela naša zahteva predrzna in pretirana. S tem sem računal. Tembolj nam bi bila dobrodošla resna kritika. ki bi šla stvari do iedra da imamo priliko svoie stališče vsestransko poiasniti. Seve od po-lemičnih člankov v nodlistku si ne obetam preveč haska in ko bi ne bil radi stvari ki jo zastopam, d©-žan. da odgovariam na očitanie neresnosti. bi bil predlagal da se debata prenese v »Popotnika«. ki ie baš v_ zadn.i številki prinesel izpod peresa urednika daljš1' prispevek k našemu vprašaniu. Kakor kaže ie b;la moia domneva napačna. da se smiselno okoTistimo z izkušniami in zakliučki ki i'h ie pri naših sosedih na severu donesla debata o vprašaniu učiteliske izobrazbe in da se taV^i lotimo iedra oroblema. Prehoditi bo treba precei dols.0 pot. da pridemo v arlavnih točkah do enotneea nazirania. Vsestransko resno se vprašanie rcforme uč'teljske izobrazbe uri nas še ni obravnavalo. Na učateljskih zborovanjih se ie sicer o niem večkrat razpravljalo, vendar do oravega oficielnega programa v naši stanovsiki or.iranizadii še nismo prišli. Baš zato nastanejo vsak hip lahko nesporazumlienia. Tak prosrram bi bil seve možen le kot del celotnega šolskega in kulturno-vzcroineea programa da Pa takega. do oodrobnosti iz,a.raiene.2:a programa še nimamo. se ni čuditi. Tak prograrn. ki bi organsko zrastel iz naših posebnih živlienskih prilik a hkrati upošteval vse moderne zahteve na poliu vzgojstva bi predstavljal uprav monumentalno delo, ki bi ga težko izvršili brez sodelovanja učiteljstva drugih kategorii šol. Kdor se * Ko bi bil imel ta namen, bi se bil podpisal s polriiim imenom. ker ne streliam izza plota. Tov. dr. Rapetu ie tudi moje ime pri uredništvu na razpolago kakor vsakemu, k,i se čuti orizadetega. dnigače pa s svojo osebo ne silim v ospredie ker ne podaiam samo svojih misli, ampak govorim v imenu irotovega kroga tovarišev s katerimi sem ta in druga vprašania razmotrival. Da nas ie kritika v Ped. Zborniku izzvala oa ni nič čudnega. Tam ie padla beseda o akademično natrnanern učitelju. ki ie bila neutnestna, ker bistvo tega kar nudi in kar mi pričakuiemo od akademskeea študiia ne zadene in našo zahtevo skoroda smeši. zaveda. kako globoko smo kot narod razdvoieni ta si bo svest. kako težko nam ie priti do enotnih idejnih smernic in temeljev brez katerih ni mogoče postaviti trdne zeradbe narodneira solstva in vzaroistva Vprašanie izobrazbe. vzgoie in izbora učiteljskesra naraščaja oa je središnie vprašanie vsega vzgoistva. zato smo se obotavliali sra ločeno obravnavati. amipak smo ga hoteli obravnavati koi d^. celote kakor ie to poskusil Franjo Žgeč v svoje.m lepem delu: »Problemi vzgoje najširšiih plasti našega naroda«. Zato se ie samo mimogrede iin slučajno omeniala potreba ro akademski izobrazb. učiteljstva in umliivo ie. da ni napravila preveč resnesra utjisa. Ne spominiam pa se. da bi bil k.ie srečal zahtevo ro fakultetni izobrazbi Iiudskošolskes.a učitelistva ki bl io sam moral oznaeiti kot <iluzorn-o amoak povdariala se ie le akademska izobrazba. Samo po sebi se razume. da nam ne gre za besedo. A beseda »akademska« najtočneje označuje to v čemer se naša zahteva razlikuje ad drugih reformnih predlogov: da se namreč učitelfsko poklicno izobrazovanje loči od splošnega, da se zani zahteva ista zrelost. kot za visokošolski študii vobče in nadalje. da bodi učiteljsko izobraževališce v č _n tesnejši zvezi z univerzo. od koie pričakujemo. da z veseljem pride nasproti vsem težJijam do naobrazbi v mejah. ki jih stavijo oziri na njen znanstveni značai in višino. Zahteva. 'da se nudi ljudskošolskemu učiteljstvu splošna izobrazba po načelih ki so merodajna za višjo izobrazbo. ie v Nemčiji uzakonjena v ustavi in i tudi v Avstriji se pripravlja tozadeven j zakon. Za to zahtevo govori mjimo drugih tudi dovoli oraktičnih razlogov o koiih v druari priliki spregovoriim. Omeniam le eno. da ni treba da bi bjl učiteljski študij radi teea daljši. kot sra oredlagajo drugi mani radikalnji refor.matorii za mnoge bi b_ celo ceneji. Ne razumem da bi bilo to kar ie drugod že uzakonjeno in za kar eovorijo tehtni stvarni. vmes tudii ekonomski razlosri. tako iluzorno. da se označuie ta stremljenia kot nerealna in | neresna. Eno nam bo menda brez uirovora vsak priznah da ie osnovnošoisko učiteljstvo ne le iroravičeno amoak naravnost doižno. da si ustvari o učiteliski izobrazbi svoi idealni program "kakor mu _a narekuieio ne glede na praktične težkoče stvarmi oziri na veliko vzgoino nalogo. ki mu ie poverjena med narodom. Da tejr-. idea!a tako hitro ne dosežemo da pride do kotnpromisov in da dobimo morda samo suroeat tega. kar zahtevamo. zato bodo že drugi skrbe_i. Vendar pa smo prenričani da smo se znebili z avstriiskini robstvom tudi crlavnih oiniteliev ki so zavirali povzdigo in reformo učiteljske izobrazbe. V dobi kulturne demokraciie. ko se vedno boli povdaria ootrebo socializirania duhovnih vrednot in potreba takozv. iindskih visokih šo' se oač smemo nadeiati da naideio stremlienia da se nas čimboli usposobi za to delo razumevanie pri vseh uvidevnjih liudeh. Opazuiemo pa da so celo oni naši Rri.iatelii iz akademskih kroeov ki kažeio naivečje zanimanie za vzeojna v _rašania in naiveč simRatii za naš stan. nenaklonieni zgorajšniim našim težniam. Razlaeam si to iz dejstva ki sem ga že omen.il da niso nikdar slišali od nas elob- ie utemeljitve naše zahteve in iinaio zato utis da ie to zgolj stanovski postulat. ki smo ga prevzeli od nernškega učiteljstva. ker nam mraia in nain akademskii titul irrponira. (Konec pr'h.)