Izhaja vsako sre~Oi Cene s lei.zz Din 32,-* pqllels§ Din 16.—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64.—. — Poitno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena inseiatocn: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt slrani Din 500.-, '/i strani Din 250-, Vi» str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.Z0,
Katoliška akcija.
»Kmetski list« se večkrat peča s katoliško akcijo, kajpada v odklonilnem smislu. V svoji številki z dne 26. junija razpravlja o njej na dveh mestih: v dopisu iz Vač in na uvodnem mestu. Na obeh mestih pride do istega zaključka, kakor voditelj indijskih narodnjakov Gandhi napram Angležem: ne sodelovati. Pisec uvodnega članka v »Kmet-skem listu« skuša napram »Slov. Gospodarju« opravičiti resolucijo Zveze slovenske kmetske mladine, ki smo o nji v zadnji številki poročali. Njegov trud je zaman: ne da se opravičiti, kar ni prav. Ni prav, marveč je protislovno, na eni stran na vsa usta naglašati svoje krščanstvo — s poudarkom pozitivno krščanstvo —, na drugi strani pa odklanjati udejstvovanje krščanskih načel v javnem življenju, ki ga rim ski papež pod naslovom katoliške akcije zahteva od vsakega kristjana kot dolžnost krščanskega življenja. Orga-
nizacija te akcije se ima po škofijah in župnijah vršiti v podrejenosti katoliškemu duhovništvu, kakor to zahteva ustava katoliške Cerkve od prvih njenih dni. Kakšno pozitivno krščanstvo je to, odklanjati sodelovanje s katoliško akcijo radi duhovnikov in njihovih lastnosti?! Kar se tiče slovenske duhovščine, naj bo člankopisec »Kmetske ga lista« preverjen, da so moralne kakovosti naše duhovščine takšne, da je v čast in ponos slovenskemu narodu, kojega odlični in najbolj zaslužni sinovi so slovenski duhovniki. Člankopisec se je na široko razgovoril in razpisal o svetohlinskem farizejstvu, ki se je baje po slovenski zemlji tako razpaslo, da preti uničiti ne samo ves narod in vso njegovo energijo, marveč tudi vir njegove vere. Predlagamo člankopiscu v premislek in resen preudarek, ali ni nič farizejstva v tem, ako on odklanja, da bi »v župnijskem svetu pod predsed-
stvom kakega prej do nfeznosnosti obla stnega, napuhnjenega in strankarsko zagrizenega duhovna sodelovali naši poštenjaki iz Zveze« (društev kmetskih' fantov in deklet), ker so baje »preveč resnično krščanski za to«?! Ali to nič ne diši po farizejstvu, ki ga on tako vneto pobija z besedami sv.pisma? —s* Člankopisec se povzdigne do slavospe-va: »Naši fantje in dekleta in možje so poštenjaki in so verni. Zato se jim ni treba bati ničesar na tem in ne na o-nem svetu.« Pri poslednjem zagotovilu je prešel v preroštvo, za koje ni poklican. Priporočali bi mu, ker se dela tako izvedenega v sv. pismu, opomin sv. Pavla, ki ga je on očividno prezrl, ki pa velja za vse, torej tudi, da navedemo njegove besede, za njegove »pošte« njake iz Zveze«: »Dovršujte v strahu in trepetu svoje zveličanje.«
Miil cesti!
Cestni predpisi se tičejo najširših krogov prebivalstva. Da jih more vsakdo spoznati ter se o njih podučiti, smatramo za primerno in potrebno, da jih bolj potanko priobčimo. V zadnji številki smo objavili prvo polovico uredbe ministra za gradbe o zaščiti javnih potov in varnosti prometa na njih. Danes objavljamo ostalo polovico.
Kako veliki smejo biti vozovi, kakšni tovori in kakšni kolesni obroči?
Potniški in tovorni vozovi ne smejo Imeti večjih mer od naslednjih: dolžina 7.80 m brez ojesa, širina 2.50 m, razdalja osi 3.80, razdalja koles, oziroma Širina kolovoza 1.60 merjeno od sredine do sredine kolesnega obroča. Širina tovora ne sme biti večja od 2.50 m, vi-Sina ne večja od 3 m za vozove na štirih kolesih. Popolnoma natovorjen voz na štiri kolesa ne sme biti težji od 12 t brutto, voz na dve kolesi pa ne težji kot 4 t brutto (skupno s tovorom).
Za tovorne vozove je predpisana na-
slednja širina kolesnih obročev: pri vo zovili na štiri kolesa z brutto-težo do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm; pri vozovih na 2 kolesi z brutto-težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm (člen 18).
Koliko živali sme biti vpreženih? Prepoved cokelj.
V tovorne vozove na 2 kolesi se smejo vpregati največ 4 živali, ena za drugo, pri vozovih na 4 kolesi največ 8 živali, po 2 v eni vrsti. V potniške vozove na 2 kolesi se smejo vpregati največ 3 konji, drug za drugim, pri vozovih na 4 kolesa največ 6 konj po 2 drug poleg drugega. Gradbena sekcija za državne ceste, samoupravna oblast za oblastne ceste more dovoliti začasno pomnoži-tev vprege, kadar se ceste popravljajo ali pa nastopijo druge ovire in težave. Predpis o številu konj v vpregi se ne uporablja za časa snega, žametov in ledu.
Vsak voz mora imeti pravilno zavoro
na zadnja kolesa. Uporaba cokelj in privezovanje zadnjih koles za voz je prepovedano na državnih cestah in oblastnih cestah prve vrste. Za ostale javne ceste more to pristojna oblast dovoliti za slučaj potrebe.
Odgovornost za varnost vozov.
Lastnik voza je odgovoren za njegovo varnost. Vozniki, ki se bavijo s prevozom oseb in tovora, ne smejo uporab ljati voza prej, dokler ne dobijo zanj odobrenja od splošne upravno oblasti na podlagi strokovnega pregleda voza in opreme (vprege). Taki vozovi se morajo komisijsko pregledati vsako leto.
Kazni za prestopke.
Z zaporom od 1 do 30 dni ali z globo od 50 do 1500 Din se kaznuje, ako prestopek ne spada pod strožje določbe ka ženskega zakona:
1.	kdor ne vozi na desni strani ceste, odnosno ne pusti leve strani proste:
2.	voznik, ki spi na vozu;
3.	kdor se s praznim vozom ne izogne natovorjenemu;

4.	kdor se na klancu ne umakne navzdol vozečemu vozu;
5.	kdor ne čaka, da pride s tesnega pota voz, ki je tam;
6.	kdor gre vzporedno v isti smeri z vozom, ki se drži desne strani, pa ga ne prehiti;
7.	kdor se ne drži razdalje med dvema vozovoma ali dvema vrstama vozov;
8.	kdor brez potrebe pusti brez nadzora voz na cesti ali na mostu;
9.	kdor preko mosta ne vozi počasi, sko zi naseljene kraje ne z zmanjšano br zino, ali sploh kdor vozi bolj naglo, nego je predpisano;
10.	kdor navzdol po klancu ne zavira koles;
11.	kdor ponoči ne razsvetli voza;
12.	kdor meče na cesto predmete, ki bi mogli ogroževati varnost prometa ali oškodovati cesto;
13.	kdor zastavi pot ali prepreči, namesti zanjko ali na katerikoli način u-grožava promet;
14.	kdor svoje vprežne živine ne vodi ali goni;
15.	kdor vozi z večjim številom živali, kot je dovoljeno;
16.	kdor brez dovoljenja upravne oblast* ijj&gt&ne kočijaž ali vozi z motornim vozom;
17.	kdor vozi v stanju pijanosti; ../;;
18.	kdor na svojem vozu nima pritrjefle predpisane tablice ali uporablja neregistriran voz;
19.	kdor uporablja voz, ki ni v skladu s predpisi te uredbe o velikosti voza, veličini tovora, težini voza in tovora, Širini kolesnih obročev in številu živali;
20.	kdor na svojem vozu nima pravilne zavore;
21.	kdor da v promet potniški voz brez odobrenja občne upravne oblasti;
22.	kdor po cesti vleče predmete kakor grede, trame, pljuge, brane, veje itd., ali posekane veje vozi tako, da se vle iejo po tleh;
23.	kdor na cesti pase živino, trga ali kosi travo, kdor zasuje ali kvari rove poleg pota, seka drevje ali veje, bere sad z dreves poleg ceste, kvari ograje, propuste, mostove, javne studence ali druge predmete, ki so postavljeni na potu ali poleg pota, ali izpod kopava podporne ali obložne zide in druge objekte;
24.	kdor s cest ali nasipov in jarkov cest jemlje zemljo, kamen, pesek, gramoz, rušo;
26. kdor iz gramoznic ali kamenolo-mov, zavzetih za ceste, brez pooblaščen j a jemlje gramoz, prodec ali kamen;
26.	kdor brez dovoljenja prekopava ceste za jarke poleg ceste, prestavlja večkrat tok vode, prepeljuje jarke, zadelava rove poleg pota, kakor tudi kdor ne obdržuje zgrajene objekte na njih v dobrem stanju;
27.	kdor brez dovoljenja ostavlja tračnice (šine) na cesti ali poleg nje;
28.	kdor se ne drži posebnih predpisov in dobljenih navodil pri prevozu tovorov, ki so večji kot je normalno predpisano;
26. kdor prevaža zemljo, pesek itd. tako. da se mu sipa iz voza;
30. kdor rabi za prevoz potnikov nesi-
guren voz in z nesigurno opremo.
Presi^pKe po tej uredbi preiskuje in izreka kazen pristojna občna upravna oblast. Denarne kazni, ki jjh bodo naložile občne upravne oblasti, se mofa-jo takoj izplačati finančni upravi, v kolikor se nanašajo na državne ceste, oblastnim in občinskim oblastim, v kolikor se nanašajo na oblastne ali občinske pote, uporabiti se morajo za vzdrževanje teh potov; svota, plačana za storjeno škodo; se bode plačala na isti način ter uporabila izključno za popra-
vilo pokvarjenih delov onih potov ali objektov, za katere je bila plačana.
Prehodna in zaključna naredba.
Ko stopi v veljavo ta uredba, se pre« poveduje izdelati nove tovorne voze 3 kolesnimi obroči, ki so ožji od 6 cm. Na obstojnih tovornih vozovih se morajo kolesni ofcroči V smislu čl. 18 te u-redbe spremeniti v tekd trel* let, odkar stopi ta uredba v veljavo. Potenci iS pa tovorni vozi s kolesnimi obroči, ki sp ožji od 6 cm, ne smejo več uporabljati na javnih cestah.
TTK2L
V NAŠI DRŽAVI.
Bolgarski bandiii vznemirjalo naše Gfoniajae kraja in bolgarski odgovorni krogi podpirajo nemire potom časopisja, v katerem so izšli zadnje dni napadi na našo državo. Naše oblasti se s tolovaji ne morejo niti razgovarjati, niti pogajati in radi tega je popolnoma u-pravičena zahteva naše države: med Jugoslavijo in Bolgarijo se mora ustanoviti večji kontrolni pas, ki bo omogočal varnost meje.
