UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 35 (655)	Gorica	-	četrtek	31.	avgusta	1961	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Poleti v vesolje in »era Kitajski zid v Berlinu
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abbon. post. - I Grupp«
Menda se sedaj res začenja planetna doba, ko bo človek mogel na druge nebesna telesa. Zemeljski umetni spremljevalci, ruski sputniki in amerikanski explo-rerji, so prvi poskusi v to smer. Korak naprej so naredili, ko so Rusi in za njimi Amerikanci spustiili prvega človeka v vesolje. O teh uspehih so naredili velikansko propagando po celem svetu.
Dne 8. decembra 1957 je komunistični dnevnik »Pravda«, ki izhaja v Moskvi, zapisal: »Od 4. oktobra dalje« — to je bil dan, ko se je začel vrteti prvi sputnik okrog zemlje — »se ne more več tako •ahko s prižnic oznanjati bajka, da je Bog ustvaril svet.« Ko je letos prvi človek poletel v vesoljstvo, je v Rusiji izšla knjiga, ki ponavlja, da je to nov dokaz, da Boga ni. Nastala je že cela literatura, ki se v imenu napredka napihuje in zasmehuje verske resnice, ki jih krščanstvo uči.
Kaj naj rečemo o takih trditvah? Ali se od novih odkritij in od novih iznajdb res ima krščanstvo kaj bati? Ali umetni spremljevalci zemlje in poleti v vesoljni Prostor res dokazujejo, da Boga ni?
VPRAŠANJE
Preden odgovorimo na to vprašanje, si Poglejmo od bliže polete okrog zemlje in v vesoljstvo. Ko so začeli misliti na te polete, so morali dobro spoznati zakone, po katerih se ravna gibanje nebesnih teles v sončnem sistemu; to je gibanje planetov okrog sonca in gibanje satelitov okrog planetov. Dolgo časa je trajalo, preden so te zakone odkrili. Ljudje so sploh dolgo bili prepričani, da je zemlja središče vesolja, in da se vse vrti okrog nje. Šele leta 1543 je katoliški duhovnik Nikolaj Kopernik, po rodu Poljak, prvi učil, da je sonce v središču, okrog katerega se vrte planeti in tudi ttaša zemlja, luna pa se vrti okrog zemlje. Precej pozneje, 1613. leta, je Nemec Kepler na podlagi raziskovanj svojega u-čitelja Danca Tycho Brahe (1546-1601) natančneje določil pota planetov in zakone, Po katerih se vrte okrog sonca. Izak New-ton (1643-1727) je našel vzroke teh zakonov v težnosti, po katerih se ravna gibanje Vseh nebesnih teles. Svoja odkritja je ta velik učenjak objavil 1. 1687. Njegov nauk obstoji v tem, da se telesa privlačijo med seboj in ta privlačnost je toliko večja, kolikor večja in kolikor bližja so si telesa. Z manjšimi dopolnili, ki jih je dodala moderna znanost, je še sedaj v vezavi, kar je Newton učil. Teorija težnosti ima velikanski pomen, ker je na njeni Podlagi mogoče spoznati zakone, po katerih se ravna gibanje nebesnih teles ne ®aino v sončnem sistemu, ampak v vsem Vesoljstvu.
Nauk splošne težnosti nam razlaga harmonijo, ki vlada v silno sestavljenem sistemu nebesnih teles. Ta veličasten red vzbuja največje občudovanje, če pomislijo na neizmerne razdalje in hitrost, s katero se velikanski svetovi gibljejo.
Važnost newtonovega odkritja
Odkritje zvezdoslovca Newtona je orno-SoČilo današnjim učenjakom, da so za-®eli delati načrtte za polete okrog zemlje h* v vesoljni prostor. Na podlagi Newto-Oovega zakona o splošni težnosti je *°če izračunati hitrost, ki je potrebna, se kakšno telo v določeni razdalji vrti °krog zemlje; prav tako hitrost, ki se Zahteva, da se telo odtegne privlačnosti žemlje in se usmeri v vesoljni prostor, ^ar je še manjkalo Newtonu, je bilo tehnično sredstvo, ki naj bi dalo telesu potrebno hitrost, da ga spravi v tek okrog Zemlje ali ga požene v vesoljni prostor. ^°lgo časa je to ostalo samo pri sanjah, 'freba je bilo čakati na dobo raket, da *° uspeli. Raketni pogon z elektronskimi Napravami Je dal telesu zahtevano hl-tr°st in določeno smer. Po mnogih poskusih so spravili v tek okrog zemlje ,eta 1957 majhnega umetnega spremlje-
valca in leta 1961 so poslali okrog zemlje zračno ladjo, ki je nesla človeka.
Pomen teh poskusov je v tem, ker dokazuje moč pogonskih sredstev in točnost elektronskih naprav za smer. Aparati, ki so jih namestili v umetne satelite, so o-mogočili spoznanje prostora okrog zemlje: kakšna je temperatura, kako gost je zrak itd. Vožnja človeka v zračni ladji pa je pokazala, kako to vpliva na človeka, na njegovo zdravje. Gotovo so te stvari zanimive in precejšnje važnosti, ker bodo služile kot podlaga za nova odkritja in za nove izpopolnitve.
MAJHEN KORAK NA DOLGI POTI
Z ozirom na to, da so nebesna telesa silno oddaljena od zemlje, saj je samo Mesec več kot 300.000 km daleč, druge zvezde, ki se vrte okrog sonca, pa so oddaljene milijone in milijarde kilometrov, je ta uspeh še zelo majhen, če pa pomislimo še na druge zvezdnate sisteme, poleg sončnega, potem je ta uspeh skoraj brez vsakega pomena. Vkljub vsej hitrosti, kakršno sedaj imajo rakete, bi človek moral desetletja, sto — in tisočletja potovati, da bi dosegel kakšne zvezde. Neizmerne tehnične in še druge o-vire bo moral človek premagati, če bo res hotel poleteti na kak planet. In kaj bo na teh planetih našel? Na Mesecu, ki nam je naj bližji in se vrti okrog naše zemlje, menda ni nobene vode. Podnevi je tam temperatura okrog 120° nad ničlo in ponoči je mraza okrog 150° pod ničlo. Kdo ve, če niso na drugih planetih še slabši pogoji za življenje?
Če pomislimo na velikanske težave pri poletih na planete, potem bo človek ostal skromen in ponižen. Govor o osvajanju vesoljnega prostora je še malo preveč drzen. Če se je človek dvignil šele 300 km nad zemljo, ga do lune samo v eno smer loči tisočkrat večja razdalja.
S čisto znanstvenega stališča Je mogoče reči, da umetni sateliti okrog zemlje in polet človeka v vesolje potrjujejo pravilnost nauka zvezdoslovca Nevvtona o splošnem zakonu težnosti, ki vlada med nebesnimi telesi. To je potrdilo reda, ki vlada v gibanju planetov, in neizmerne moči teh zakonov, ki raztezajo svoje kraljestvo do najbolj oddaljenih zvezd.
NESPAMETNA TRDITEV
Brezmiselna in brez znanstvene podlage pa je trditev, da polet človeka okrog zemlje dokazuje, da Boga ni. Krščanstvo uči, da je Bog ustvaril svet in je postavil zakone, po katerih se ravna gibanje nebesnih teles. Brezbožniki trdijo, da je snov, da je materija večna. Znanstvenega dokaza za to nimajo nobenega. Dejstvo je, da učenjaki danes ne govore več o večnosti sveta. Geologi trdijo, da je preteklo kaki dve milijardi let, odkar se je naša zemlja kot goreča krogla odtrgala od sonca. Od tedaj je zemlja po razvoju dobila sedanjo obliko. Nastopilo je v tem času, pred kako milijardo let, na njej življenje: najprej rasline, potem živali in nazadnje človek. Tudi drugi planeti, ki se sedaj vrte okrog sonca, so se od njega odtrgali. Učenjaki dalje govore, da so nekoč vsa nebesna telesa, ki jih je na milijarde, morala biti združena. Ko določajo čas, kdaj Je to bilo, govore o desetih, petnajstih, dvajsetih milijardah let. Kaj pa je bilo prej? Snov je morala začeti bivati, od večnosti ne more izhajati, ker bi sicer morala biti neskončna in se ne bi smela izpreminjati. Vse, kar je omejeno in izpremenljlvo, Je končno, se je moralo nekoč začeti. — Ves razvoj in gibanje sedanjih zvezd se vrši po gotovih zakonih. Odkod so tl zakoni? Kakor postanka sveta, tako tudi zakonov ni mogoče razložiti drugače, kakor da izhajajo od nekega višjega umetnega Bitja.
Kaj pa so učenjaki naredili? Spoznavajo snov, sile ln zakone v naravi in vesoljstvu.
(Nadaljevanje na 3. strani)
V zadnjem tednu se je položaj v bivši nemški prestolnici nevarno zaostril, in to bodisi v notranjem (omejitev prostega gibanja med vzhodnim in zahodnim področjem) kot v zunanjem politično-diplomatskem oziru. K temu so pripomogli svojevoljni ukrepi vzhodnonemške komunistične vlade, s katerimi je praktično zatrla svobodno gibanje prebivalstva med obema deloma Berlina, ter zadnja sovjetska nota zahodnim zaveznikom, ki zaradi hudih obtožb in groženj v zvezi z zračnimi dohodi iz Zahodne Nemčije v za-padni Berlin spravlja sedanjo berlinsko krizo na zelo nevarno področje. Po mnenju strokovnjakov se je Hruščev dotaknil kritične točke v berlinski krizi, preko katere danes kot danes ne more iti, ne da bi rizkiral oborožene represalije od strani zaveznikov.
Hladna vojna ob belem dnevu
Do nadaljnjih grobih omejitev, da ne rečemo skoro popolne omejitve svobodnega gibanja Berlinčanov je prišlo brž po odhodu a-meriškega podpredsednika Johnsona ter obisku nemškega kanclerja Adenauerja v Berlinu. Vzhodnonemške oblasti so kar na leppm nekega jutra skrčile število cestnih prehodov iz zapadnega v vzhodni del mesta od dvanajst na sedem. Kakor da ne bi bili vsi ljudje enaki, so uvedli tri kategorije prehodov: za tujce in diplomate, za zahodnonemške državljane ter za zapadne Berlinčane. Razumljivo, da se je spričo teh drastičnih omejitev osebni promet, ki je prej dosegel sto-tisoče prehodov, nenadoma skrčil na minimum. Še težji pa je prehod iz vzhodnega dela mesta v zapadni. Komunistične oblasti dajo propustnico le tistim, ki dokažejo, da imajo res kako nujno o-pravilo v zapadnem Berlinu. Tako 18 tisoč vzhodnih Berlinčanov ne more več na delo v zapadni del; oblasti so jih za silo odpeljale na deželo, kjer morajo v večini opravljati poljska dela na državnih posestvih.
