Za suknjič
dolgo tudi
urednik
Moj bralni stik z Našo skupnostjo seže v sam njen začetek, to je še v Moščansko kroniko in Moščansko skupnost. Tedaj sem bil polovico mlajši in zanimalo me je prav vse — tudi stvari, ki so se tedaj dogajale v tedaj za nas Poljce sosednji občini Moste. No, razvoj nas je kraalu zdru-žil in tedaj je Moščanska skupnost postala tudi naš časopis, časopis na-šega vzhodnega dela, ki je bil prej zaokrožen v občino Polje. Kmalu pa sem postal tudi dopisnik Naše skup-nosti. Ker sem v Saturnusu opravljal podobno delo, sem lažje razumel cilje občinskega časopisa in še po-sebno napore, da odločanje delovnih Ijudi in občanov preraste ozke plo-tove tovarn in krajevnih skupnosti ter se uveljavi na vseh drugih področ-jih in ravneh. Ugajal pa mi je tudi uredniški odbor, ki je z velikim entu-ziazmom ustvarjal številko za števil-ko. In pravzaprav se niti dobro zave-del nisem, pa sem tudi sam postal član uredniškega odbora in leta 1974 tudi urednik.
Leto kasneje sem težkega srca za-pustil Satumus in postal prvi poklicni urednik Naše skupnosti. To je bilo obdobje uveljavljanja delegatskega skupščinskega sistema, obdobje prvih korakov v praksi in trudili smo se na vso moč, da bi tudi z Našo skupnostjo temu času dali kar naj-več. Trudili pa so se tudi drugi, Naša skupnost jim je želela povsod in vedno priskočiti pa so se dolžnosti kajpak kopičite. Delegatske tribune — tedaj še priloge Naše skupnosti — so postajale vse debelejše, začeli smo organizirano predstavljati literarne in druge ustvarjalce, ki je bilo nji-hovo delo tako ali drugače povezano z našoobčino, inčezleto in danzačeli izdajati še posebno umetniško pri-logo 25. MAJ.
Lektorstvo je razumljivo opravljal naš Milan, Vse drugo — od novinarskega dela prek tehničnega urejanja, postavljanja v liskarni, korektur pa vse do zadnjih revi-zij, je tedaj ležalo na meni.
Ker sem bil prvi poklicni delavec v uredništvu. so premnogi menili, da imam čas;i v izobilju. Kot prvi predsednik družbenopolitičnega zbora delegalskc skupščine pa sem sc tudi polno angažiral. Drugih, tudi odgovornih lunkcij niti ne omenjam. Casopis pa je rasel in ni več prenesel delitve — hotel me je vsega. Treba se je bilo odločiti. No,preslopil sem med poklicne dru/henopolitične delavce. Todaobdonje nepo^rednegasstikazNašo skupnostjo, sicersamošezasuknjičdolKO, je bilo lako polno in dinamično. da bom na nek način z Našo skupnostjo ostal zvezan za zmeruj. Ko namreč enkrat poduhaš ti-skarsko črnilo, se njegovega duha nikoli več ne rešiš.
SLAVKO GERLICA