Naše poljedelsko ministrstvo objavlja glede letošnje žetve v naši državi sledeče: Po poročilih, ki jih je dobil sta tistični urad iz posameznih oblasti, se trdi, da bo letošnja letina ena izmed najboljših, vsaj kar se tiče množine. V Banatu se je žetev že pričela. Žetev ječ mena gre h kraju. Okrog Sombora in Subotice žanjejo pšenico. — Rž, pšenica, ječmen: Stanje je v celi državi prav dobro. Ponekod v Južni Srbiji celo odlično. Zlasti v bitoljskem in valjevskem okrožju. — Koruza: V celi državi kaže zelo dobro. Ponekod so neugodno vplivale vremenske nezgode. Glede množine bo vsa žetdv zelo dobra. Kakovost žetve bo morda malo trpela. Poudariti je, da je bilo letos dosti solnca in dosti dežja.Suše nismo letos skoroda ne poznali.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Iz papeževe države. Italijanska vlada je že postavila v Vatikan kot svojega poslanika De Vecchija, ki je papežu zagotovil, da bo izvrševala Italija pogodbo med njo in Sv. stolico v katoliš* kem duhu.
V avgustu sestanek Male antante. VI avgustu se bodo vršila posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. Tega sestanka se bodo udeležili tudi gospodarski strokovnjaki. Na razgovoru bodo sledeča uprašanja: 1. Valutni od-nošaji Male antante. 2. Gospodarski stiki. 3. Trgovinsko sodelovanje. 4. Postavljanje mešanih trgovskih zbornic in medsebojno sodelovanje posamez^ nih industrij. 5. Odprava vizumov za državljane držav Male antante in olajšanje medsebojnega izseljevanja. 6. Postavljanje skupnega trgovinskega, industrijskega in turistovskega urada. 7. Ureditev obmejnega prometa in zlasti plovbe na Donavi. 8. Sodelovanje emisijskih bank držav Male antante.
Na Poljskem se zagovarja pred držav, nim sodiščem, kojega tvori 12 znanih* poljskih politikov, bivši finančni minister čehovič. Obtožen je, ker je prekoračil državni proračun. Obtoženec se zagovarja, da je to storil po nalogu map šala Pilsudskega, ki je pri zaslišanju sam izjavil: Čehovič je izvršil vsa dejanja, radi katerih je obtožen, izrecno na njegovo povelje in odgovornost. Razprava se nadaljuje.
Albanska vlada je izročila monopol-sko upravo za težka in lahka olja splošni italijanski petrolejski družbi, ki je zmagala nad konkurenco Anglije, Ama rike in Francije.
Tomo! mr.
Spominski dan 7. julije
Ko je besnel angleški kralj Henrik VIII. v svoji slepi strasti, je moral dati svoje življenje poleg mnogih,, duhovnikov tudi najplemenitejši angleški mož svetnega stanu Tomaž Mor.
Rodil se je Tomaž v Londonu, kjer je bil njegov oče visok uradnik pri sod-niji. Njegova vzgoja je bila strogo katoliška in zelo resna. Ko je z odličnim uspehom končal nižje šole, je bil še pre mlad, da bi mogel iti na vseučilišče. Zato je stopil med služabnike kardi-
nala in prvega angleškega škofa Mor-tona. Ta je nekoč dejal o Tomažu svojim gostom: »Ta fant, ki nam streže pri mizi, bo nekoč še nekaj izrednega.« — Ko je lahko šel na vseučilišče, se je temeljito bavil z znanostjo in je kmalu zaslovel kot silno nadarjen mladenič. Iskrena pobožnost in neomajna vera v Kristusovo Cerkev sta ga obvarovali mladostnih zablod in padcev. Vstajal je že zjutraj ob dveh, opravil je z vso iskrenostjo svoje molitve, nat<^ se je u-čil, potem pa je šel k sv. maš' pri kateri je bil za strežnika, ali pa je pomagal pri petju. Dolgo si ni bil glede svojega poklica na jasnem; mislil je nekaj časa na duhovniški stan, a se je pozne* je na svet svojega spovednika odločili» da postane pravnik.
Komaj 26 let star 1e bil Tomaž Mo»
že izvoljen v angleški parlament. Tam je pri neki priliki pogumno nastopil zo per neko neopravičeno kraljevo zahtevo. Bil je radi tega obsojen na denarno globo. Ker pa še sam nič ni imel premoženja, so obsodili na globo njegovega očeta. Ker pa ni mogel plačati, je moral v ječo. Mlademu Moru so namig nili, da bi na ponižno prošnjo kralj — Spregledal očetu kazen. A Tomaž je od-ivrnil, da ne more prositi odpuščanja, ker ni storil nič nezakonitega in prizadejal nikomur krivice. Ko je Tomaž Bvoje znanje še izpopolnil, je postal sod fiik v Londonu. Kralj Henrik VIII. je postal pozoren na njegove izredne zmo Inosti, ga je klical vedno pogosteje na 'dvor, mu poverjal eno službo za drugo, 'dokler mu ni končno podelil največjega 'dostojanstva na Angleškem — službo državnega kanclerja.
Tudi na tem visokem mestu je 03tal iTomaž Mor pobožen in ponižen. Vsako ¡jutro je, predno je šel v svojo službo, pokleknil pred svojega osivelega očeta in ga prosil za blagoslov. Nekoč je zapazil vojvoda iz Norfolka Mora med cerkvenimi pevci svoje župnijske cerkve. Ko mu je končno pripomnil, da se to pač ne sklada z njegovo visoko službo, mu je odvrnil Mor: »Kralj pač ne more biti onečaščen, če jaz služim svojemu in njegovemu gospodu, našemu božjemu Zveličarju.«
A služba Tomaževa je postajala vedno težavnejša. Z vedno večjo skrbjo je gledal, kam žene strast do dvorske gospodične Ane Bolin njegovega kralja. Cisto odkrito je svaril Henrika VIII. .Toda ko so drugi svetovalci začeli se .udajati kralju, je videl, da je vse zaman. Kralj je začel padati globlje in globlje. Ker papež ni hotel in ni mogel ugoditi kraljevi zahtevi, da bi razvezal njegov zakon s Katarino Aragonsko, je kralj začel misliti na to, da bi samega sebe proglasil za cerkvenega poglavarja na Angleškem. Na ta način si je mis lil razvezati svoj zakon. Ko je Tomaž .videl, kaj se pripravlja, je 16. majnika 1532 odložil svojo visoko službo. Od tega dne je živel znanosti, pobožnosti in svoji družini. Razmerje Morovo do nje govih otrok in do družin svojih otrok je bilo tako prisrčno in vzgledno, da so po vsem Angleškem govorili o njem.
Mnogi so Tomažu prigovarjali, da se ukloni kralju. Vojvoda iz Norfolka mu ije pri neki priliki, ko ga je skušal pregovoriti, dejal: »Knežja nemilost prinese smrt.« — Mor je odgovoril: »Ali 'drugih razlogov nimate? Ce je tako, ka kor ste rekli, potem je med vami in menoj samo ta razloček, da bom umrl ¡jaz danes, vi pa jutri.« — Marca 1. 1534 bo od londonske duhovščine in tudi od tTomaža Mora zahtevali, da položijo pri eego, s katero priznavajo kralja za naj ¡višjega cerkvenega poglavarja in njegovo zvezo z Ano Bolin za veljaven zakon. 13. aprila se je Tomaž odpravil pred komisijo, pred katero naj bi položil prisego. Zjutraj je šel v cerkev, se Bpovedal in prejel sv. obhajilo. Nato se ge poslovil od domačih; srce mu je govorilo, da za vedno, potem je s svojim zetom stopil v čoln in se odpeljal. Ko |e prišel pred komisijo, so mu dali pre-11 tati firisego,. Tomaž jo je mirno in a
premislekom prečital, nato pa je rekel, da cn nobenega ne obsoja, ki je položil to prisego, on pa je po svoji vesti ne
more položiti, Ker je ostal trden, je mo ral v državno ječo.
Kazen za to, ker ni hotel priseči, se je glasila: ječa do smrti in izguba vsega premoženja. Tomaž je vse to z junaškim mirom vzel na sebe. Njegova tolažba je bila molitev in čitanje knjig. Pa tudi sam je pisal in je spisal delo: »O smrti radi vere« in trpljenje Kristusovo. Kralju Henriku je pa bilo zelo veliko na tem, da bi Mor lc prisegel. Skušal ga je upogniti in sicer s pomočjo Tomaževih sorodnikov, ki jih je ta prisrčno ljubil. Zato je kralj, dovoli!, da so smeli Tomažu dopisovati in ga tudi o-sebno obiskovati. Spustili so k njemu hčerko Margareto, ki jo je najbolj ljubil. Burno ga jo velikokrat prosila, naj vendar priseže, a Tomaž je ostal trden. Prišla je k njemu v ječo tudi njegova žena. Ko je vstopila v ječo, se je vsula iz njenih ust kar cela ploha očitanj, v kako nesrečo da je spravil Tomaž svojo družino, kako bi doma lahko imel vse lepše, kakor pa v tej smrdljivi luknji pri miših in podganah. Mor je poslušal, nato pa vprašal ženo: »Povej mi, ali ni ta prostor tukaj ravno tako blizu nebes ko pa naša hiša?« Potem pa jo je še vprašal: »Kaj misliš, kako dolgo bi še lahko živel?« Žena, ki se ji je zdelo, da bi se mož vendar le dal pre govoriti, je vsa vesela hitela: »Gotovo še kakih 20 let.« — Tomaž ji je pa odvrnil: »Ko bi bila rekla: sto, bi to bilo nekaj. In še potem bi moral veljati za slabega trgovca, če bi za 100 let zamenjal večnost.«
Že eno leto je bil Mor v ječi, ko je kralj 3. junija 1535 zahteval od njega še enkrat čisto nedvoumno izjavo, ali hoče priseči ali ne. Tomaž je tudi tokrat prisego odbil. Zato so mu vzeli vse knjige in vse potrebščine za pisanje, 1. julija pa so ga postavili pred sodišče radi veleizdaje. Mor se ie krasno zagovarjal in dokazal, da ni zakrivil nobe;ne veleizdaje. a sodniki so izrekli nad njim »kriv« in bil je obsojen na --smrt. Ko se je iz sodišča podal v ječo, je moral prestati najhujše ure svojega življenja. Pririla se je do njega njegova hči Margareta, se mu privila okoli vra tu in ga prosila za zadnji očetovski blagoslov. Tomaž jo je blagoslovil in ji rekel: »Trpim po nedolžnem! Naj se zgodi božja volja. Tudi ti prenašaj to potrpežljivo!« Nato je odkorakal naprej. A Margareta se je še enkrat pririla do očeta. Tokrat ji pa ni rekel nič, le solze so lile po njegovih bledih licih. Še trije drugi otroci so na tem težkem potu prišli k njemu, vse je poljubil in jih blagoslovil.