Medtem se železna zavesa vedno bolj spušča nad Berlin. Toda komunističnim oblastem le-ta oči-vidno ni dovolj, kajti začeli so postavljati železobetonsko pregrajo ali »kitajski zid«, kakor so jo krstili. Prepovedano je tudi približati se meji na manj kot sto metrov. Kljub temu se v več slučajih zgodi, da se hoče kaka skupina ljudi približati, ker so ukrepi sami na sebi popolnoma nezakoniti. Tedaj komunistični miličniki onkraj »kitajskega zidu« ali železne zavese začnejo vihteti vodne brizgalke, tako da je za koga hladna vojna res hladna.
Zahodne zasedbene sile so na te svojevoljne ukrepe pankovvske vlade, za katero seveda stoji Moskva, odgovorile s tem, da so tudi one zastražile mejo z oklepnimi vozili ter poklicale ojačenje iz Zahodne Nemčije. Tako si sedaj stojijo nasproti tanki na obeh straneh in si vojaški komandanti, z daljnogledi škilijo nemoteno v zeljnik. — Čudna je ta berlinska tragedija, katere prizori bi lahko spadali v pravo komedijo. S tem v zvezi naj omenimo še zgodbo dvanajstletnega dečka, ki ga mora vsako jutro spremljati v šolo v zapadni Berlin zavezniško oklepno vozilo. Čeprav biva na zahodnem področju, toda mora v šolo nekaj
sto metrov po poti, ki gre po vzhodnem področju. Nekaj dni so mu komunistične oblasti ovirale pot v šolo, toda na posredovanje učitelja ga sedaj britanski vojaki vsako jutro spremljajo z oklepnim vozilom. Komunistični policaji niso intervenirali.
Zahodni opomin Sovjetom
To so sicer obrobni dogodki, ki sami na sebi še ne zadevajo bistva berlinskega vprašanja, a so vsekakor po svoje zanimivi v tej najnovejši reprizi hladne vojne v Berlinu. Ali kar je najbolj razgibalo v zadnjem času mednarodne vode, je nota, ki jo je Sovjetska zveza poslala vladam ZDA, Anglije in Francije, v kateri jim skuša naravnost osporavati pravico do neomejenega dohoda po zraku iz Zahodne Nemčije v zapadni Berlin, pravico, ki izvira iz samega medzavezniškega sporazuma iz leta 1945, potrjena leta 1949 po prenehanju znane berlinske blokade. To je pa vse nekaj drugega kot zgoraj omenjene zapreke za premikanje oseb med obema področjema. Tu gre za samo bistvo problema: to je odvzeti zahodnim silam pravico dohoda v Berlin, ki jim pritiče po vojnem pravu ter jih prisiliti, da se za nadaljnjo svojo prisotnost sporazumejo direktno s komunističnim režimom v Pankowu. Na to pa zahodni zavezniki ne morejo nikdar pristati, če nočejo že vnaprej podpisati svojega političnega poraza, ki bi mučno odjeknil v vsem svobodnem svetu. Pomisliti moramo samo, kaj bi si ljudje na Zapadu in zasužnjeni narodi na Vzhodu mislili o zahodnih demokracijah, če bi se tako klavrno odrekle svojim temeljnim načelom in tako žalostno kapitulirale pred brutalno si. lo. — Prav zaradi tega je bila zahodna reakcija na sovjetsko noto tako ostra in odločna. Ni še preteklo 24 ur, ko je ameriška vlada že odgovorila na sovjetske grožnje, ki jih je označila za lažnive in cinične ter slovesno opozorila Sovjete, da bi vsak njihov poskus zavirati prost dohod v zahodni Berlin smatrali za napadalno dejanje. Enako energičen odgovor sta poslali v Moskvo tudi Velika Britanija in Francija kot ostali dve zahodni zavezniški sili. Obenem so pa izrazili pripravljenost na pogajanja za ureditev spornih zadev.
Vsi ukrepi, ki so jih doslej sprejele komunistične oblasti po nalogu iz Moskve so se nanašale le na zahodni Berlin, z zadnjo noto pa so se spravili na zunanje pro-
metne dohode v Berlin, do katerih — in so zahodnjaki že večkrat poudarili — imajo absolutno ne-odvzemljivo pravico. Sedaj se je pa prvič zgodilo, da so Sovjeti u-radno poskusili osporavati te pravice zahodnjakov, česar si niti pokojni diktator Stalin, ki je leta 1948 sprožil kopno blokado, ni u-pal. V tej predrznosti je Nikita Sergejevič Hruščev prekosil svojega prednika.
Sovjeti na te odločne zahodne odgovore molčijo zaenkrat kot miš. Prav gotovo se zavedajo, da so zadeli ob kritično struno, katere ne kaže več nategovati, ker se lahko pretrga...
Pogajanja že v teku?
Vsi ti praktični in diplomatski ukrepi, koraki, namigovanja in o-pomini spadajo v ostro diplomatsko ofenzivo, ki jo je sprožil Hruščev, da bi z vrsto »izvršenih dejstev« prisilil zahodnjake k popuščanju. Če bi mu zahodni zavezniki nasedli, bi Hruščev odnesel brezkompromisen uspeh. Tako pa zgleda, da slednji držijo igro trdno v svojih rokah. Tega dejstva se dobro zaveda sam Hruščev, ki ne neha ponavljati, da ne bo vojne zaradi Berlina; na drugi strani pa se zahodnjaki tudi zavedajo, da bo treba prej ali slej sesti k zeleni mizi s Sovjeti in zato hitijo ponavljati, da so za pogajanja vedno pripravljeni. In morda ni izključeno, da se za diplomatskimi kulisami že vršijo priprave za prve stike najprej na običajnem nivoju in kdaj pozneje morda na samem vrhu. Ameriški predsednik Kennedy in angleški ministrski predsednik Macmillan sta prepričana, da so pogajanja v tem trenutku nujno potrebna za razbremenitev sedanje napetosti. Po časnikarskih poročilih naj bi se pogajanjem upiral samo general De Gaulle. Toda kot poročajo, je energični Kennedy že dal generalu razumeti, da gre lahko svojo pot, toda Amerika in Anglija bosta šli tudi po svoji. Vendar je skoraj gotovo, da se bo prej ali slej tudi Francija pridružila naporom ostalih dveh zaveznikov.
Iz dosedanjega poteka berlinske krize lahko povzamemo naslednji zaključek: vojne zaradi Berlina iz različnih vzrokov ne bo. O tem so vsi na jasnem, od Hruščeva do Kennedyja. Hladna in brezobzirna diplomatska vojna pa se bo razvijala dalje v menjajočem se tonu, kakor bodo sproti kazale politične okoliščine. — Glavno je ohraniti mirno kri pred preizkušnjami živčne vojne.	\,	t.
Brazilski predsednik odstopil
Največjo južnoameriško državo Brazilijo je zajela težka politična kriza, o kateri je še negotovo prerokovati, kako se bo zaključila. Zadnje dni minulega tedna je vladni in državni predsednik Ja-nio Ouadros odstopil in s tem načel zamotano vprašanje svojega nasledstva. Sam je dejal sicer, da je odstopil zaradi nasprotovanja nekaterih krogov njegovi notranji politiki. V resnici pa bo bliže resnici stvarna ugotovitev, da je od-stopivši predsednik hotel odtrgati Brazilijo od političnih vezi z Zahodom ter se uvrstiti nekako med takozvane »nevezane države«. Na
vsak način ni še popolnoma jasno, če je s svojim odstopom Quadros hotel preizkusiti moč svojih političnih nasprotnikov in se vrniti na oblast ali pa se dokončno u-makniti iz političnega življenja.
Po brazilski ustavi bi ga moral nadomestiti podpredsednik Gou-lart, ki se še ni vrnil domov s potovanja po deželah Daljnega Vzhoda, toda predsedniške posle je začasno prevzel predsednik poslanske zbornice Mazilli. Vojska pa je, kot poročajo, nasprotna Goulartu in bo zato verjetno odločila, kdo bo novi brazilski predsednik. — Ouadros je vladal sedem mesecev.
\ KRŠČANSKI NAUK j
Sv. Duh nas posvečuje
Sv. Pavel piše Galačanom: »Ko je prišla polnost časov, je Bog poslal svojega Sina, da bi mi prejeli posinovljeni e. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v naša srca, ki kliče: Aba, Oče! Zakaj nisi več suženj, ampak sin; ako pa si sin, tudi dedič po Bogu.« (Gal 4,4-7).
Sveti duh nas napravlja deležne življenja neskončno svetega Boga. Po njem postanemo otroci božji, bratje in sestre	Jezusa	Kristusa in dediči večnega življenja. Ta predragoceni	dar	imenujemo življenje m i l o s t i. Ono povsem
presega naše naravno življenje in zato mu pravimo tudi nadnaravno življenje.
V dušah otrok božjih prebiva Sveti Duh, ki je kakor duša božjega življenja v nas; je živo poroštvo, da bomo nekoč pri Očetu večno živeli.
S	Svetim	Duhom	prebivata v nas tudi Oče in Sin. Jezus sam
je to povedal:	»Bova	k njemu prišla in pri njem prebivala.« (Jan
14,23). Zato nas opominja sv. Pavel: »Ne veste li, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva?« (I Kor 3, 16).
Po nadnaravnem življenju milosti postanemo najtesneje zdru-v ženi z Bogom, ki je vir vseh milosti, postanemo tudi mi posvečeni, to je imamo posvečujočo milost.
»Ako živimo po Duhu, po duhu tudi ravnajmo.« (Gal 5,25). Hoče s tem reči: Če smo otroci božji, moramo tudi živeti kot otroci božji. Moramo ga ljubiti, poveličevati, prejemati sv. zakramente in izpolnjevati božjo voljo. Tedaj tudi rastemo v milosti in obrodimo obilo sadu za večno življenje.