Rojstvo princa. Nj. Veličanstvo kraljica Marija je na Bledu na Vidov dan ob %na 12 ponoči porodila princa. Mali princ je zdrav in krepek, tudi visoka njegova mati, ki se je neposredno pred porodom udeležila kino-predstave v
6. julija 1535 je šel Tomaž Mor na mo rišče. Neka gospa mu je med potem po nudila kupico vina. Mor ji je odgovoril: »Kristus v svojem trpljenju ni pil
vina, temveč žolč in kis.« Ko je prispel na visok oder, na katerem je imel u-mreti, je zaklical zbraneihu ljudstvu: »Bratje, kličem vas za priče, da umiram zvest svoji katoliški veri, kot zvest služabnik Boga in svojega kralja!« Nato je pokleknil in glasno moli? spokorni psalm: »Miserere, Usmili se me Bog po svojem velikem usmiljenju!« Krvnik, globoko ganjen, ga je prosil za odpuščanje. Tomaž pa mu je odgovoril: »Ti mi boš danes izkazal največjo dobroto, ki mi jo more kdo izkazati. Ne boj se in izvrši svoj posel!« Nato si je sam za-\ ezal oči, položil glavo na tnalo, sekira je zabliščala in umrl je velik mož star 55 let.
Kako. se je Tomaž zavedal, koliko je vredna človekova duša, koliko je vredna srečna večnost! Nič na svetu je no more odkupiti. Kak važen nauk za naše čase!
Sprava v Mehiki. Kakor so poroča]i časopisi, je prišlo v Mehiki vsaj do dej* ne sprave med državo in Cerkvijo. Zad njo nedeljo so se zopet odprle cerkvi in začela se je po dolgem času zopet o-pravljati služba božja, ki so se je verniki udeležili v ogromnem številu in js nepopisnim veseljem. V šolo duhovniki še sicer ne bodo smeli, a smeli bodo otroke podučevati v krščanskem nauku po cerkvah.
KTcv dom dahovmlh vaj. Zadnjo nedf-Ijo je nadškof dr. Bauer blizu Zagreba blagoslovil temeljni kamen za nov dojil duhovnih vaj. Dom bodo pozidale selt-re sv. Križa in bodo v njem lahko o-pravljale duhovne vaje ženske. Duhovne vaje, pri katerih se človek za nekaj dni čisto loči od sveta in svojih vsakdanjih skrbi in se potopi v premišljevanje večnih resnic, postajajo važno sredstvo za resnično posvečenje samega sebe in za pravo krščansko življenje. Po Nemškem, Holandskem in Belgiji imajo že veliko število takih domov za duhovne vaje in vsako leto se zateče v nje na sto in sto ljudi, da poskrbijo za svoje duše. Slovenci imamo do zdaj še samo en tak dom duhovnih vaj in sicer za može v Ljubljani. D?*bi se ga pridno posluževali in da bi jih zrastlo Se več!
Slavncsti na češkem. Te dni so bile slovesno otvorjene slavnosti za tisoč-letnico sv. Venceslava. Otvoritvi so pri sostvovali papeški nuncij in drugi cerkveni dostojanstveniki. Zastopana pa je bila tudi državna oblast, kar je napravilo najlepši vtis.
kraljevski vili, se dobro po$uti. Po vseh mestih se je ta radostni dogodek razglasil s 101 topovskimi streli. Kralj je v spremstvu ministrskega predsednika generala Živkoviča in ministra pravde dr. Srskiča prispel na Bled. Govori se, da bo najmlajši princ dobil slovensko ime.
Umrl je dr. Gregor Žerjav. V četrtek dne 27. junija, ob petih popoldne je u-mrl v Poličah na Gorenjskem dr. Gre-

gor Žerjav, voditelj nekdanje samostal ne demokratske stranke. Zadela ga je srčna kap. Bil je mož velike vneme za svoja načela in požtrvovalne delavnosti. N. v m. p.!
Aljažev klub SPD Maribor javlja le-tovičarjem in planincem, da bo zanje tudi letos opravljal ob nedeljah in praz nikih službo božjo pri Arehu, na Smol-niku in na Urški gori. Redna služba božja se začne na vseb treh planinskih postojankah na praznik 29. 6., neha se z zadnjo nedeljo avgusta. Sv. maša je vsakikrat in povsod ob desetih, tako da izletniki, ki odidejo iz Maribora z ranim vlakom, zložno lahko pridejo do sv. maše na Smolnik in še tudi k Arehu. Tudi iz Slovenjgradca in Guštanja se bo dalo na Urško goro še do sv.maše priti. Klub si je letos oskrbel prenosljiv planinski oltarček in je na razpolago tudi za izredne planinske prireditve na takih krajih, kjer ni svetišča. — Aljažev klub prosi, da se mu take prireditve prijavi vsaj 14 dni poprej na na slov: Aljažev klub SPD Maribor.
Dva samomora v mariborski okolici, V torek dne 25. junija zjutraj so našli v Frankovem gozdu na Pobrežju pri Mariboru obešenega 221etnega usnjarskega pomočnika Franca Hamer. — V četrtek dne 27. junija so zadeli na neki bukvi v gošči m Visočnikovo gostilno na Meljskem hribu pri Mariboru na o-bešenega 571etnega upokojenega polic, nadzornika Franca Tinto. Obešenec je zginil od doma že dne 19. junija. Obe-šenčevo truplo je viselo že precej dolgo na drevesu, ker je bilo v popolnem raz kroju in so že vrane razkljuvale lice.
Žrtve neprevidnega streljanja. V Ši-kolah pri Pragerskem so streljali v soboto dne 29. junija fantje z možnarji za nekako predpripravo za nedeljsko blagoslovitev novih podružnih zvonov. Radi neprevidnosti je en topič predčasno počil in hudo poškodoval te-le strelce: 191etnega Štefana Trčko, 171etnega SimonaTrčko, 321etnega Jerneja Medved in 191etnega Antona Kaiser. Poško dovane je prepeljal mariborski rešilni oddelek v mariborsko bolnico, kjer je Štefan Trčko v nedeljo umrl. Zopet sva rilen vzgled: strelci bodite previdni!
Dva udara strele. Zadnje dni se ponavljajo po večkrat na dan nevihte z usodepolnimi udari strele. Te dni je u-rezalo v Hebenštrajtu pri Konjicah v stanovanjsko hišo. Veter je zanesel o-genj od hiše na gospodarsko poslopje in sta pogoreli obe stavbi do tal. Strela je udarila tudi v hlev posestnice Marije Mrzdovnik na Hudinji pri Konjicah in ubila dva 11 centov težka vola. Hlev se ni vnel.
Za las ušel smrti. Dne 26. junija ' bila med postajama Petrovče in Celje skoraj pripetila smrtna železniška nesreča. Strojevodja dopoldanskega savinjskega vlaka je zapazil za Petrovča-mi pri prehodu preko železniškega tira dva voza in žvižgal. Prvi voznik je prevozil progo pravočasno, drugi je pognal voz preko, ko je bil že vlak blizu. V trenutku, ko je voz na polovico stal na tra čnicah, je pripeljal vlak in voz dobesedno razpolovil. Sprednji del voza je ostal s konji poleg proge, zadnji del vo-2a pa je vlekla ldkomotiva Še kakih
150 m daleč in ga popolnoma razbila. Voznika je vrglo z voza v jarek ob progi, kjer je obležal z malenkostnimi pra skami.
Divjega merjasca ustrelil. Gospod R. Kmet, strojni pletar iz Trbovelj, je dne 21. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v tako-zvanem Črnem potoku z enim strelom skozi pljuča ustrelil starega divjega mrjasca. Tehtal je okrog 250 kg. Spodnji zobje so bili dolgi 20 cm, zgornji pa 12 cm. Moral je biti že večkrat obstre-ljen, ker je imel v sebi pod kožo vsako vrsto šrota, ki pa je bil že zaraščen. Bil je ustreljen na 20 korakov in sicer naravnost v breg in se je koj po strelu spustil naravnost proti lovcu, ki pa se mu je umaknil, da ga ni povalil po bregu, koder se je valil okrog 200 m daleč navzdol, kjer je obležal mrtev. Lansko loto je pa ustrelil Kmet tudi tam blizu divjo r >, težko 120 kg.
Z vrl	nri Radečah so našteli
letos v nedelj '-o 23. junija zvečer — 250 kresov.
Lev na londonski ulici. Po londonskih ulicah so prevažali dne 23. junija cirkus z raznimi divjimi živalmi. Avtomobil, na katerem je bila levja kletka, je zadel ob drevo, kletka se je odprla in devet let star lev je stopil na obljudeno londonsko ulico. Ko se je čutil prostega, je najprej na sredi ulice pol ure mirno ležal. Nabralo se je krog izrednega potnika polno pešcev in avtomobilov. Ko se je približal levu kroti-telj z vrvjo, je skočila zverjad preko plota na travnik in se pognala kravi na vrat. Preganjalec je ustrelil dvakrat v zver, jo zadel, a je tekla dalje in jo u-brala za nekim Angležem večkrat krog hiše. Trpelo je dolgo, predno so leva u-strelili. Zver je bila za predstave dobro izšolana in vredna 64 tisoč Din.
Kako gre z latinico na Turškem? — Vladar povojne moderne Turčije Ke-mal paša upeljava po celi državi latinico. Izdal je naredbo, da se morajo priučiti latinice moški in ženske, če še niso prekoračile 42. leto. Uspeh te zapovedi je, da obiskujejo ženske z malimi izjemami šole, moški pa se upirajo, in hočejo rajši ostati analfabeti (nepismeni).
Od pisarniškega učenca do milijarderja. Javnosti je znan amerikanski pe trolejski kralj John Rockefeller. Rodil se je kot sin majhnega posestnika, ki je poslal svojega sina v mesto Cleve-land, da bi se izučil za trgovca. L. 1855 je postal Rockefeller pisarniški učenec. Po letu 1860 so začeli rabiti petrolej, katerega so poznali do tedaj in prodajali le Indijanci kot zdravilo, za razsvetljavo in je bila izumljena petrolejka. Brihtni Rockefeller je takoj videl, da bo petrolej osvojil svet in se je lotil s pomagači nakupa petrolejskih vrelcev po raznih krajih Združenih držav. Po letih je postal petrolejski kralj in so cenili pred vojno njegovo premoženje nad 1 milijardo dolarjev. Ima samo enega sina in izda velike svote v dobro delne namene. Nobeden Amerikanec še pa ni videl ali slišal, da bi bil stari Rockefeller podaril lastnoročno kakemu revežu le en novčič.
Roparji ženskega spola na delu. Največje tolovajsko in roparsko gnezdo je
ameriško velemesto Čikago. Ker so začele oblasti v zadnjem času ostro in u-spešno nastopati proti čikaškim bandi-tom, se selijo ti kar tramoma v eden-in polmilijonsko mesto Los Angeles, kjer so postali vlomi ter ropi sredi dne va nekaj vsakdanjega. Posebnost los* angeleških tolovajev beguncev je ropanje deklet ter žen od 18 do 25 let. VH teku petih tednov je izginilo v Los An-1 geles devet žensk, o kojih usodi nlb kljub poizvedovanju od strani policija,, ne sluha in ne duha. Od ene teh žrtev,' so našli v reki golo truplo brez glave in ne morejo ugotoviti, kedo da je nesrečna. Sredi ulice se ustavi pred žensko avtomobil, krepke moške roke jo zgrabijo, posadijo v voz in roparji od-frčijo s kričečim plenom v divjem pobegu.
50 rudarjev utonilo. Japonski premo govnik Kynshiu leži pod dnom morja. Dne 26. junija je udrla v rudnih naenkrat morska voda. 50 rudarjev je utonilo. Rešilnih oddelkov, ki so hiteli ponesrečenim na pomoč, tudi ni iz globokega rudnika. So najbrž smrtno ponesrečili.
Nesreča na progi Ormož—Murska Sobota. Dne 19. t. m. je na odprti progi pri Bratoncih zavozil večerni mešani vlak v voz Josipa Škafarja iz Braton-cev. Josip Škafar, ki je gluhonem, ni slišal signalov prihajajočega vlaka. Do bil je lažje poškodbe in je bil prepeljan: v soboško bolnico. V voz je imel vpre«> ženi dve kravi, od katerih je bila ena na mestu ubita, druga pa močno poško dovana.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela te-le pod», pore: Dr. Fran Irgolič, odvetnik, poravnina 100j, Marko Škofič, kaplan pri Kapeli, 110; župnijski^ urad v Gornji Radgoni, zbirka pri posvetitvi križa v Policah 62; Dr. Fero Muller, odvetnik, 20; Dr," Slavko Šumenjak, dež. sod. svetnik v Murski So»: boti, 100; Okrajni zastop v Sevnici 200; Marij*''' Rajšp pri Sv. Marjeti ob Pesnici 110; uprava »Slo«! > venskega gospodarja« 100; Ernest Vogrin pri Sv»\ Barbari pri Mariboru 80; Tomaž Stranjšak, poštni uslužbenec v p., 50; Josip Muršič v Borovcih 8flt Vsem darovalcem najlepša zahvala!
Orgaiiiiacifa smrti.
V južni Afriki ima Holandska kolonijo, ki je obljudena od črncev. Za vzdrževanje reda in miru so nastanjena po raznih krajih kolonije vojaške čete. Med poveljniki manjšega odreda lio-landskih čet je bil kadet Vermersch, ki je že bil v južni Afriki precej udomačen in so mu bili znani običaji ter šege tamošnjega prebivalstva. Po letih je bil nastavljen na kadetovo mesto lajt-nant Van de Jande, kadet bi pa naj bil podrejen novodošlemu oficirju.
Lajtnant je dospel na novo mu odka-zano mesto proti večeru. S kadetom sta se razgovarjala o raznih dogodkih'* dokler ni nanesel pogovor na groznoj družbo med ondotnimi črnci, ki se im« nuje »Aniota«. Oficir je pač čul že mari sikaj o tej organizaciji, a kaj res gaj* tovega mu ni bilo znano. Kadet je bil bolje poučen o celi zadevi in je zaupal novemu predstojniku sledeče:
»Aniota je tajna družba domačinov. Njeni cilj je: neljubega tujca ali domačija ubiti. Smrt iz roke člana Aniote j«
sigurna stvar, ako je bila sklenjena, a tudi nekaj groznega. Oni, ki je določen, da bo ubil od družbe zaznamovano žr-itev, se loti krvavega opravila v kar naj bolj temni noči. Obleče se v kožo od leo toarda, tigra ali leva. Da zabriše za slu-paj zasledovanja za seboj vsako sled, »i nadene na roke in noge železne — kremplje, ki so za las podobni oni živali, v koje kožo je zarotnik oblečen. Kot nekaka divja zver plane v hišo spe 5e žrtve in se bliža počasi postelji. Si lahko predstavljate, kako se prestraši smrti zapisani, ako zagleda vzbujen iz Spanja pred seboj zverinsko pošast, ki mu grozi z nožem, sulico ali s kakim ¡drugim morilnim orodjem. Aniota dru fcba zahteva od izvršileev smrtne kazni, da žrtve pred usmrtitvijo mučijo na Vse mogoSe načine. Ako bi se tudi posrečilo, da bi se kdo ubranil ubijalca, tli ga celo ustrelil, prej ali slej bo pa-S&el od roke drugega. Nikoli se še ni zgo 'dilo, da bi bil kak prijet ali zasačen Aniota izdal organijacijo."Oblasti se še Hiti ne upajo zasledovati od_ Aniota izvršenih zlcžkiov, ker se bojijo maščevanja, ki bi bilo v slučaju zasledovanja neizogibno. Aniota so strah in trepet Vseh afriških kolonij in jih ni bilo mogoče doslej izslediti, kaj šele iztrebiti.«
Za tem pogovorom je minulo par me Secev in skraja bojazljivi lajtnant je s fcasom pozabil na družbo groze. Neko noč, ko je zunaj lil dež, ga vzbudi sunek pod rebra iz spanja. Vzbujen pogleda in zapazi pred seboj grozno pošast leoparda, ki stoji na zadnjih tacah, renči in mu grozi s čeljustmi. Kakor blisk ga je prešinila misel: Postal bom žrtev Aniota zarote. Zver ga je o-gledovala od vseh strani, držala v rokah britev in ga skušala mučiti — s po gledi, renčanjem ter z železnimi kremplji. Delal se je, kakor bi bil okamenel od strahu, a nevidno je segel pod zglavje po revolver in ustrelil človeškega leoparda naravnost v čelo. Zver se je zgrudila in izdahnila.
Koliko je šele bilo začudenje oficirja, ko je potegnil drugo jutro leopardovo kožo z ustreljenega in spoznal tovariša i— kadeta Vermerscha! Brezdvomno je bil tudi on član Aniota organizacije in 'določen, da izvršf atentat. Drugo jutro je zvil oficir v sveženj leopardovo kožo z železnimi kremplji, pobral britev in odbežal s postojanke v mesto iz strahu pred zasledovanjem in maščevanjem 'Ani joto v.
Posrečilo se mu je, da je srečno zapustil južno Afriko in se odpeljal na Holandsko. Prinesel je s seboj znak {ikniote družbe — zversko kožo in jo od-faal v muzej. Holandci so na celem svetu edini, ki hranijo viden znak grozne južnoafriške organizacije, ki neusmiljeno uničuje s smrtjo neljube domačine in tujce.
*
Najbolj srečne ženske no sveto.
Vsak je radoveden, kaj bomo odgovorili na uprašanje: Kje na svetu prebivajo najbolj srečne ženske? Na celem svetu najbolj zadovoljno ženo najdemo pri Eskimih v severnih delih a-
meriške Kanade in na Gronlandiji. Nikjer se ne izpolnujejo načela krščanstva s tako natančnostjo kakor pri Eskimih. Celo paganski Eskimi žive strogo in to pred vsem v moralnem oziru.
Eskimo žena je možu res tovarišica, z njim enakopravna in opravlja dela, ki so pravzaprav moška.
Eskimo se selijo s čredami severnih jelenov iz kraja v kraj in radi tega nimajo zidanih ter stalnih bivališč, ampak poznajo le šotore. Šotor postaviti in ga razdreti, opravijo ženske. Nada lje šivajo obleko iz kožuhov, čevlje ter jadra. Ako je na potu družina po zimi in se prevaža na pasjih saneh, gre naprej žena, dela gaz in kaže pot. Pri ribolovu vesla, skrbi za hrano in deco, lovi ptice in nabira jajca.
V bolj toplem poletnem času, ko potujejo Eskimi po več milj na dan, nosi žena na hrbtu najmlajšega otroka in še najvažnejšo opremo za šotor. Žene Eskimov so zgovorne. Običaj, da žena dalje časa. molči, nastopi, ako je mož na Tcakem nevarnem lovu, ali v mesecih, ko je na severu vedna — polarna noč. Ko začnejo prvi svetlobni žarki o-znanjati konec noči, se obnašajo ženske od veselja kakor ponorele.
Ko je otrok skobacal na noge, se že začne pri Eskimih njegova vzgoja in šolanje za poznejše življenje. Otrok in posebno še deklice dobe v roke le take predmete za igrače, s katerimi se učijo postavljati šotor, šivati obleke itd. Med 12. in 14. letom je vsaka deklica pod-učena in izurjena v vsem, kar rabi v poznejšem življenju. Od 16. do 17. leta je dorasla in dobi znak dorasle dobe — materinsko vrečo, v kateri nosi kot mati na potovanjih in doma dojenčka.
Kakor hitro prejme dekletce nekaj mescev po rojstvu ime, ga obljubijo starši kakemu istotoliko staremu fantku v soseščini. Že taka zaroka je obvezna in se skoro nikoli ne razdere.
Ko je dekle dozorelo za možitev, obvestijo o tem nevestini starši ženina. Ta pride po nevesto in se odpeljeta na dom z razno balo na pasjih saneh. Običaj je, da mlada žena parkrat pobegne možu na dom staršev. Mož pride po njo in jo po narodnem običaju prosi ter z darovi vabi, da mu sledi.
Zakonska vez je pri Eskimih tako trdna, da je ločitev zakona nekaj izklju čenega in na severu neznanega.
Akoravno sta Eskimo dekle in žena ^zaposleni z najbolj težavnimi deli, sta zadovoljni ter srečni in nikdar ne tožita nad trdo usodo. O zakonskih prepirih pri najbolj severnih narodih ni govora, ker imata mož ter žena strogo opredeljen delokrog, katerega se natan čno držita in radi tega je njuno življenje blagoslovljeno z mirom te:- ^adovo-ljem.
*
Sirup pri divjih narodih.
Pri najstarejših in najbolj divjih' narodih zasledimo v vseh časih uporabo strupa. Človeštvo je začelo kmalu spoznavati razne strupene rastline in pridobivati iz njih striip. Še danes uporab Ijajo strup razna nekulturna plemena
kot obrambo napram človeku ter zver-jadi in za lov na divjačino na zemlji in za ribe v vodi. V zgodovini človeštva igra zastrupljena puščica važno ulogo.
Pri dvjih Bušmanih v južni Afriki, pri Wedda plemenu na otoku Ceylonu, pri pritlikavcih po gozdovih ter džunglah osrednje Afrike, pri Iiubu narodvi na otoku Sumatra, pri Ainih na severnem Japonskem ter pri Indijancih južne Amerike je zastrupljena puščica -'lavno orožje.
Loki za izstreljevanje otrovanih puščic niso dolgi ali močni, ampak prav neznatno strelno orožje. Namen ot.ro-vane puščice je: sovražnika le potom praske zadeti, da nato umrje na — za-strupljenju.
Bušmani v južni Afriki se poslužujejo iz roga izdelanega loka, ki je komaj 8 cm dolg. Puščica je lahka trda slamnata bilka, ki je na koncu pomočena v strup takozvane »puff« kače. Pleme Ai nov na severnem Japonskem in divji narodi na Filipinskih otokih poznajo, strup iz »upa« drevesa. Ta otrov usmrti opico v 7 minutah, bivola v 130 minutah in pogine celo od 80 let stare in v ta strup namočene puščice do krvi ranjeni pes v 20 minutah.