Naj dragocenejše, kar imamo na zemlji, je življenje milosti.
Najvažnejše na tem svetu je živeti kot otroci božji.
Najstrašnejše pa je ločiti se od Boga, brez njegove milosti umreti in se večno pogubiti.
»Poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče, da se imenujemo in smo otroci božji.« (I Jan 3, 1).
| ŽIVLJENJE GOVORI |
KATARINA TEKAKWITHA
MATER ET MABISTRA
Socialni nauk Pija XI.
Tako se je imenovalo indijansko dekle divjega plemena rdečekoicev Moha\vks, ki bo morda postala svetnica Severne A-merike. Amerikanci jo častijo in se k njej zatekajo že več časa, saj so jo tudi proglasili za zavetnico skavtov.
Zadeva za beatifikacijo te izredne duše se vleče že od leta 1939. Pij XII. je zadevo pregledal, občudoval junaštvo in svetost indijanske device ter je z naklonjenostjo priporočal, naj se zberejo vsi potrebni dokazi. Pred kratkim pa je zadeva bila predložena sedanjemu sv. očetu.
Katarina je živeta kot indijanka v samotnih krajih Severne Amerike, in sicer 20 let v poganskem ambientu, zadnja štiri leta pa v krščanskem svetu.
Rodila se je teta 1656 v Auresville, t' državici New Yorka, in je preživela svojo otroško dobo med sorojaki, ki so bili znani po svoji divjosti in krutosti, saj sta med njimi prevladovali sovraštvo in maščevalnost. Bili so spretni lovci zobrov, ambiciozni in krvoločni, na smrt so obsojali stare in bolne, mučili in pobijali vojne ujetnike.
Oče tega dekleta je spadal k svetu starešin, bil je lovec in hraber bojevnik. Pri nekem roparskem pohodu na bližnje pleme, ki je bilo že katoliško, je ugrabil ženo, ki mu je pozneje dala hčerko Katarino. Toda deklica je zaradi kužne bolezni koz ostala sirota, ko je imela štiri leta. Ohranila je tudi znake bolezni, a kljub temu je bila lepa. Tedaj so jo vzele v oskrbo sorodnice poglavarja neke vasi, ki je mejila s Kanado. Deklica je podedovala od svoje matere krščansko dušo in lep značaj, rasla je dobra in krepostna ter želela skrito živeti. Ni se družila s so-vrsticami in ni hotela slišati o poročnih ponudbah. Marsikdo, ki ga je zavrnila, jo je zasovražil, črnil in obrekoval; tudi poglavarji raznih plemen so jo grdo gledali in slabo ravnali z njo.
Toda ni se zmenila za mnenje ljudi, vztrajala je na izbrani si poti. Delala je od zore do mraka, vzpodbujala prijateljice k dobremu in, če ji je bilo le mogoče, se je rada podata na dolga pota, da bi slišala misijonarje. A ker je bila zelo boječa, si jih ni upala vprašati za sv. krst. Ko je jezuit Lambenville obiskal njeno vas, jo je prvič srečal in pobliže spoznal. Krščena je bila leto po tem.
Ostala je še nekaj časa v svoji vasi, kjer je hodila, kot vsako drugo dekle, na lov v gozd in cele dni trdo delala. Ostajala je tudi ponoči v gozdu, kjer se je nemoteno potopila v molitev. Ob sončnem vzhodu je molila dolgo časa, nato je pomagala ženskam pri raznovrstnem delu, sploh se je trudila in mučila dosti več kot so ji moči dopuščale. Poleg tega pa se je pogostoma postila, pokoravala ter bičata.
Nekega dne je bila prisiljena zateči se na bližnjo misijonsko postajo, ker so jo divji sorojaki obrekovali in zasledovali.
Ostala je v misijonu, kjer se je posvetila molitvi, delu in pokori.
A bilo je že prepozno. Dekle je bilo izčrpano in bolno in zato je obležala, sprejela sv. popotnico in na veliko sredo leta 1680 je izdihnila z besedami »Jezus, Marija«.
Četrt ure po njeni smrti se je zgodil prvi čudež. Njen mrliški in bled obraz se je kar nenadoma spremenil, postal je krasen, tako da so vsi začudeni obstrmeli. Indijanci pa je niso hoteli pokopati. Čudež je trajal ves teden, do pogreba. Šest dni po smrti se je Katarina prikazala v svetlobi blaženih znanemu misijonarju in mu napovedala, kar se je v nekaj letih izpolnilo. Prikazala se je tudi drugim znancem in dajala nasvete.
Mnogo ljudi, naj bodo beti ali rdeče-kožci, roma na njen grob, nekateri da jo prosijo milosti, drugi da se ji zahvaljujejo za prejete dobrote.
Amerikanci poznajo mnogo zgodb in legend o svoji takozvani divji devici. Vse opevajo njeno ljubezen do Boga, do kreposti, zlasti do ponižnosti in svetosti.
Slava tega indijanskega dekleta se je tako razširila, da so jo umetniki iz raznih dežel, tudi iz Kitajske, skušali naslikati in upodobiti. Pred kratkim pa je pisateljica Nora Routledge iz Kanade spisala dramo o življenju rdečekožke, ki jo je nato oddajal radio v Združenih državah in v Kanadi.
Ko bo katoliška Cerkev proglasila to Indijanko za svetnico, bodo Indijanci Sev. Amerike čutili še bolj, da so tudi oni enakopravni člani kraljestva božjega na zemlji...
Kongres ameriških visokošolcev
Od 28. avgusta do 2. septembra bo v Kaliforniji kongres zastopnikov katoliških visokošolcev, ki obiskujejo državne ali nekatoliške univerze. Visokošolci so združeni v Nevvman-Club. Organizacija šteje nad 500.000 članov. Na kongresu bodo razpravljali o laičnem apostolatu.
Za črni kontinent
Ob prvi obletnici neodvisnosti republike Slonokoščene obale v Afriki je sveti oče poslal posebno pismo nadškofu v Abidjan. V njem papež poudarja najprej dejstvo, da si je Cerkev vedno prizadevala za materialni in duhovni napredek črnega kontinenta, in papež osebno je že dostikrat pokazal, kako mu je pri srcu afriški kontinent in verniki na njem. Toliko bolj se je ta ljubezen pokazala v tem, da je osebno posvetil v škofa tamkajšnjega nadpa-stirja. V republiki Slonokoščene obale je Cerkev v vedno večjem razmahu, katoličani predstavljajo deseti del vsega prebivalstva in imajo sedem škofij. Posebej poziva papež voditelje in katoličane, naj študirajo socialno vprašanje in naj po njem tudi delujejo.
Sv. oče Janez XXIII., povzame v svoji encikliki Mati in učiteljica tudi socialni nauk Pija XI., kakor ga je ta razvil v encikliki Quadragesimo anno leta 1931. Ta papež je najprej v svoji okrožnici podčrtal pravico in dolžnost Cerkve, da doprinese nenadomestljivo svoje delo k reševanju težkih in nujnih socialnih problemov, ki mučijo človeško družino. Potrdi nauk Leona XIII., podrobno opredeli nekatere točke v socialnem nauku, glede katerih so med katoličani nastali dvomi, nato pa pokaže krščansko socialno misel v luči modernih in spremenjenih časov.
Dvom je nastal predvsem v nauku o privatni ali zasebni lastnini, o plači, o odnosu katoličanov do neke vrste umerjenega socializma. Glede zasebne lastnine Pij XI. v svoji okrožnici podčrtava na-
»Pumerin« ima 250 let
Eden najstarejših zvonov na svetu, »Pu-merin« iz stolnice sv. Štefana na Dunaju, je bil dne 21. julija star 250 let. Leta 1711 so namreč vlili zvon iz brona 180 topov, ki so jih zaplenili Turkom v teku njihovega obleganja Dunaja leta 1683. Zvon tehta 19 ton in je oznanjal nad dve stoletji narodu vse velike dogodke. Molčal je samo od leta 1878 do 1. 1925 zaradi resne nevarnosti, da bi se poškodoval zvonik.
Nova cerkev v Izraelu
V izraelskem pristanišču Hajfi je apostolski vikar Peter Jurij Chiappero blagoslovil novo cerkev v čast svetemu Jožefu. V cerkvi je prostora za tisoč ljudi.
Sto misijonarjev
Nedavno je škof v Roermundu na Holandskem pri posebni slovesnosti v stolnici izročil 100 misijonarjem misijonske križe. Slovesnost je organizirala holandska duhovniška misijonska zveza; katoliška radijska postaja pa je prenašala celotno slovesnost, med dragim tudi slovesni vhod novih misijonarjev v stolnico.
Nov zvon v Dachauu
V bivšem koncentracijskem taborišču Dachau so slovesno blagoslovili nov zvon, ki tehta 3.000 kg. Za spominsko kapelo so ga darovali bivši avstrijski interniranci tega taborišča. Pri slovesnosti so bili prisotni: pomožni škof iz Miinchena Neu-hiiusler, avstrijski predsednik narodnega sveta dr. Figi, poljedelski minister pri bavarski vladi in veliko število dragih bivših internirancev.
ravno pravico do nje in njeno posebno socialno stran. Zato zasebna lastnina ni kraja , ni tatvina, kot trdijo socialisti.
Kar zadeva problem plače, odločno odklanja Pijeva okrožnica mnenje tistih, ki jo imajo za krivično po svoji naravi, obsoja pa nečloveško nizke in krivične plače, ki so neredko bile, ter podčrtava načela in pogoje, na katere je treba gledati, da plača ne žali pravičnosti in enakosti.
Glede tega Pij XI. jasno podaja načelo, da se morajo delavske pogodbe tako urejati, da bo družba imela korist ter da bodo delavci soudeležni pri lastnini ali pri upravi ali pa deležni v neki meri doseženih dobičkov.
Kar zadeva probletn razmerja med komunizmom in krščanstvom papež Pij XI. v okrožnici »Quadragesimo anno« podčr-
Katoliške bolnice v Ghani
Katoliške misijonske bolnice v Ghani v Afriki vršijo važno vlogo v narodnem življenju. Vlada zelo ceni delo katoliških bolnic in jim nudi gmotno pomoč.
Slovenske noše na kanadski slavnosti
V slavnostni povorki skozi torontske ulice ob državnem prazniku Kanade je bila tudi skupina slovenskih narodnih noš, ki je med gledalci zbudila veliko zanimanja. V televizijski oddaji Okoli po svetu v Torontu pa je govoril slovenski časnikar Vladimir Mauko o Sloveniji.
Privlačnost jadranske obale
Po statistikah turističnega centra je nad 2 milijona oseb preživelo sredpoletne počitnice na 130 kilometrski plaži, ki se raztega od Porto Garibaldi pri Ferrari do Cattoliche. Primat v tej statistiki si je osvojila forlijska obala od Cesenatica do Cattoliche s poldrugim milijonom kopalcev, od teh 700 tisoč samo v Riminiju. Te visoke številke so presenetile še same turistične osebnosti, ker so najvišje, ki jih je kdajkoli dosegla ta obala.
Tem številkam primerna je tudi žalostna statistika cesnih nesreč od 12. do 16. avgusta. V ankonski provinci je bilo 131 cestnih nesreč, pri katerih so izgubile življenje 4 osebe. Skupno je bilo v teh dneh po vsem italijanskem polotoku 2041 cestnih nesreč z 68 mrtvimi. Skoro 18 milijonov vozil je križarilo v vse smeri po italijanskih cestah. V videmski provinci so zabeležili med 993.800 vozili 68 cestnih nesreč, ki pa niso zahtevale smrtnih žrtev.
tava temeljno nasprotje med njima in prav tako odklanja misel, da bi se katoličani mogli okleniti nekega zmernega socializma. Prvič zato, ker socializem gleda v zemeljski blaginji najvišje dobro družbe, kar ni res; drugič zato, ker socializem zagovarja socialno sožitje samo zaradi proizvodnje in postavlja tako v nevarnost človekovo svobodo, kot pričajo države s socialističnim režimom; in končno tudi zato, ker socializem ne priznava prave socialne avtoritete.
V Pijevi socialni okrožnici pa je tudi rečeno, da se je zgodovinski položaj P° Leonovi okrožnici globoko spremenil. In našteva, kako se je svobodna konkurenca zaradi njej lastne dialektike skoro uničila, bogastvo se je nakopičilo v rokah nekaterih, s čimer imajo ti veliko ekonomsko oblast, dasi to niso lastniki, marveč samo čuvarji in upravniki kapitala, z katerim razpolagajo, kakor jih je volja.
Nadalje poudarja Pij XI. v »Quadrage-simo anno«, da je svobodno trgovanje nadomestila ekonomska hegemonija, hrepenenju po dobičku je sledila neomejena želja po nadoblasti in vsa ekonomija je tako postala strašno trda, neizprosna, krvava in si je podvrgla tudi javno oblast ter je tako nastopila doba mednarodnega denarnega imperializma.
V odpomoč tej nevarni miselnosti in nevarnemu položaju Pij XI. podaja kot temeljna načela najprej vključitev moralnega reda v ekonomski svet ter zasledovanje tako zasebne kakor skupne koristi v luči splošnega in javnega blagra za vso človeško družbo. To pa bo, po Pijevein mnenju, možno le tedaj, če se bo vzp°~ stavilo sožitje v socialnem redu z ustanovitvijo novih avtonomnih organizacij e-konomsko strokovnega značaja, pri katerih država nima kaj govoriti; dalje l vzpostavitvijo avtoritete javnih oblasti v' izvajanju njih dolžnosti v skupno dobro: in končno s sodelovanjem med političnimi oblastmi tudi na ekonomskem podroc-ju.
To, kar posebej označuje znamenito P‘' jevo okrožnico, pa je: prvič, da ne more biti najvišje merilo dejavnosti ter svetovnih ekonomskih institucij zasebna korist ali korist samo nekaterih, ne svobodna konkurenca in ne ekonomska nadoblast, ne ugled države ali naroda ali podobni razlogi. Najvišji motiv vseh teh aktivnosti in istitucij mora biti pravičnost in socialna enakost. Drugi nauk Pija XI■ v »Ouadragesimo anno« je, da si je treba prizadevati za ustanovitev posebne jun-dične ureditve tudi v mednarodnem merilu, ki naj obsega različne ustanove in ki naj jo vodi socialna pravičnost.
Novi ravnatelj ljubljanske drame
Publicist Bojan Štih, dosedanji direktor filmske družbe »Triglav«, je bil imenovan za novega ravnatelja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, čeravno je politično »pravoveren«, Si je vendar večkrat privoščil tudi svoje mnenje v kulturnih zadevah.
Dosedanji direktor Slavko Jan je pa postal rektor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani.
Bogastvo je kakor gnoj: na kupu smrdi; koristi samo ko je raztrošen po njivi-
(Bacon)
*
Če hočeš živeti v miru, skrivaj boli tvoje zasluge kakor pa tvoje napake.
(C. de Caylus)
MARIJANSKI SHOD PRI FATIMSKI M. B.
V NEDELJO 10. SEPTEMBRA NA OPČINAH
Duhovniki vabimo vse Bogu in narodu zveste Slovence na skupni marijanski shod v nedeljo 10. sept. na Opčine. Od Milj-skih hribov do Devina naj bo častno zastopana vsaka župnija, vsaka vas, vsaka verna družina!
SPORED PRAZNIKA:
Ob llh dopoldne slovesna sv. maša.
Ob 4h popoldne skupni rožni venec v cerkvi, takoj nato sledi procesija s kipom Fatimske Matere božje, po procesiji na vaškem trgu »Brdini« sv. maša, vmes govor openskega g. dekana. Po sv. maši, med katero ne bo sv. obhajila za vernike, škofov nadpastirski blagoslov in sklep našega 13. marijanskega shoda.
NEKAJ NAVODIL:
Vse žene, dekleta in deklice prinesite s seboj v procesijo šopek cvetja. — Pridite vsi v svetlih in dostojnih oblekah. — Med sv. mašo molimo iz knjižice »Naša daritev«, stran 24. Prinesite knjižico. Molimo in pojmo vsi! — Ob 15.45 bodimo vsi v cerkvi in okrog cerkve. Ker bo sv. maša na željo mnogih po procesiji, zato se začne procesija prej kot druga leta. Prosimo, ne zamujajte! Na trgu ostanimo disciplinirani in zbrani do trenutka, ko openski fantje odnesejo Marijin kip v cerkev. Takrat je razhod in ne prej. V cerkvi se bo vršilo nato darovanje za stroške našega skupnega praznika, na trgu pa bo godbeni koncert kakor vsako leto.
• Vabimo, pridite molit za mir med narodi!
• Pokažite to vabilo mnogim v vaši bližini!
• Pomagajte si na Opčine s privatnimi vozili!
• Priporočamo tudi mi, pazite na cestne predpise!
VSEM: Na veselo snidenje na 13. marijanskem shodu
na Opčinah!
Drage rojake vabijo duhovniki openskega dekanata, devinskega
dekanata in slovenski duhovniki mesta Trsta.
življenja ler
=Sn«r3nB*IMI
Radio Trst A
Poleti v vesolje in vera Letovanje v Žabnicah
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ničesar nismo sami naredili: niti enega 'atoma, ne ene rastline, ne živali; niti enega zakona niso oni postavili. Samo odkrivajo v stvarstvu čudovite sile in zakone in nekatere od njih uporabljajo, da spuščajo majhne umetne spremljevalce okrog zemlje. Ali so s tem dokazali, da Boga ni? Kdor kaj takega trdi, dela podobno, kakor če bi kak dijak, ki še ne W nič slišal o našem pesniku Prešernu in o njegovem »Krstu pri Savici«, enkrat ta spev dobil v roke, bi ga začel čitati in bi postal zanj navdušen. Naučil bi se ga, bi ga deklamiral pred drugimi, da bi še ti spoznali njegovo lepoto. Začel pa bi zmagoslavno zatrjevali: končno sem dokazal, da je trditev o nekem pesniku Prešernu samo bajka, tega pesnika sploh Bi.
Ali ne delajo prav isto brezbožniki, ki trobentajo v svet ob vsakem odkritju novih sil v naravi in novih iznajdb, da so dobili nov dokaz, da Boga ni? Sile so samo odkrili, jih niso naredili, pri novih iznajdbah niso nič naredili iz nič, marveč so samo sestavili in uporabili snovi in sile, ki so jih našli v naravi. Po kakšni logiki, po kakšni pameti potem zaključujejo, da so dokazali, da ni nikogar, ki bi Jih bil naredil?
Sicer pa niso učenjaki, ki bi kaj takega zatrjevali. Nevvton, ki je resnični iznajditelj teorije za svetovne polete, ni gledal v svojem odkritju dokaza, da Boga ni, ampak je v njem priznal nov dokaz božje •Modrosti in moči. Nevvton je bil globoko Veren.
veliki učenjaki so verni ljudje
Nič drugače ni danes. Znano je, da so največji učenjaki globoko verni ljudje. To velja tudi za učenjake v jedmi fiziki. Ko So pred tremi leti vprašali ing. Florio, ki deluje pri oddelku za polete v vesoljstvo v Washingtonu, kaj misli, ali bo osvajanje svetovnega prostora nagibalo bolj k •Materialističnemu ali idealističnemu poj-
Jutri, 1. septembra, se v Beogradu v Domu sindikatov prične toliko napovedana konferenca blokovsko neopredeljenih držav Afrike, Azije, Amerike in Evrope. U-deležilo se je bodo zastopniki 24 držav. Častno predsedstvo bo vo-
VPRaSUJETE - ODGOVARJAMO
Ali je Rome j svetnik?
V naši vasi so nekemu dečku dali ime Romej. Mati pa s tem imenom ni zadovoljna, ker pravi, da Romej ni svetniško itne Ali je to res?	Tomaž
Prebrskali smo Martvrologium Roma-nil»i (Seznam svetnikov rimske, to je katoliške Cerke) in res nismo našli svetlika z imenom Romej ali Romeo. Zato denimo, da svetnika s tem imenom v katol. Cerkvi ni.
^ako je s Katoliškim domom v Gorici?