Indijanci uporabljajo kratke cevi, iz katerih izpihavajo v cilj prav neznatne puščice, ki zastrupljajo žrtve na smrt.
Yahuma Indijanci v pragozdovih ob južnoameriškem veletoku Amacona si navezujejo na roke zastrupljene palmove bodice. Ako se sovražnik le samo dotakne na ta način oborožene roke, postane smrtna žrtev.
Divji narodi, ki ne poznajo smodnika, ugonabljajo zverjad z zastrupljenimi puščicami.
Pri priprostem človeku po raznih de lih sveta je zastrupljevanje rib splošno v navadi. Ribe zastrupljajo na razne načine z raznovrstnimi sredstvi in le toliko, da jih omamijo, priplavajo na površje vode, se premetavajo po hrbtu in jih je lahko poloviti v takem stanju z roko.
Pred dobrimi 40 leti so celo pri nas metali ribam koruzo, ki je bila pomešana ter skuhana z lorbekovimi kroglicami, katere so imenovali: ribja omotica. Je bil to enostaven način ribjega lova, ki je pa danes pri nas strogo prepovedan. Ribjo omotico je bilo dobiti za malenkosten denar po vseh trgovinah, a je na ukaz oblasti izginila z lo-patko vred.
*
§©Mi¡a opisovani®.
Na oblastni vinarski in sadjarski Soli v Mariboru
prične novo šolsko leto dne 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25.—) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 31. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolska spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava starišev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna Izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na
oblaeini aH kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; siipendist, ki nepovoljno napreduje, Izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrmi uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj ekster-nistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje tli povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno Din 150.—. Plačuje se v naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno iz-stopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
V pletarsko šolo v Ptuju se sprejemajo za šolsko leto 1929/30 v I. letnik redni in izredni učenci, učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. a) Redni učenci — učenke bodo mogli redno obiskovati pouk. Isti je praktičen in teoretičen ter traja dve leti. Šolske potrebščine bodo dobivali učenci — učenke brezplačno na zavodu. Po uspešno dovršeni učni dobi sprejmejo odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določil, kot pomočniško spričevalo, b) Kot izredni učenci pa se sprejemajo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo in še žele v zavodu izpopolniti izobrazbo v tej stroki, in oni, ki se žele izučiti v pletenju raznih pletar-skih izdelkov, ki pridejo v kmetijstvu v poštev. Za te učence je teoretičen pouk neobvezen. Vpisovanje se vrši od 24. junija do vključno 30. avgusta 1929. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev, oz. njih namestnikov. Pouk prične 1, septembra 1929.
Romanje na Brezje, Pretekli teden smo razposlali na vse župne urade (ra-zven v Prekmurju) navodila in vprašal ne pole za romanje na Brezje v dnevih 4. do 6. avgusta. Čas za prijavo je samo do dne 21. t. m. Zato se naj vsi, ki nameravajo iti na to romanje, pravočasno priglasijo pri domačem župnem u-radu!
*
NaročniUM.
Vse cenjene naročnike, ki so plačali samo za prvo polovico leta naročnino za »Slov. Gospodarja«, prosimo, da takoj zopet obnovijo naročnino, da ne bo treba ustaviti lista. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 9 Din.
Nove knjige.
Najcenejša slovenska knjiga je gotovo »Zgodovina lavantinske škofiji. —
Knjiga obsega do 500 strani na finem papirju tiskanega teksta in 41 celostranskih slik na umetniškem papirju. Pri taki opremi stane knjiga broširanr
100 Din in vezana 130 Din. Vsaka knjiž niča, vsaka bolj premožna hiša si naj to knjigo nabavi, dokler traja zaloga, pri Tiskarni sv.Cirila v Mariboru.
»Fiugs« patentirane kose s kosirjem.
Zahtevajte prospekte in navodila brezplačno. Iščem zastopnike in prodajalce v vsakem kraju proti visoki proviziji. Generalno zastopstvo za SHS: Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica št. 36.	631

mM pfimiia
Mariborski trg. Na mariborski trg 27. junija so pripeljali špeharji na 9 vozeh 17 zaklanih svinj. Krme radi slabega vredna Jii bilo. Svinjsko meso so prodajali po 15—27.50. Krompir	1.75, novi
krompir 4—5, čebula 4, česen 15—18, ena kumarca 2—8, ena zelna glava 4—6. Pšenica 3, rž 2, ječmen 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3, fižol 5—7, fižol v stročju 12, grah 10—12. Ena kokoš 30—35, par piščancev 25—60, raca. 20—30, gos 25—60, domači zajec 8—30. Marelice 38 Din, borovnice 3—4, gobe 2—2.50. Mleko 2.50—3, surovo maslo 36—40, jajca 1.25—1.50, med 20—22.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 4 konji, 13 bikov, 105 volov, 351 krav in 10 telet. Skupaj 483 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. junija 1929 so bile sledeče; debeli voli 1 kg teže od Din 10 do Din 11.25; poldebeli voli od 8 do 9; biki za klanje od 7.50 do 8; klavne krave debele od 7 do 8; plemenske krave od 6 do 7; krave za klobasarje od 5 do 5.50; molzne krave od 6.50 do 8; breje krave od 6.50 do 8; mlada živina od 7 do 8.50. Prodanih je bilo 337 kom., od teh za izvoz v Avstrijo 25 kom., v Italijo 32 kom.
Mesne cene v Mariboru. Vdovsko meso, meso od bikov, krav in telic 1 kg Din 12—18; telečje meso 1 kg Din 20—25; svinjsko meso, sveže 1 kg Din 15—27.50.
*
Drevesni rak ss zdravi takole: Z mlačno vodo izprati z mehkim čopičem, potem pa namazati s terpentino-vim milom. Tudi zastarane rane zacelijo in drevo začne znova roditi. Na ta način sem rešil že več dreves sigurnega pogina.
Stanje hmeljskih nasadov. Žalec, 30. junija 1929. Obdelovanje hmeljskih nasadov se bliža svojemu koncu. Njih stanje je vobče zadovoljno. Rastlina je povsem zdrava in le neznaten del poznega hmelja je okužen po peronospori, ki je na srednjepoznem hmelju dozdaj ni najti.
Cven pri Ljutomeru, Jako nam je žal, da nas je moral zapustiti g. ruski polkovnik Aleksander Dimitrijev, ki je zelo zaslužen za našo konjerejo. Že v Rusiji je slovel kot eden prvih strokovnjakov za konjerejo. Rusija je bila v tem o'ziru na visoki stopnji, imela je zato mnogo strokovnjakov. Toda g. Dimitrijev, ki je deloval v okolici Kijeva v Ukrajini in tudi v Petrogradu, so visoko čislali. V naši državi je težko najti strokovnjaka, ki bi se s svojim znanjem mogel meriti z Dimitrijevom, V naši žrebčarni je bil tem bolj dragocena moč, ker le tudi izvrsten in dol skrajnosti tenkovesten gospodar in se odlikuje po svoji prijaznosti in usluž-iiosti. Obenem se razume na živinozdravništvo in
podkovstvo. Zato ni čuda, da je v okolici Cvena bil tako priljubljen. Njegovi članki v strokovnem glasilu »Konjerejec« pričajo, da je g. Dimitrijev res prvovorsteo strokovnjak. Veseli nas, da je pri-pravljen žrtvovati vse svoje moči za gospodarski napredek Slovenije. — Želimo, da bi mogel g. Di. mitrijev tudi aa novi štaciji, blizu Ljubljane, pri-merno razviti avojo delavnost v korist našega gospodarstva.
Čebelarsko predavanje v Ljutomeru
bo v nedeljo dne 7. julija po osmi sv« maši v meščanski šoli. Predaval bo g. Josip Kosi iz Celja.
?
Vežimo poganjke vinske trte h koltt, da se ne nagibljejo k tlom in ne obsen-čujejo sosednih vrt. Poganjki, ki jih pravočasno privežemo in spravimo v pokončno lfego, ne napravljajo zalistni-kov, kabrniki na njih lepše odeveto in so pred okuženjem po peronospori bolj; še zavarovani, nego neprivezani. To je zlašti Y mokrotnfh letinah ogromnega pomena. Pri vezanju je pariti na to, da, se poganjki privežejo na rahlo in ne poveže listja, s čemer bi se ovirala asimilacija. Privezovanje mladik h koliu opuščajo le v kamenitih tleh Hercegovine, kjer j« gojenje vinske trte vsled ugodnih naravnih pogojev tudi enostav nejše in ceneje. Tam goje trs je nizko pri tleh, da se tla zasenčijo. Pri nas sicer takšna vzgoja ni mogoča, venrar kaže tudi pri nas trsja ne spravljati preveč v višino.Iz tega vzroka je trsje v letošnji zimi pozeblo najhujše tam, kjer je imelo visoka debla iti dolge krake. Za naše razmere bi bilo letos boljša priporočati pomladitev trsa, kakor visoko in pozno rez, s čemur se je oblika trsja še bolj pokvarila. Prevdarnemu vinogradniku se vsiljuje namreč vprašanje, kakšna je razlika med visoko pozno rezjo ter rezjo na izrod pred obnavljanjem. Pravilno je ravnal tisti, ki ni računal toliko na obilen letošnji pridelek, marveč je izvedel rajši pomladitev svojega po pozebi poškodovanega trsja. O tem se more prepričati vsakdo na praktičnih primerih.
V deževnem poletju škropimo v kraj ših presledkih (8 do 10 dni) kakor drugače, da si ohranimo trte pred perono-sporo. Na 100 1 vode vzamemo kg modre galice in tej raztopini primešamo odgovarjajočo množino apna. Radi sigurnosti preiskusimo raztopino z belim fenolftalein papirjem, ki postane takoj karminasto rdeč, ako ga pomočimo v raztopino, kjer je zadosti apna. Žveplamo trte drugič po cvetenju in V tretjič, ko so jagode za grah debele. Če hočemo škropiti ob enem tudi proti oi-diju, primešamo raztopini salojidina ali sulikola in sicer prvega 1%, druge* ga pa Pri uporabi enega ali dru-? gega sredstva igra tudi cena precejšnjo, vlogo. V drugi polovici julija je kopatf tretjo kop. S tem pospešimo rast lega v mlajših nasadih, v starejših pa meli* čanje in zoritev grozdja. Vinograd naj ne služi za pridelovanje živinske krm3$ ampak za pridelovanje grozdja.
..s^gospoaart?
MLADENIŠKI TABOE NA GORI OLJKI.
V nedeljo, 21. julija |e velik mladeni-iki tabor na Gori Oljki. Začetek ob 10. uri predpoldne. Mladeniči Savinjske ¡doline, pripravite se za ta svoj tabor!