2e nekaj časa nismo v KG ničesar brali 0 novi dvorani, ki se v Gorici zida pri ^atol. domu. Kako je sedaj z deli pri tej dvorani?	Radoveden bralec
Dela pri novi dvorani stalno napredu-,eio in lahko rečemo, da gredo h koncu.
vorana je ometena od zunaj in znotraj; strop
in stene so že opremljene z eraku-sfononi; okna so že vdelana. Kmalu bo-,,l° vdelali še vrata, ki so že napravljena. Po(l in kulise so tudi že naročene. Zato l“hko predvidevamo, da bodo vsa preosta-*a dela gotova nekako do konec oktobra kvečjemu do novembra, ko bomo lah-dvorano odprli in blagoslcnnli. V na-r,tl je, da bo prva velika prireditev v r>°vi dvorani za sv. Cecilijo, ko bomo pohabiti
vse podeželske zbore na skupen pev-koncert.
^Porabimo pa to priložnost, da naše za-Ve<fne katoliške ljudi znova poprosimo za n<lduljnja pomoč. Do sedaj so nekateri *es izdatno podprli naše skupno prizade-v«nje za novo dvorano. Vsa čast in hvala ,in‘! Toda so še številni tisti, ki se na poziv in prošnjo niso odzvali. Tudi >e Prosimo, da bi prispevali za novo dvo r°no, ki bo lepa in čedna, a bo tudi dra-ker je pač danes vsako zidanje zdru-
z občutnimi stroški. Ne pozabimo: a»ien na kamen palača. S skupnimi črni bomo dobili dvorano, ki nam bo Vsem v ponos in v veselje.
Odbor KD
movanju, je dobesedno odgovoril: »Osebno mislim, da bo oprostitev človeštva ozkih zemeljskih mej postavilo človeški rod pred skrivnosti vesoljnega prostora, ki bodo še bolj kakor naravni zemeljski pojavi opozarjali duha na bivanje Boga. Poznal sem mnoge učenjake, ki so bili znani materialisti; pa so danes, ko se ob vsakem novem odkritju množijo vprašanja, ki jih ne znajo razrešiti, pripravljeni, čeprav neradi, priznati neki višji red.«
Na take izjave takoj slišite odgovor: to je samo en glas. Kaj pa ruski učenjaki; ti so sposobni še več narediti, kakor drugi, pa so kljub temu brezverni. — Ali so brezverni ali verni, tega ne vemo. Njihovih izjav ne poznamo. Ali si morete misliti, da bi mogli svobodno izjavljati, če bi verovali? Odkritja in iznajdb ne uporabljajo za širjenje brezboštva učenjaki, marveč pristaši brezbožne komunistične stranke, ki imajo napolnjene svoje glave z zastarelo nemško filozofijo.
Čimbolj učenjak napreduje v odkrivanju, tembolj spoznava, da je treba še mnogo odkriti. Neizmerno polje, ki se širi pred njim, ga nujno postavlja pred neskončnega Boga. To priznanje samo po sebi vzbuja v njem čut skromnosti in ponižnosti. Vse, kar učenjak more iznajti, odkriti, uganiti, je tisto, kar je Bog sam pred milijoni in milijardami let skril v svojo neizmerno knjigo narave. Nevvton je priznal: »Zdi se mi, da nisem bil nič drugega, kakor otrok, ki se igra ob morskem obrežju in sem enkrat našel lepši kamenček, potem lepšo školjko, kakor moji tovariši, medtem ko se je pred menoj razprostiral neizmeren ocean resnice, ki je bil še neraziskan.«
Prava znanost ne samo, da ne oddaljuje človeka od Boga, ampak ga k njemu približuje, če ima pravi namen, da bi spoznal resnico. Vsak napredek znanosti, vsako novo odkritje, vsaka nova iznajdba pomeni en korak bliže k Bogu, ki je Resnica sama.	Dr.	J.	Prešeren
dil maršal Tito, kot predsednik države gostiteljice.
Delom konference bo prisostvovalo okrog 800 časnikarjev z vsega sveta. Določeno je bilo, da bodo uradni jeziki na konferenci štirje:	angleščina,	francoščina,
španščina in arabščina. Slednja kot politično priznanje pomena muslimanskih dežel, ki bodo prisotne na konferenci.
Jugoslovanski uradni krogi so izrazili globoko zadoščenje nad uradno udeležbo Tunizije, katere odposlanstvo bo vodil sam predsednik Burgiba. — Skoro vse zahodne države so na konferenco poslale svoje opazovalce.
Zaključek razprave o Bizerti
V Glavni skupščini ZN se je zaključila razprava o Bizerti, ki jo je vroča berlinska kriza močno zasenčila. Z veliko večino držav je odobrila še kar zmerno afro-azijsko resolucijo, ki obsoja ravnanje Francije v Bizerti in jo poziva, naj spoštuje poziv Varnostnega sveta, to je, da umakne svoje čete na izhodiščne položaje. Zahodne države z Ameriko vred so se glasovanja vzdržale.
i  cMoi
-)c s čudežnimi rokami
ZGODBA IZ ZADNJE VOJNE
Kersten je imel zelo široke roke. Te je postavil na Himmlerjevo telo in začel iskati boleče mesto. Medtem ko je tako iskal, se je njegov obraz ves raztegnil, gube so izginile, a oči so se mu zaprle. Zdelo se je, da v njegovem obrazu ne deluje več noben živec. Prsti pa so medtem rahlo drseli po Himmlerjevem telesu. Kmalu pa so se začeli ustavljati in iskati, kje je središče Himmlerjevih bolečin. Nenadoma je Himmler zakričal. Zdravnikovi prsti so se mu zarezali v želodec, da se mu je zdelo, da mu tam notri kar gori od bolečin.
»Prav dobro. Zdaj pa bodite mirni,« je zdravnik dejal. Himmler pa je koprnel od bolečin in se grizel v ustnice, da ne
Koča sv. Jožefa, sedaj samevaš sredi smrek ob vznožju višarskih hribov. Skoro dva meseca si bila pozorišče prisrčnega veselja in petja, a tudi molitve in dela. Splošno priljubljeni vodja msgr. dr. Franc Močnik iz Gorice zbira v tej koči že sedmo leto fante in dekleta iz sončne Goriške. A nikjer ni tako toplega sonca, nikjer tako iskrene domačnosti kot vlada v tej prijazni koči v poletnih mesecih.
Letošnjo »sezono« so otvorili otroci iz Slovenskega sirotišča. Niso imeli prav najlepšega vremena, a so bili kljub temu veseli in zadovoljni. Za njimi so prišli na dvajsetdnevni oddih fantje, ki so prekrižarili vse gore naokrog, peli in vriskali, pa jedli kot volkovi, saj so v tem času pojedli nič manj kot 80 kg kruha (bilo jih je samo 14). Kje pa je še vse drugo?
Za fanti so 13. avgusta prišla dekleta. Do konca »dekliške sezone« se jih je nabralo 13. Bila so mestna dekleta in dekleta s podeželja, iz Števerjana, Sovodenj, Gabrij, Pevme; a tu ni bilo med njimi pobene razlike. Od prvega do zadnjega dne je med njimi vladala res idealna sestrska ljubezen, iskreno veselje in smeh, ki še daleč v noč ni utihnil. Včasih je kar sredi noči zopet izbruhnil njihov glasni ha-ha-ha, prav kakor plamen, ki tli pod žerjavico. Dobri monsignor dekletom tega ni zameril, za kar so mu bile nadvse hvaležne in mu skušale povrniti s tem, da so lepo skrbele za red v koči. Pa ne samo kočo, tudi žabniško cerkev so tako očistile, da se je kar bleščala. V zahvalo so zato dobile od žabniških sester sijajno torto, ki so jo zadnjo nedeljo pred odhodom med splošnim veseljem »pospravile«.
Vesela goriška dekleta so bila vsem Zabničanom in letoviščarjem v najlepši zgled tudi v verskem pogledu. Vsako jutro so se udeležile sv. maše in skupno pristopale k sv. obhajilu. Kako bi potem ne bilo veselja v njihovih čistih dušah?
Kaj naj rečemo o tihih večerih, ko so dekleta posedala v širokem krogu pred kočo in je sredi med njimi plapolal ogenj, da so se iskre kosale z zvezdami na nebu? Zadnje večere je prišel »v vas« še msgr. Belej iz Rima, ki je sedaj na oddihu v Zabnicah, in veselega petja ni bilo konca. Smrekovi gozdovi so skrivnostno šumeli, za njimi je vstajala luna in se čudila, da je še mogoča na tem svetu tako prešerna pesem, tako iskren smeh. Zadnji pozdrav dneva je veljal Materi božji, ki je dobila svoj oltarček na gričku pred kočo. Tu so dekleta z g. monsignorjem molila večerno molitev, litanije sv. Jožefa in nato še zapela kakšno lepo Marijino pesem.
Zadnje jutro, v ponedeljek 28. avgusta, so se dekleta še zadnjič zbrala v žabniški
bi kričal. Končno je Kersten popustil in odprl oči. »Že vem,« je dejal. »Želodec je v neredu, to je jasno. Toda glavni vir vsega je razrvanost vaših živcev. In to je zelo hudo.« »Ali mi lahko pomagate?« se je Himmler proseče uprl vanj. »Zdaj bomo takoj videli,« je bil zdravnikov odgovor. Zopet so Himmlerja obšle neznosne bolečine. Zdravnik pa je medtem obdeloval njegov želodec. »Zdaj bo pa dovolj,« je končno dejal Kersten. »Kako se počutite?« Himmler ni mogel takoj odgovoriti. Nato pa je z vidnim obotavljanjem dejal:
»Kakor se mi zdi neverjetno, počutim se bolje. Da, resnično se čutim bolje.« Previdno se je nato dvignil na divanu; bal se je, da ne bi bolečin zopet občutil. Toda nič takega se ni zgodilo. Trenutno se je Himmler kar dobro počutil.
Pogledal je Kerstena: »Ali veste, da mi že nobena stvar ni več pomagala? Še morfij ne. Vi pa ste mi v nekaj minutah odvzeli skoro vse bolečine. Ah, gospod dok-
cerkvi. Msgr. Močnik je ob evangeliju imel poslovilni govor. Dejal je, da je e-den glavnih namenov letovanja v koči sv. Jožefa tudi ta, da njeni prebivalci da-jajo povsod dober zgled. Pohvalil je dekleta, ki so, kakor poprej fantje, vedno dajala dober zgled, katerega naj ohranijo tudi doma, v mestu in na vaseh. Z zahvalno pesmijo so se dekleta zahvalila Bogu za vse prejete dobrote v teh lepih dneh.
Težko je bilo slovo od prijazne koče, od očetovsko dobrega in skrbnega monsignor-ja, od veselih sovrstnic, ki bodo sedaj vsaka na mestu, ki jim ga je določil Bog, z večjim pogumom nadaljevale svoje poslanstvo, poslanstvo zavedno slovenskega vernega dekleta v zmaterializiranem svetu.
Sedaj, ko samo še misel roma v te drage kraje, bolj kot kdajkoli čutimo, kaj smo v teh sončnih dneh pridobile. Z največjo hvaležnostjo se spominjamo plemenitosti in dobrote msgr. Močnika, skrbi in dela čč. sester Magdalene, Ferdinande in Pavle ter vseh dragih deklet, ki so s svojo vedrostjo pripomogle, da so bili ti dnevi res dnevi zdravega oddiha, veselja in sreče.
Z. P.
Polifonično tekmovanje v Arezzu
Tudi letos se je vršil v Arezzu pod okriljem društva »Amici della Musiča« mednarodni konkurz polifonične glasbe, deveti po vrsti. Trajal je od 24. do 27. avgusta. Nastopalo je 28 pevskih zborov iz 9 držav: Avstrije, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Anglije, Grčije, Francije, Španije, Malte in Italije. Tekmovanje je obsegalo moške in mešane zbore ter folklorno in gregorijansko petje. V posameznih kategorijah so odnesli prve nagrade sledeči zbori: za moške zbore Ronki (Gorica) in Brno (Češkoslovaška), »ex aequo«; za mešane zbore sv. Cecilija iz Trsta in za folklorno Oxford (Anglija). Nagrade je na zaključni slavnosti podelil prosvetni minister Bosco. — Daljše poročilo bomo prinesli v prihodnji številki.
Tako živi svet
Ravnatelj nekega mednarodnega mladinskega hotela na Angleškem je postavil ob vhodu sledeči napis: Avstralske in a-meriške goste pozivamo, da bi se podali v svoje sobe pred drugo uro zjutraj; Nemce prosimo, naj bi ne vstajali pred šesto uro zjutraj; Italijane opozarjamo, naj bi nehali klepetati po 22. uri.
tor! Nikoli bi ne bil verjel kaj takega. Poslušajte, ne smete me zapustiti. Takoj vas postavim v službo SS s stopnjo polkovnika.«
Kersten je obstal. Prav nič mu ni dišala ta ponudba. Resno je odgovoril: »Gospod poveljnik, čutim se dolžnega, da vam izrečem zahvalo za čast, ki mi jo izkazujete. Toda žal, je ne morem sprejeti.« Pojasnil je nato, da živi na Holandskem z družino. Tam je njegov dom in tam ima tudi polno bolnikov, ki ga čakajo. »Toda,« je nadaljeval Kersten, »če me boste potrebovali, se prav lahko vrnem. Kar pokličite me. Poleg tega se bom sedaj dva tedna ustavil tu v Berlinu, kjer imam -tudi mnogo bolnikov.« »Potem pa pridite vsak dan k meni,« je Himmler proseče dejal. Nato pa je z odločno kretnjo pograbil za zvonec na mizi in pozvonil. Vstopil je neki pribočnik in Himmler mu je dejal: »Zapomnile si, da je doktor Kersten tukaj vedno dobrodošel. Povejte to takoj tudi drugim!«
Teden od 3. do 9. septembra 1961
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Mali Peter«, pravljica. — 12.15 Vera in naš čas.
— 14.45 15 minut z »Gorenjskim kvartetom«. — 17.00 Tvomica sanj, obzornik filmskega sveta. — 18.00 Turistični razgledi. — 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (49) »Kot si hodil, kje si bil«.
Ponedeljek: 18.30 Iz del skladateljev Julijske Benečije - G. Cambissa: Koncert za orkester - Dva samospeva. — 19.30 Znanost in tehnika - M. Pavlin: »Pomen letalskih fotografij za spoznavanje zemeljskega površja«. — 20.30 Fr. Cilea: »Adriana Lecouvreur«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 18.30 Kozina:	Davnina; Šker-
janc: Romantični intermezzo; Bravničar: Koračnica. Orkester Radiotelevizije Ljubljana vodi U. Prevoršek. — 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino. Pripravila Mirca Sancin. — 19.30 Življenja in usode -Fr. Orožen: »Arthur Mihael Ramsey, novi primas anglikanske cerkve«. — 21.00 Alpske legende - (3) J. Peterlin: »Zgodba o Lovcih«. — 22.00 Obrisi ekspresionistične poezije v nemški književnosti - J. Hribar: (4) »Franz Werfel«.
Sreda: 19.20 Lajovčevi in Kunčevi samospevi. — 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških uiicah in trgih: (9) »Canal Grande in Canal Piccolo«. — 19.40 Slovenski folklorni ansambli. — 21.00 »Pesek v oči«, komedija v dveh dejanjih.
Četrtek: 18.55 Flavtist Boris Čampa. — 19.30 Na vakance! Beležke študentom na počitnicah. — 21.00 Znani dirigenti: E. An-sermet, Rimsky-Korsakov: Suita iz opere »Zlati petelin«.
Petek: 18.55 Pianist Gabrijel Devetak.
— 19.30 Obletnica tedna - R. Bednarik: »Pred 50 leti je Theodore Roosevelt postal predsednik Združenih držav«. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 22.00 Garibaldinski pisatelji - J. Seražin: (9) »Eugenio Chec-chi«.
Sobota: 13.00 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji. — 14.45 Godalni kvintet »Zarja«.
— 15.30 Tržaški obiski: (9) »Sveta Barbara«. — 18.30 Iz del slovenskih skladateljev - P. šivic: Dva samospeva - »Smrti ni« - Sedem bagatel za klavir - Medjimur-sko kolo in rapsodija. — 19.30 Zena in dom. — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 »Osamljena duša«, radijska drama.
ZA DOBRO VOLJO
Hruščev in Fanfani
Med sprejemom italijanskih državnikov' v Kremlju, se je sovjetski ministrski predsednik približal italijanskemu ministru Segniju ter ga po ruski navadi objel rekoč: »Le stopite bliže h komunistom, kar brez strahu!«
»Oh, saj se jih ne bojimo tako; veste, v Italiji poznamo komuniste zelo od blizu,« je takoj posegel vmes Fanfani.
*
»Gospa« — zakliče eden izmed igralcev gostilničarki — »dobro bi bilo, če bi poslali enkrat te karte v pralnico.«
»Sem že storila!« odvrne gostilničarka mimogrede.
»Pa se nič ne pozna, da bi bile oprane!«
»Seveda,« odgovori krčmarica, »a poslali so mi karte nazaj s pripombo, naj pošljem rajši v pralnico ljudi, ki vsak dan nanje igrajo.«
*
»Kdaj gre vzrok za učinkom?«
»To sploh ni mogoče!«
»Kako da ne! Kadar gre morilec za pogrebom svoje žrtve!«
Tako je Kersten cela dva tedna vsako jutro hodil k Himmlerju. Ni pa tega preveč rade volje delal. Sicer bi pa njega pri Himmlerju nikoli ne bilo, če bi ne šlo zaradi nekega njegovega prijatelja Avgusta Diehna; ta je bil bogat nemški industrijalec in poznan po vsej Nemčiji. Ta je prvi prosil Kerstena, naj zdravi Himmlerja. Kersten se je temu sprva odločno uprl. Toda Diehn ga je naprej prosil: »Poslušajte,« mu je rekel, »nikoli Vas nisem ničesar prosil. Toda zdaj sem prisiljen to storiti in ne samo zaradi mene, ampak tudi zaradi drugih oseb. Poslušajte: Himmler hoče podržaviti vso industrijo pepelike in jaz bom tako med prvimi, ki bodo to občutili. Prav dobro pa vem, kako velik vpliv imate na vaše bolnike, ko jim lajšate bolečine. Saj ste me razumeli, kajne?«
In tako se je Kersten odločil. Bila je to usodna odločitev, ki je pozneje imela rešiti na tisoče človeških življenj.
(Se nadaljuje)
Pred beograjsko konferenco
Afejjpo Cifsdef
, «■< - —-
Cof6 In th* PvbHc G«r4*n
Pet sličic iz Aleppa v Siriji
Zborovanje S DZ v Gorici
Preteklo nedeljo je SDZ v Gorici imela sestanek zaupnikov. Prišlo jih je lepo število posebno z dežele. Bile so zastopane vse slovenske vasi z Goriškega in mesto.
Sestanek je otvoril dr. Kacin, ki je takoj predal besedo dr. Sfiligoju. Ta je z jasno in gorko besedo orisal politični položaj slovenske manjšine po zadnjih majskih volitvah. Prikazal je potek volilnega boja, ki je bil nepričakovano oster in hud. SDZ se je v tem boju znašla sama zoper številne tuje in domače nasprotnike. S svojimi kandidati je nastopila povsod, tudi v furlanskih občinah. Mogla je pri tem ugotovili, da so prav povsod slovenski ljudje, ki so volili za Lipo. Prav tako je bilo razveseljivo dejstvo, da so tudi po furlanskih vaseh mirno sprejeli nastop slovenske liste in ni bilo nikjer opaziti kakih izrednih nasprotovanj. To je našlo svoj odmev tudi v goriškem občinskem svetu in pa v pokrajinskem svetu, kjer so mirno sprejeli pozdravne besede zastopnikov slovenske liste v slovenščini. Prikazal je nato zadržanje izvoljenih zastopnikov SDZ v goriškem mestnem svetu, kjer so zavzeli stališče konstruktivne opozicije, ki je pripravljena podpreti vsa tista prizadevanja občinskega odbora, ki so ali ki bodo v korist Občinarjev, s posebnim ozirom na potrebe okrajev, kjer prebivajo Slovenci. To konstruktivno zadržanje demokratičnih Slovencev je dobilo priznanje tudi od strani italijanskih demokratičnih strank in njenih predstavnikov, posebno še bivšega župana dr. Ber-nardisa, ki je izrazil svoje priznanje skupini SDZ v občinskem svetu ravno zaradi njenega lojalnega in odkritega zadržanja pri občinskih debatah.