Miadeniški shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah preteklo nedeljo je bil lepo obiskan. V cerkvenem govoru je profesor Živortnik dal mladini v prisrčnih besedah prelepa življenjska navodila. Mladinsko zborovanje je vodil vrli ailadeaič Geraiič z Negove. Predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec ¡je govoril o glavnih smernicah iulademške pro-svete in o Katoliški akciji; v svojem govoru je tudi osvetlil veliko delo, ki ga je pred 70 leti škof Slomšek izvršil za štajerske Slovence s preselitvijo sedeža lavantinske škofije v Maribor ter s tem z ustanovitvijo lastne škofije aa slovenskem Štajerskem. Krošl, organizator nadaljevalnega kmetskega šolskega poduka v mariborski oblasti je s poljudnimi besedami pojasnil stanje kmetskega stanu v sedanji dobi ter priporočal kot od-pomoč stanovsko kmetsko i^pbrazeo in zadružno akcijo. Mladenič Lovrenčič o"d Sv. Antona je govoril o pomenu Orlovstva. Predsednik shoda Ge-ratič je z navdušenimi besedami priporočal obno-.vitev mladeniških zvez. Pozdravne besede so iz-,pregovorili mladeniči Fanedl od Sv. Jurija v Slov. igor., Lešnik kot predsednik novo ustanovljene mladeniške zveze pri Sv. Barbari v Slov. gor,, Korošak za Marijino družbo in Orla pri Sv. Juriju ob Ščavnici in Dvoršak za Marijino družbo pri Sv. iTrojici. Bodrilne besede je govoril g. duh. svetnik župnik Gomilšek, ki je tudi pri večernicah imel navdušujoč cerkveni govor. Miadeniški pevski zbor od Sv. Benedikta je pod vodstvom tamošnje-ga organista proizvajal cerkveno petje ter je tudi s svojim lepim, ubranim petjem povzdignil sve-čanostno razpoloženje na mladenišketn shodu. Naj bi mladeniško zborovanje obrodilo obilno sadu na polju mladeniške prosvetne organizacije v Slov. goricah!
Odbor Krščanske ženske zveze daje romarjem za Rajhenburg sledeče na znanje: Vlak pelje iz Maribora, gl. kolodvora 6. julija ob 9. uri predpoldne. Vozne karte se izdajajo v petek, dne S. julija od pol 6. do S. ure zvečer pri blagajni D, izkaznice se morajo predložiti pri blagajni, kjer se bodo žigosale. Romarska sv. maša se bode 'darovala v soboto, 6. julija ob pol 8. uri v cerkvi Matere Milosti (v frančiškanski cerkvi). Sveče za rimsko procesijo so preskrbljene in se bodo dobile ipri cerkvi v soboto ob prihodu v Rajhenburg, Častilci Lurške Marije, moški in ženske se vabijo, ida se udeležijo tega romanja. Odbor.
Sv. Lenart v Slov. gor. Katoliški študentje priredijo pri nas ob priliki svojega tečaja v nedeljo dne 14. julija popoldne igro, ki jo je napisal Maks Mell in se je pravi: »Igra apostolov«. Dejanje je vzeto iz vsakdanjega življenja, a je vendar po vsem prepleteno z globokimi mislimi o Krsituso vem evangeliju. Iz igre same odsera izredna, sko rada nerazumljiva sila iskrene, globoke in otroške vere priproste deklice, ki je doma visoko v hribih. Zanimivo je to, da prihajajo k nam s tako igro Študentje: Znamenje, da veje med njimi dober krščanski duh, ki ga bo slovensko ljudstvo iz srca veselo. — Pridite vsi!
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, 7. julija, po večernicah se vrši v posojilniških prostorih izredni občni zbe.- tukajšnjega Orla. Prijatelji Orlovstva in bratje Orli se občnega zbora gotovo udeležite, ker je izredno važen. Starši, ako imate kaj smisla ea to, da ostane mladina poštena in nepokvarjena, dajte ji možnost, da se organizira v orlovski orga fiizaciji. Pri nas, če bi že fantje bili navdušeni in bi radi šli v Orlovsko organizacijo, pa jim dostikrat starši branijo. Kaj je boljše, ali da fantje zahajajo v slabe, pokvarjene družbe, ali pa, da se organizirajo v poštenih krščanskih društvih. Na delo za ohranitev nepokvarjene mladine! Bo¿ živi!
Ptuj. Dekliška Marijina družba pri očetih mi nori th priredi v nedeljo dne 7. julija t. 1. predavanje o gojenju cvetlic, predaval bo gospod inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane. Dekleta od blizu in daleč, pridite poslušat, kako boste gojile in negovale Vaše najljubše prijateljice, da boste potem kinčale okna in domove! Vsi prijatelji cvetlic iskreno vabljeni!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Orlovska srenja ob svoji petletnici. Da petletno udejstvovanje šmarjetske orlovske srenje ni bilo prazno in brez sadu, hoče pokazati šmarjetska srenja s svojo prireditvijo na šmarjetsko nedeljo dne 21. julija t. 1. Po vseh odsekih so priprave v polnem teku. Domači godci e pripravljajo s polno paro. Vse kaže, da bo ta prireditev nadkrilila zadnjo prireditev, ki je ostala vsem gotovo v dobrem spominu. Vsem, od blizu in daleč, vam kličejo bratje Orli, sestre Orlice, čili mladci in majhni naraščajniki krepki Bog živi!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Končno vam vendarle že lahko povemo srečni dan tombole našega Bralnega društva. Ta bo nepreklicno 11. avgusta. Ne moremo prej radi raznih cerkvenih in drugih društvenih prireditev. — Dne 14. julija po večernicah pa vabimo vse društvenike v Perger-jevo uto na občni zbor Bralnega društva. Volitev ne bo, pač pa poročila, govori, deklamacije in petje.
Funkcijonarji si pripravite poročila, člani pa denar za članarino! Na svidenje!
Griže. Grižka župnija in njena »Orlovska družina« je praznovala na praznik sv. apostolov Petra in Pavla velik in pomemben dan blagoslovitve nove zastave. Zastavo si je nabavil grižki Orel pod predsedstvom brata Franceta Goropevšek in duhovneg voditelja g. kaplana Mirko Štruk-a. Ob 9. uri zjutraj je bil pri gasilnem domu v Grižah sprejem bratov in sester, ki so prihiteli s prapori iz Žalca, Celja in Teharja. Po pozdravu br. predsednika se je pomikal sprevod pred farno cerkev v Grižah, kjer se je vršilo ob pol 10. uri zborovanje, na katerem je govoril Ivo Peršuh iz Celja. Ob 10. uri je po lepem nagovoru č. g. duhovnega voditelja kaplana Štruc-a blagoslovil prapor, kateremu je kumovala s. Malči Goropevšekova, vlč. g. domači župnik, duhovni svetnik Ivo Krančič. Ob 16. uri se je vršila slavnostna telovadna ake-demija, kjer so se poleg domačih Orlov, posebno odlikovali mladci iz Celja in Teharja s svojim/ simboličnimi skupinami. Tudi domači Orel je svojo čast izborno rešil. Nad vse so ugajale orliške proste vaje in prekrasna simbolična vaja »Na grobu matere« katero so izvajale grižke Orlice. Kličemo grižkemu Orlu: Dvigaj svoj prapor in zbiraj pod njegovim okriljem kmečko in delavsko mla-dino grižke župnije. Bog živi!
Januš Goleč:
Pogovorili smo se že v našem listu, kako je hitro ozdravila krepko težka gospa Kolenčeva na nogah s pomočjo za( hojo edino pametnih nizkih pet. Pri 137 kg telesne teže — zdrave noge, kdo bi ne bil vesel, ako ga že opominja resna — starostna doba. Saj je bila tudi Kolenčka hvaležna za zdravje ter se ga radovala, da je zaupala vsakemu znancu: kako in s čigavo pomočjo stoji in stopa brez motenja po obeh nogah. Človek zna ceniti ljubo zdravje le tedaj, če ga zgubi. Po isti stari polki lahkomisel nosti se je zavrtela naša krčmarica. Po zabila je s časom, da je bila ščipavih nog, zabrepenela je po občem preroje-nju. In kedaj se čuti že tudi starejša ženska mladostno? Ako se jej laskajo in jo božajo z besedami: »Oh, kako mlad obrazek še imate, draga gospa! Pa kako ljubka je vaša glavica, niti ene sive niti ni izslediti na' njej.« Tako in enako hvalisanje dene dobro, kaj še le, če je nekaj resnice na njem!
Gospa Kolenčeva je hotela izsiliti od narave: pomlajeno glavico! Pri nemotenem telesnem počutenju je osredotočila vsa hrepenenja v en cilj — v »bu-bi« glavico. Kratko pristriženi in skrbno sfrkani lasje obsujejo s cvetjem celi obraz!
Dobra mama je začela z vso natančnostjo opazovati ženski spol, kako morajo biti prikrojeni lasje, da je »bubi« pomlajevalen, prisrčen, mikaven. Toliko si je bila kmalu na jasnem, da »bu bi« brez kodrov ni nič. V kratko ostriženi glavi, ko visijo lasje ohlapno navzdol, zgleda že bolj priletna ženska kakor kak dolgolasi slovaški piskrovez. Kodrasta glava je »ringelšpil« mladosti, če tudi je nekako usiljena pri nad 50 let!
Pred meseci noč in dan boleče noge — sedaj ta neprestana razglabljanja o »bubi«. Kolenčeva mamca je bila že zo pet v nezadovoljnosti. Iz nestrpnosti in nezadovolja se je rodil naenkrat glavobol. Začelo jej le kar grmeti po glavi,
nabijati po možganih in — glava — in pač težka glava vsaj vsak drugi dan. In odkod nova — mučna bolezen? Dolgi lasje, ta nepotrebna teža in navlaka, tišči noč ter dan na rahle možgane in ni čudno, ako se razbolijo in mrcvarijo človeka. Vsak vzdihljaj Kolenčke je končaval z glasno željo: »Nesrečni glavobol ! Še ponorela bom, ako se ne izne-bim dolgih las!«
Bolezen dotira človeka do marsikate rega trdnega sklepa. Liki jeklo nezlom ljiva načela poženejo, če se počutiš hudo bolne glave in imaš pred seboj upanje: ravno to-le mi bo olajšalo bol!
Kolenčki ni bilo več prestati z dolgimi lasi pri vročem štedilniku, saj bi še bila lahko ponorela. Nesrečni glavobol se je pogostokrat tako razljutil, da ni je morala razplesti kite, dvigniti lase kvišku, da je prepihal zrak ubogo gli,-vo in so se oddahnili možgani. Že dvig las je uplival olajševalno, kakor ba -zam bi pa bil »bubi«.
Zakaj neki ni zletela Kolenčka takej k brivcu in se dala obalincati? Nad 50 let dolge kite in kar v pol ure na ba-linc — tak preobrat vendar ni kar tako kakor bi pljunil, že radi kritične o-kolice ne. Treba iztakniti za skok iz dolgega na kratko izgovor, ga temeljito podpreti in nato se šele okleniti cilja.