Seveda poročevalec ni mogel mimo volilnega boja, ki ga je SDZ bila posebno v števerjanski občini, kjer so se zoper njo zarotili ne samo titovci, temveč prav tako zagrizeno nekateri domačini pod vodstvom ital. grofa. In kljub temu je zdržala ter si pridobila še novih glasov ter tako ohranila občino trdno v rokah slovenskih demokratov. Spomnil je tudi, da je SDZ navzoča tudi po drugih občinah, četudi nima v njih večine. Kot opozicija se njeni člani skrbno udejstvujejo v občinah Sovodnje in Doberdob.
Sledil je referat dr. Antona Kacina o deželni avtonomiji s posebnim štatutom. Orisal je ital. ustavo iz leta 1848 in težnje raznih ital. dežel po avtonomiji, ki so končno našle svojo ostvaritev po drugi svetovni vojni. Prikazal je prizadevanje SDZ v Gorici za deželno avtonomijo s posebnim statutom, kot jo za našo deželo predvideva ustava. V tem oziru je SDZ napravila veliko nalogo, saj se je prva že leta 1947 izrekla za deželno avtonomijo, ko so bili komunisti obeh veroizpovedi in tudi socialisti njeni ostri nasprotniki. Poudaril je gospodarske in druge koristi, ki jih bo tudi naše ljudstvo imelo od deželne avtonomije. Zato se je dosledno izrekel za ustanovitev dežele Furlanija Julijska Benečija.
Tu je sledila tretja točka nedeljskega sestanka, in sicer obravnavanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino, kot predvideva člen 6 ital. ustave. K temu vprašanju se je zopet oglasil dr. Sfiligoj, ki je prikazal njegovo nujnost in ustavnost. Razložil je, da moremo tak zakon zahte-i vati ali v okviru bodoče dežele ali pa naravnost od parlamenta, kot je predvideno v ustavi. Poudaril je prednosti tega slednjega postopka in stavil formalni predlog, da SDZ po svojih zastopnikih zahteva od parlamenta v Rimu, da prejme zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji, kot je predvideno v čl. 6 ital. ustave. Ko stavi predlog na glasovanje, ga vsi navzoči soglasno sprejmejo.
Sledi še počastitev žrtev demokratičnih Slovencev od strani titovskega nasilja ter voditeljev, somišljenikov in prijateljev SDZ, ki so v prejšnjih letih umrli.
Sledila je nato debata in razni predlogi. Ko so povabljeni zastopniki zapuščali dvorano, so imeli vtis, da so zopet napravili nov korak za obrambo naših narodnih koristi v Italiji, za katere se moramo košček za koščkom boriti, da nam jih priznajo.
Duhovne vaje v Gorici
Temna noč je že pokrila Gorico, ko se je lepo število deklet zbralo v uršulinskem samostanu, da bi opravilo duhovne vaje. Lahko bi jih bilo več, posebno mladih, a žal moramo priznati, da je tudi med slovensko mladino premalo navdušenja za vzvišene ideale.
Duhovne vaje je vodil č. gospod Jože Jurak. Z lepo preprosto besedo, podprto s številnimi lepimi zgledi, nam je odkrival lepoto božjega življenja in božje milosti.
Z molitvijo k Sv. Duhu, da bi nas razsvetlil in prav vodil, so se začele duhovne vaje. Postale smo si vse sestre in on naš brat — naš prijatelj. Zbrale smo se, kot nekoč apostoli na Sinajski gori in poslušale božji nauk. Gospod voditelj nas je vodil od stvarjenja sveta pa tja do bin-koštne nedelje, ko je nad apostole prišel obljubljeni Tolažnik. Poslušale smo razlago o božji milosti, ki jo Bog daje vsakemu, ki se resnično skesa. Slišali smo, da tudi Jezus ni bil izvzet od preizkušnje, saj je Bog dovolil, da ga je satan skušal. Zato ni nič čudnega, če smo tudi mi podvrženi skušnjavam; zato dokler preizkušnja traja, porabljamo trpljenje sebi v za-služenje. Da pa bomo vstali iz greha in se osvobodili skušnjav, je molitev nujno potrebna. Najodličnejše sredstvo, po kateri se duša daruje Bogu, je daritev sv. Maše. Tu dobimo moč, da premagamo vse boje, ki nam jih svet nudi.
Po zaključni slovesnosti, potem ko smo v zakramentu prenovile svoje notranje življenje, smo se polne navdušenja zahvalile g. voditelju za prelepe ure, ki smo jih prebile v samoti in po prisrčnem slovesu smo se vedre in zadovoljne vrnile k svojim vsakdanjim dolžnostim s trdnim namenom, da bo spomin na duhovne vaje ostal neizbrisen v naših dušah in da bo kot svetla lučka razsvetljevala temne ure, ki nas morda čakajo v bodočnosti.
Udeleženka
Slovensko Alojzijevišče v Gorici
Starši, ki so se namenili poslati v naš zavod kakega fantiča, naj pohite z zadevno prošnjo. Priložijo naj njegov rojstni list in spričevalo o lepem vedenju. Oboje jim izda domači gospod župnik. Lahko se tudi osebno zglase tu v zavodu (ul. Don Bosco, 3), da poizvedo o pogojih za sprejem in o čem drugem, kar jih zanima.
Vzdrževalnina je nizka. Revnim dijakom se po možnosti še zniža. Priložiti pa morajo v ta namen posebno prošnjo za znižanje, v kateri navedejo svoje gospodarsko stanje. Prošnjo za znižanje mora potrditi domači župnik.
Alojzijevišče je vzgojni zavod, ki ga vodijo duhovniki. Poleg hrane, stanovanja in pomoči pri učenju prejemajo dijaki tudi krščansko vzgojo. Vodstvo se trudi, da dijake vzgoji v dobre in poštene fante, ki bodo v čast in veselje staršem, narodu in Bogu.
Za prenovljenje naše kapele smo nabrali okoli 100.000 lir. Potrebovali bi seveda večjo vsoto, vendar se bo dalo tudi s to nekaj napraviti. Bog povrni prav o-bilno velikodušnim dobrotnikom.
Dne 4. septembra začno ponavljalni izpiti. Dijaki, ki imajo te izpite, naj se pravočasno pozanimajo, kdaj so na vrsti, da ne zamudijo.
Sovodnje
Smrt krščanske žene
V sredo 23. avgusta smo ob obilni udeležbi ljudstva pokopali Frančiško Ceščut, dobro krščansko mater. Učakala je 71 let. Dalj časa je bolehala, toda vedno je vdano prenašala svojo bolezen in bila vsem v najlepši zgled. S pokojnim možem sta imela četvero otrok, katere sta vse vzgojila v dobre kristjane in zavedne Slovence. Enega sina je izgubila v zadnji vojni. Zavedala se je tudi, kolike važnosti je za krščansko družino dober tisk, zato je bilo v njeni hiši vedno le dobro slovensko čtivo, posebno še Katoliški glas, na katerega je bila že od začetka naročena.
Bog ji daj večni pokoj, njenim preostalim, posebno še hčeri Danici, poročeni Lasič, pa naše iskreno sožalje.
Števerjan
V nedeljo zvečer je nastal požar v hiši kolona Alojzija Dornika na Ščednem. Ko so prihiteli sosedje in sporočili Dorniko-vim, da gori, so se vsi takoj odpravili gasit. Rešili so vso živino v hlevu, niso pa mogli rešiti hišne opreme. Poklicali so tudi goriške gasilce, ki so imeli mnogo dela, da so zadušili plamene. Skoda je precejšnja in jo cenijo približno na skupno milijon lir. Ni še znano, kaj je pravzaprav povzročilo požar, vendar pa se zdi, da je iskati vzroke v seniku. Sosedje in drugi vaščani so Dornikovim dali prvo pomoč, saj jih je nesreča hudo oškodovala.
Doberdob
Velik ropot in pokanje min spremlja vrtanje in kopanje globokih jarkov za napeljavo novih cevi novega vodovoda. Skoraj vse ulice so razrite in kažejo nenavadno sliko vasi. Čeprav je bila prejšnji mesec neznosna vročina, vendar se je pogumni in marljivi delavci niso ustrašili. Samo za kosilo prenehajo od poldne do enih, potem pa naprej, čeprav večina Do-berdobcev počiva v popoldanskih urah. Marsikdo se čudi, čemu ne naredijo zmernejši urnik dela; saj še živali trpijo vročino in tudi ni neznano, kako so drugod (v Gorici) nehali z delom po cestah zaradi velike vročine!
Niso še nehali pripovedovati izredno lepe vtise s Koroške letošnji izletniki 12,-13. avg. Gospa sveta, knežji prestol, Celovec, Klopinjsko jezero, župnija g. Voš-njaka, gospodinjska šola, pivo, vrtiljak petje, šale, smeh, nemščina in toliko drugega. Kar lepo število nas je bilo skupno
Nabrežinska zadeva pred Državni svet
Kot poroča nedeljski »II Piccolo«, je Italijanska ustanova za istrske begunce (O. A.P.G.D.) vložila formalen priziv na Državni svet v Rimu, ki je najvišje upravno sodišče v državi, zaradi tega, ker ji je nabrežinska občina odbila dovoljenje za gradnjo 268 stanovanj v Sesljanu. Kot znano je nabrežinski občinski svet zavrnil prošnjo omenjene ustanove za zidavo begunskih stanovanj iz razloga, ker bi tako umetno naseljevanje istrskih beguncev spremenilo narodnostni značaj občine.
Italijanski nacionalisti so seveda zagnali velik hrup proti temu. Govorilo se je že, da bo vladni komisar dr. Palamara poslal komisarja »ad hoc« kot pred leti, ko je županoval g. Terčon. Kot zgleda so pa sedaj ubrali drugo pot. Kaj je v ozadju, se še ne ve.
Sv. Ivan
Preteklo sredo nas je zapustil naš dragi »Jože«, to je Jože Štrajn, dolgoletni cerkovnik naše župnijske cerkve. K Sv. Ivanu je prišel kot šestnajstletni mladenič še v prejšnjem stoletju in služil cerkvi 57 let. Vse naokrog ga je poznalo. Bil je razumen mož, dobrega srca, zvest v svojem delu. Rodil se je v Dolini pred 79 leti.
Zadnje dve leti je prebil na stanovanju svoje hčere. Naglo je pešal, iskal pomoči tudi v tržaški bolnici, kamor so ga prenesli tudi zadnji dan, a mu ni bilo več pomoči.
Pretekli petek popoldne so ga prepeljali nazaj v svetoivansko cerkev, odkoder se je razvil pogrebni sprevod do Bo-šketa. Poslednjič so mu zapeli svetoivan-ski zvonovi. Zelo številna množica je pokazala, kako veliko prijateljev je imel. Z Jožetom se je poslavljal nekdanji Sv. Ivan, ko je bilo pri nas še lepo.
Pretekli ponedeljek je posvetil prevzvi-šeni g. škof novo kapelo sv. Avguština v Podlonjerju. Tu so namreč zgradili veliko hiš za nove prebivalce. Ker pa je ta del naše župnije najbolj slovenski, je utemeljeno upanje, da se bo poskrbelo tudi za duše slovenskega prebivalstva. Verjetno bo Kat glas, ki ima v tem okraju precej prijateljev, lahko o tem v kratkem kaj veselega poročal.
Mačkovi j e
Zahvala
Ker smo ta dopis zadnjič prejeli prepozno, g a objavljamo danes. (Ured.)
Težko prizadeta družina Slavec s Križ-pota 75 se ob tragični izgubi ljubljenega sina Alcideja želi s tega mesta iskreno zahvaliti vsem, ki so na kakršenkoli način z njo sočustvovali v težkih trenutkih. Posebna zahvala č. g. Stanku Janežiču za njegove poslovilne besede, pevskemu zboru, mladini iz Mačkovelj in Prebenega za ves trud in zanimanje, godbi in vsem o-stalim, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
*
Pravzaprav se nismo že dolgo oglasili, zato hočemo danes izrabiti priliko, da povemo več stvari.
Razvita motorizacija je spet pobrala svojo neizprosno žrtev. Že v nedeljo pred Velikim Šmarnom se je na glavni cesti pri Borštu tragično ponesrečil devetnajstletni mladenič Alcide Slavec. Naslednje jutro je v tržaški bolnišnici podlegel poškodbam. 15. avgust ni bil zaradi tega nič kaj prijeten, ker smo vsi bili pod mučnim vtisom tragične nesreče. — Pogreba se je udeležilo izredno veliko število ljudi, posebno mladine.
s Števerjanci — 58 — in povečini mladina !
Poročila sta se (19. avg.) Karel Lavrenčič in Adorina Frandolič, oba zvesta člana cerkvenega zbora. Na novi poti jima želimo obilo božjega blagoslova in sreče!
Še znamo hoditi, so rekli oni letošnji romarji, ki so jo ubrali peš po stoletni poti na Sv. Višarje 19. avgusta. Ostali pa so nas prišli čakat s križem h kapelici — kakor je bilo v začetku - tako še sedaj (?) in najbrž ne več na vekomaj! Dež nas je sicer motil, a ni preprečil nočne procesije s svečami okoli hriba med petjem litanij z odpevi. — Saj če manjkajo te prelepe navade, postane tudi romanje »suhoparno«, kakor toliko modernih reči!
Ponesrečil se je Jožef Ferletič v soboto 26. avg, ko mu je v Foglianu »Fiat 600« prekrižala pot. Zaradi poškodb so ga prepeljali v tržiško bolnico, od koder pa se bo najbrž kmalu vrnil k svoji družini s tremi otroci.
V nedeljo 20. avgusta smo priredili romanje na Sv. Višarje, katerega se je udeležilo čez petdeset oseb. Po jutranjem dežju smo imeli krasno sončno vreme, tako da so bili vsi zadovoljni. Vse je poteklo v pravem redu, posebno živa je bila mladina. Zato bo treba prihodnjič za mladino poseben avtobus, da bodo tudi starejši zadovoljni.
*
Za nedeljo 10. septembra vlada veliko zanimanje, kako se bo šlo na tradicionalno marijansko slavje na Opčine. Po vsej verjetnosti kaže, da bo za prevoz na razpolago poseben avtobus. Zato kdor le more, naj že sedaj misli na svojo prijavo.
*
Po glavni vaški poti so že dalj časa v teku cestna dela za ureditev kanalizacije. Del poti so že dokončali in asfaltirali. — Upajmo, da ne bo ostalo samo pri tem, ampak da bi se čimprej lotili tudi asfaltiranja glavne dohodne poti v Mačkovlje. Cas bi bil, da bi se provinca zganila, saj je denar že na razpolago.
ZA DOBRO VOLJO
Ker so ljudje, posebno še ob deževnem vremenu, hodili po travi namesto po stezi, je neki tirolski kmet del na travnik tablico z napisom:
»Ljubi bralec, drži v glavi:
Hod’ po stezi, ne po travi, da se lahko brez težave loči te od vola, krave.«
*
»Kaj bi storil, če bi imel srečo dobiti lepo, pametno in še bogato dekle za ženo?«
»Kaj bi potem napravil? Nič!«
*
Pri odvetniku. »Za eno majhno vprašanje ni treba menda nič plačati?«
»Seveda ne. Pač pa za odgovor!«
Pešci - pozor!
V Los Angelesu je stražar ustavil pešca, ki je prekoračil cesto, ko je bila v sema-foru rdeča luč. »Pazite, da vas prihodnjič več ne zasačim,« mu je rekel, ko mu je podal listek za plačilo kazni, »kajti pri tretjem takem prekršku vam odvzamem čevlje.«
*
V Teheranu vlada med meščani skrajna brezbrižnost do cestnih signalov. Nihče jih ne spoštuje in upošteva. Cestna policija si je zato zamislila posebne vrste kazni, ko denarne niso nič več zalegle. Pobrala je vse kršitelje cestnih predpisov, jih naložila na tovornik in jih odpeljala na samoten, 15 km oddaljen kraj, od koder so se morali, hočeš nočeš, peš vrniti v mesto.
OBVESTILA
ROMANJE NA BARBANO bo letos na praznik žalostne M. B. 15. septembra. Odhod iz Gorice bo s Travnika ob 6h zjutraj. Vpisovanje za Gorico sprejema %■ Štefan Kleindienst, fotograf na Travniku.
POPRAVNI IZPITI NA OSNOVNIH ŠOLAH (drugi rok). Popravni izpiti čez 2. razred in dovršni izpiti 5. razreda se pričnejo 4. septembra s sledečim razporedom istočasno za goriško in dobrdobsko okrožje in sicer: 4. in 5. septembra čez II. razred na vseh šolah. 5., 6. in 7. septembra čez V. razred na vseh šolah.
Izpitne komisije so iste kot v prvem roku. Učitelji naj dvignejo vpisnice na ravnateljstvu še pred izpiti.
Glede vpisovanja, ki bo, baje, od 25. do 30. (septembra bodo dana, naknadno, podrobna navodila.
RAVNATELJSTVO Nižje Trgovske Strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za I., II. in III. razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumonte:
1. Rojstni list od anagrafskega urada;
2. Potrdilo o precepljanju;
3. Potrdilo o zdravih očeh;
4. Zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo na tajništvu šole.
RAVNATELJSTVO državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vasovanje učencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., II. in III. razred do vključno 25. septembra t. 1., vsak dan od 10. do 12. ure od 4. septembra dalje-
Obenem opozarja učence in učenke, k1 so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek 4. septembra ob 8.30 na sedežu tečaja v Nabrežini.
Razpored in urnik izpitov sta na vpogled na oglasni deski tečaja v Nabrežini-
»MATI UBOGIH« — to je naslov nove knjižice, ki govori o Marijinih prikazovanjih v Belgiji L 1933. Knjižica je 1°P in koristen prispevek za Marijine praznike v septembru. Cena: 50 lir. Dobi se P1" gg. duhovnikih, pri Fortunato v Trstu 1° pri Kat. glasu v Gorici. — Priporočam0-
RAVNATELJSTVO Nižje srednje š°Ie (gimnazije in Strokovne šole v Gorici sporoča, da se popravni izpiti pričnejo ^ septembra ob 8.30 s pismeno nalogo |Z italijanščine in se bodo nadaljevali v vrstnem redu, ki je razobešen na oglas111 deski šole.
RAVNATELJSTVO Državne industrijske strokovne šole na Opčinah: Vsi popravni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 19^ 1961 se prično v ponedeljek dne 4. septembra ob 8.30 zjutraj. Natančen razpored in umik izpitov sta na vpogled 1,3 razglasni deski v šolski veži.
APOSTOLSTVO MOLITVE sporoča, & bo romanje na Opčine 10. septembra P°" poldne k Marijinemu shodu. Vpisovanje pri fotografu Kleindienstu.
DAROVI
Za Katoliški dom: A. L. 1.000; I- 11 2.000; K. H. 1.000; M. K. 1.000; N. N. 2.0$'' N. N. 1.000; N. N. 1.000; družina Kore0 2.500; družina Susič 1.000; Čuk Vojk0 1.000; Kerševan Josip 3.000; Valantič ^ rica 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.300; dru*' benica Rezka 1.000; N. N. 1.000; Srebert11 Mira 1.000; Kosič Karmela 2.000; Brem°° Štefanija 1.000; družina Štekar 500; God čan 1.000; Vetrih Ivan 15.000; Kogoj -los 30.000; N. N. 1.000; trgovina ČamP3 2.000; č. g. Wolbang Karol- ZDA 6.200; N-N. družbenica 5.000; N. N. 10.000; Mariji113 družba 12.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp03-trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 2 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo Tiska tiskarna Budin v Gorici
+
Sporočamo žalostno novico, da nas je v New Yorku 18. t. m. v starosti 68 'ot nenadoma zapustil naš nepozabni
DANIJEL LEGHISSA
Pokojnik zapušča ženo Gizelo, sina Narciza, hčerko Normo, brate Karla v Gorici, Franca na Reki, sestro Margerito v New Yorku in ostale sorodnike.
Pogreb je bil s sv. mašo zadušnico.
Žalujoči: žena GIZELA In otro0*
Ne\v York, 22. avgusta 1961.