Kolenčka je dobro znala: Moje prijateljice in gostje so obveščeni, da pono-rim, ako se ne rešim las. Pri vednem tarnanju o bolečinah v glavi so že nekateri prigovarjali: »Gospa, »bubi«, pa bo vse dobro!«
Opravičena je bila pred lastno vestjo in okolico, torej »bubi« in zopet »bubi«, da bom zdrava pri težavnem krčmar-skem poklicu!
Kljub sklepu: skloniti težki kiti pod ostrino škarij, izvršitev ni bila lahka. Vse je še šlo, le preko brivčevega praga ni dalo Kolenčki.
Eden od brivcev je bil vendar toliko iznajdljiv, da je uganil, kaj teži obilno mameo in jo je sunil preko vseh bojazni s prijazno opazko: »Prosim, gospa, naprej in na stol, saj jaz sem jih že o-
balincal na »bubi« največ v celem mestu.«
Kakor jagnje mesarju je sledila brivcu in za dobri dve uri se je vrtela po kuhinji s kodrasto »bubi« glavico. Pa kaj ljubkost kratkih kodrov, Kolenčke ni bolela več glava, saj to je bil glavni cilj in namen njenega balinca. Ozdravljena — pa še kodrasta, kako bi ne bila vesela in s tem tudi pomlajena!
Prijateljice so se izražale pohvalno glede prevrata na Kolenčkini glavi; nekateri moški gosti so molčali pri pogledu na stari balinc, najresnejši so bili glasnega mnenja: »Ako stara krava zbezlja, jej ni nobeden plot previsok.«
Naj že bo, kakor hoče: Kolenčeva ma ma je imela kratke lase in ne več glavobola! Zlodej je tičal še v tem, da so kodri v soparni kuhinji popuščali, se razvijali In kar naenkrat ni zgledala glava kot koštrunček, ampak kakor o-puljen vrabec. Umetni kodri so sicer za prvi pogled mikavni, a nestalni in ee spreminjajo z vremenom. Kar je solnce za vreme, to so brivčeve žgalne škarje za »bubi«, ki je up današnjega ženstva.
Mama je morala večkrat k frizerju. Ravno pri točki kodranja se je rodila nova težkoča: neprijetno in večurno čakanje v brivnici. Pri dobroidoči gostilni je čas drag in ga prevejati v brezdelju pri frizerki, je bil kamen spodti-ka in pomisleka pri sicer resni ter delavni Kolenčki. Ko je nosila kite, se je spletala sama, zakaj bi se ne kodrala sama? Ako bode lastnoročno obdelala »bubi« glavo, bo prihranila na času in denarju. Frizerske škarje si je kupila, eno ogledalo pred obraz, drugo še večje na zaboje za glavo in Kolenčkina če-salnica je bila opremljena. Parkrat je Šlo kodranje z lastno roko bolj počasi, ker z žarečim železom je treba previdno kretati po občutljivi glavi. Vaja je izmuštrala krčmarico tako v frizira-nju, da ji ni bilo niti najmanj žal za na vlako dolgih las.
V Kolenčkini gostilni sta bila takoj ta hišno gospodinjo: čuvaj skok in mišji strah — murgl. Živela sta v zastop-nosti, ker ju ni nikdo ščuval enega nad drugega. Dobivali sta hrano v ločeni posodi, a jo uživala skupno v kuhinji ali na veži. Le tu in tam se je pripetilo, da je bil skok prej gotov, šel pogledat k bolj počasnemu rmirglu, ga napodil od sklede s premočjo ter sam polizal. Pri večji krčmi morata biti pes in mačka, to je prastaro pravilo, ki je bilo spo štovano od Kolenčeve mame.
Pred dobrimi 14 dnevi v soboto na večer je šlo. Večja družba je naročila pečene piške, ki so bile pripravljene, le gospejin »bubi« je bilo treba še sko-drati.
Eno ogledalo na mizo, drugo za hrbet na dva zaboja in škarje v peč. Skok in murgl sta večerjala v veži, da je bila gospa pri »bubi« bolj nemotena. Sedela je na stolu med obema ogledaloma, — proti tilniku v laseh žareče škarje in na veži kot bi ustrelil: prh — prh — prh in smuk skozi kuhinjska vrata in v o-gledalo pred gospo. Murgel je hušnil na pobegu pred skokom na mizo, prevrnil ogledalo in nesreča — nesrečna:
Kolenčki so zdrknile škarje iz roke, za vrat in po golem za pas! Kvišku in v obupni trenutni bolečini še na zofo ob štedilniku, dokler se ni žareče železo ohladilo na maminim hrbtu in si izžga-lo samo izhod izza pasu!
Niso bile šala Kolenčkine opekline. Na krik ter vik so hiteli gosti v kuhinjo in razbrali toliko, da se je dobra mamca pri friziranju opekla, ubila obe ogledali ter obžgala obleko na hrbtu. Z gospo v spalno sobo in po zdravnika. Vsa olja in mazila niso pomagala nič. Vročina je utisnla škarje globoko v hrbet obilne gospe in to je peklo ter žgalo eno celo noč in celi dan. Ponesrečena ni mogla ležati na hrbtu radi opekline, na trebuhu ne radi debelosti, na strani ne, ker jo je prevračalo sedaj na trebuh, pa zopet na hrbet. V težkih dneh boleče in pekoče nesreče je največ presedela na postelji in prejokala nad o-peklinami. Ko je že lahko ostavila sobo, ko se je oddaljila neznosno pekoča vročina, rana ni hotela zaceliti. Kakor hitro se je potila, je zopet peklo, da bi bila plesala po stropu. Kaj je pomagalo
Te dni prejmejo račune in položnice taisti, ki še članarino niso poravnali. Kdor ne more poslati vsega, naj pošlje vsaj polovico, drugo pa v jeseni. Sicer pa, dalje se odlaga, večji je zaostanek. Društvo ima terjati zaostale članarine približno 8000 Din. Zato pa tudi odbor ne more tako delovati kakor bi rad, ker manjka denarja. Ako bi kdo dobil pomotoma opomin, pa ima že plačano, naj to javi tajniku Francu Klančnik v Šmartnem ob Paki. Članarina 2 Din na mesec je tako nizka, da jo zmore vsak organist. Kdor kljub vsem opominom ne bo nič plačal, bo črtan iz knjige članov. Na prošnje in vprašanja tistih, ki niso člani našega društva, se sploh ne bo oziralo.
V mnogih cerkvah imajo zelo slabe orgije, organi? li pa pokvarjene harmonije in razglašene klavirje, ne vejo pa mnogi, kam bi se obrnili in poiskali koga, ki bi jim to popravil. Priporočamo tem potom za vsa taka popravila g. Josip Turin-a, Celje, Prešernova 11. On dela jako solidno in po nizki ceni.
MSI
Maribor. Župan dr. Juvan se je vrnil z bolniškega dopusta iz Gleichenberga in je zopet prevzel uradne posle na magistratu. — V občinskem svetu se je izvršila velika sprememba. Veliki župan je razrešil, oziroma odstavil občinske svetnike bivše socialistične stranke Bahuna, Jelena in Plevanča poleg že poprej odstavljenega Eržena. Na mesto socialnih demokratov so imenovani za člane občinskega sveta gg. Vladimir Pušenjak, zadružni nadrevizor, inženjer Dračer, tovarnar, ravnatelj tovarne »Kristal« Rupert Pivec in mizarski mojster Ivan Klančnik. Upamo, da bodo novoimeno-vani mnogo pripomogli k mirnemu in pametnemu delu pri občini. — Mladi obrtniški naraščaj v Mariboru in okolici se je zopet pokazal, kaj zmore pridnost. Vajenci in pomočniki so priredili razstavo svojih del, ki je zelo lepa. Traja še do 7. julija in se nahaja v veliki Gotzova dvorani. Slovesna otvoritev je bila na Petrovo predpoldne. Častitamo mladim obrtnikom. — Desetletnico svojega delovanja kot marljiv predsednik društva katoliških mojstrov v Mariboru obhaja te dni g. Ivan Lorber, slikarski mojster in hišni posestnik v Vetrinjski ulici. G. Lorber zbira krog sebe naše obrtnike-mojstre in vodi tudi dobro delujočo posojilnico katoliških mojstrov. Naše častitkel — Novo mestno kopališke na Felberjevem otoku pridno gradijo noč
Kolenčki drugega, kakor pribežališče vseh nezacaljivih ran: sv. Rok. Vzdihi k svetniku ranocelniku so jo tudi porinili na pot spoznanja in kosanja. — »Bubi« je proklela in obljubila sv. Roku, da se bo spametovala pri laseh- ka* kor se je pri petah, le hrbet jej naj za« celi. Kolenčkini dobri sklepi so bili ža koj pri rojstvu tako dejanski, da ni videl nikdo več njene »bubi« glavice ocl večera nesreče, ker jo je skrila pod trdo zavezano ruto.
Ob času, ko beležim te vrste, je rana Kolenčeve mame tik pred zaceljenjem| sv. Rok v največji časti, »bubi« ferda» man in sklenjene dolge kite, če bodo 1$, še zrasle, ker se je mama že bratila z Abrahamom. Ruta bo odložena, ko bodo daljši lasje in ko bo zahval j en rano-celnik sv. Rok v svetišču nad Šmarjem pri Jelšah.
In kaj pa skok in murgl? Polukava-ta sočutno v Kolenčevo mamko; v svoji notrajnosti sta pa najbrž uverjena< da sta učinila dobro, ker se je gospodi\ nja spametovala pri temelju in kroni — pri petah in giavi!
in dan. Kopališče bo morda že koncem julija prvi del gotovo. — Velikanski naliv, oziroma prelom oblaka dne 28. julija je pokazal zopet, da so kanalf v mestu mnogo premajhni. Voda je tekla po ulicah kakor v potekih in kanali niso mogli požreti veli-: ke množine vode. Pri novih kanalih bo treba to upoštevati. — Ustrelil se je v duševni zmedenosti policijski detektiv Anton Pučnik. Samomora so baje krive težke družinske razmere. — Nove pa-, lače g. mesf.rja Vlahoviča in trgovca g. Vlahoviia so že pod streho. Do septembra morajo biti stavbe že tudi na znotraj gotove. — V pondeljek so se z mariborskega kolodvora odpeljali Orli in Orlice v Prago na velike orlovske slavnosti. Z glavnega kolodvora sta jih odpeljala okoli polnoči dva posebna vlaka. — Umrl je priljubljeni gimnazijski profesor g. Jakob Zimmerman, rodom iz Žič pri Konjicah. Blagi pokojnik je bil splošno priljubljena osebnost. Umrla je isti dan gospa Ana Schober, vdova po znanem pekovskem mojstru Francu Schober. Svetila obema nebeška luč!
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 23. m. m, so se vršilo volitve novega cerkveno-konkuren-čnega odbora za župnijo Sv. Peter pri Mariboru. Izvoljeni so bili naslednji: Knuplež Ivan iz Vodolj Knuplež Matija iz Terčove, Fluher Ljudevit Metave, Verlič Franc iz Terčove in Stegar Frani iz Grušove, kateri so si izvolili iz svoje sred« Verlič Franca, načelnikom. — Žalosten dogodek se se je izvršil v Terčovi. Nehvaležen sin je dejanska napadel svojega očeta. Vsled lepega vremena smo seno večinoma že pospravili in tudi precej veliko ga je. Solnčno vreme dobro vpliva na vinograde, kakor tudi na bilja, ki pričenja deloma zoriti. — V soboto smo praznovali god svojega farnega patrona sv. Petra in je bilo pri nas »žegnanje«, — Okrajni zastop v Mariboru je temeljito popravil in uredil cesto iz Maribora proti Sv. Petru p. M, tako da je sposobna za vse vrste vozil.
Marenberg. V bližnjih mesecih poteče deset let, kar je bila osvobojena Dravska dolina izpod tujega robstva. Ta veseli dogodek in veliki jubilej n* sme iti neopaženo mimo nas. Treba je baš r Ma-renbergu kot središču Dravske doline dati temu izrednega povdarka. Zato je pripravljalni odbor Narodne odbrane sklenil, da priredi dne 14. julija 1929 kolikor le mogoče veličastno proslavo tega jubileja po sledečem sporedu: 1. Zjutraj sprejem in pozdrav gostov na kolodvoru; 2. odkritje spo* minske plošče iz brona v Marenberški cerkvi ▼ spomin v svetovni vojni padlim vojakom in onim, ki so padli v osvobodilnih bojih; 3. sv. maša na cerkvenem trgu, katero bo daroval koroški rojaK in begunec prošt g. Serajnik iz Dravograda; 4. po sv. maši nastopijo na istem prostoru slavnostni govorniki iz Maribora; 5. povorka po trgu Marenberg; 6. velika narodna veselica na šolskem yrt»
Vsa. sosednja društva prosimo, da ne priredijo ta dan nobenih svojih prireditev, ampak pridejo manifestirat v naš obmejni trg za svobodo. Pokažimo, da se zavedamo osvobojenja in da smo ga vredni, neoziraje se na one, ki jim ta prireditev ne bi bila po volji. Udeležbo sta obljubila tudi ¿g. Veliki župan in general Majster,
Slovenjgradec. Poročil se j« 5. junija t. 1. v eerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani gospod ¡Matko Vostner, sreski desinfektqr v Slovenjgrad-eu, predsednik tamkajšnjega Orlovskega odseka-In tajnik Koroškega orlovskega okrožja z ¿ospp-iično Pepeo Smrekar, pletiljo iz Ljubljane. Ža ^ričo je bil ženinu gospod Vladimir Zitko, profesor v Ljubljani in odbornik S. Č>. Z., nevesti pa pjeni brat gospod Josip Smrekar, železničar iz Ljubljane. Orlovska organizacija kliče tem potom ivojemu vrlemu, marljivemu in požrtvovalnemu delavcu: »Bilo srečno!«
Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo dne 30. junija se je pri nas v šoli po naročilu oblastne »amouprave mariborske oblasti vršil sestanek Vseh interesentov, ki se zanimajo za regulacijo Pesnice. Poročal je gospod oblastni komisar D važnosti vodnih zadrug, potom katerih lahko dosežemo kritje celega kapitala in še ene do dve tretjini obresti, potom državnih, oblast tiih in okrajnih posojil in podpor za regulacijo Pesnice, ostali mal preostanek bi pa krili s prispevki člani zadruge. Izvolili smo si pri-ravljalni odbor, ki bo imel ogromno dela, ki o pa, upamo, kronano z dosego naše najpo-glavitnejše gospodarske potrebe, to je z uresničenjem regulacije Pesnice tudi v naši zdaj le močvirnati dolini. Za to veledobro akcijo bodo Marječani potem oblastem hvaležni vse tini. — Marječani smo skoraj sami kmetje in 'delavci. Od zore do mraka skozi celo leto smo V težkem delu, bodisi zdaj v dolini, zdaj spet Xia hribih. Enkrat v letu vsaj je potrebno, da imamo vsaj en dan, ko se otresemo naših vsak 'danjih skrbi in težav ter se vsedemo v bratski slovenski edinosti in radosti skupaj in malo poveselimo. To bo to nedeljo dne 7. julija ob !treh popoldne na sadonosniku župana gospoda feikerja. Videli bomo zanimive igre, slišali nafte in mariborske pevce ter se potom tega od-Sfliha okrepili za dneve novega dela in trpljenja. Pridimo torej vsi in vse, da bo zastopana ¡vsaka hiša in bo to zopet v resnici naš pravi »Domovinski dan«.
Spodnja Polskava. Na Petrovo in Pavlovo emo slavili 251etnico obstoja nale šole in obenem llOletnico, odkar se je v naši fari začelo Éolovanje otrok. Je bila to redka slavnost in ¡je nad vse lepo uspela. V petek zvečer je bila po vasi bakljada z našo godbo na pihala; šola, katero so že vse zadnje dni krasili, je bila ysa v lučeh. Drugi dan v soboto je bila pred-poldne sv. maša, po maši je šolska ipladina
fia pokopališču poklonila spominu svojim yr-im vzgojiteljem g. Vodušku in g. Heberju lepe vence in zapela »Spomladi vse se veseli«. Potem je šla mladina, gostje in občinstvo v feolo, kjer je izpregovoril pozdravne besede g. župan Kotnik. V imenu najvišje šolske uprave 'je govoril gospod dr. Pečovnik, ki je povdaril, 'tla je naša šola po notranji uredbi in zunanjem licu ena najlepših v mariborski oblasti. ¡V imenu velikega župana je govoril g. Kokolj ter častital našemu delu za prosvetno reč. Na-radnje je naš šolski upravitelj gospod Kopri-,va podal kratko zgodovino šole. Povedal je, kakšna je bila šola pred 110 leti in kako smo prišli končno do današnje velike stavbe, ki leži na najlepši točki naše vasi. Naša šola je 'dala 7 učiteljev, 1 profesorja, 2 duhovnika, 2 rdravnika in več drugih uradnikov, ki so dosegli visoka mesta v državnih službah, kot n. pr. gospod dr. Sagadin, ki je poslal pismene častitke k našemu slavlju iz Beograda. Poleg vseh teh nam je šola izobrazila celo vrsto "dobro stoječih in razumnih gospodarjev, kar priča gospodarstvo naše vasi. Naštel je tudi važnejše učitelje, med katerimi zavzema gotovo prvo mesto Prašnikar, prvi učitelj našega največjega pedagoga in škofa A. M. Slomška. Sle-
"dile so dekl^macije in nekaj vrlo uspelih pevskih točk. Äoncnö jö sledila Igra: »Sola v nebesih.«
Rogaška Slatina najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, Steves, mehurja, Žolčnih kamnov, srca, ledvic In jeter. Najuspešnejše in oeno zdravljenje v maju, juniju in septem-brul Zahtevajte prospekte!	$11
»Katoliški misiioni« šjt. 10 (za mesec julij) izidejo okoli 15. julija.
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 23. junija je umrla po (Jolgi mučni bolezni in sprevidena s poslednjimi tolažili za umirajoče Alojaija Pečko, roj. Roškar iz Gočove. Bolehala je na jetiki, katera ji je tudi pretrgala nit življenja. Bila je stara še komaj 38 let ter zapušča žalujoče starše, moža in dvoletnega otroka. V kratki dobi svojega življenja se je odlikovala z mnogimi lepimi lastnostmi. V dobi svojega samskega življenja je bila vedno vzor vsem drugim. Tudi v zakonskem stanu so jo dičile iste dobre lastnosti. Bila je do vsakega vljudna ter postrežljiva. Vse jo je spoštovalo in ljubilo. Na dan pogreba se je zbrala obilna množica ljudstva, ki jo je spremljala na zadnji poti. Blag bodi ji spomin, domačim in znancem pa izrekamo iskreno sožalje!
Sv. Rupert v Slov. gor. Pokopali smo iz Spodnje Voličir.e Karla Stiper, roj. 18. 10. 1849, poročen 28. 10. 1873 in bi lahko obhajal lani zlato poroko. V maju naj bi se vršila velika slovesnost, a je resno zbolel in po tritedenski mučni bolezni previden z zakramenti je udano v Gospodu zaspal. Hvala vsem sorodnikom in sosedom in sploh vsem za udeležbo pri pogrebu.
Sv. Benedikt v Slov, gor. Naše gasilno društvo je pred kratkim priredilo izlet k Negovi. Tam je vprizorilo krasno in zanimivo igro »Prisega o polnoči«. V prenapolnjeni dvorani v gradu smo imeli čast pozdraviti ne samo Benedičane in Negovčane, ampak tudi došle goste iz Gornje Radgone, od Kapele, od Sv. Antona, od Sv. Trojice in Maribora. Dne 23. junija pa je pripeljal g. Košir iz Celja kot zastopnik tovarne Rosenbauer v Linzu lepo moderno ročno motorno brizgalno, s katero jj napravil vpričo občinstva poskus gašenja poso-jilnicrie hiše. Pri tej priliki smo imeli čast pozdraviti prvega pojjstarosto Jugoslovanske gasilske zveze tovariša Vetigusta iz Ljubljane. Po kratkem sesjgnku In pomenljivem govoru tovariša Vengusta je bilo vse jfasilst^o zelo navdušeno, da čim prej želi enako brizgalno. Ker pa je to dra£a in koristna st^fir, zato prosimo vse prijatelje gasilstva na pomoi!
Sv. Lovrenc na ^ravskem polju. Odkritje spomenika padlim vojakom se vrši dne 14. julija pri Sv. Lovrengu na Dravskem polju. Spored: Ob pol 10. uri služba božja, ob 11. uri nastop veterancev in gasilcev, nato g^kritje z govorom č. g. kurata Fr. Bonača iz Ljubljane, petjem in deklamacijami. Popoldne ob 2. uri večernice; ob pol 3. uri pa vpri-zori Kat. prosvetno društvo Meškovo igro »Mati«,
Kupetinci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Pri nas je umrla blaga ter dobra mati Marija Šumak v starosti 48 let. Obilna udeležba na zadnji poti in veliko število vencev je pričalo, da je bila ppkojna priljubljena v domači ter sosednih farah. Ob odprtem grobu so ji pevci zapeli žajostinjto. Blaga mati, Vas več ni, a spomin na Vas živi v naših hvaležnih srcih I
Kapela pri Radencih. Umrla je dne 27. junija v Hrastje-Mota Frančiška Fašalek. 14 let jo je mučil želodčni rak. Zadnja leta je bila popolnoma priklenjena na postelj. Bolezen je ranjka prav potrpežljivo prenašala, saj je pogosto prejemala tolažila sv. vere. Naj dobra mamica v Bogu počiva!
Kokoričl-Logarovci. Prostovoljno gasilno društvo Kokoriči bode priredilo v iredeljo Žne 28. julija ob treh' popoldne veliko javno tombolo v zunanjih prostorih gostilne Kosi pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Glavni 'dobitki so:
fino moško kolo, vreča fine moke 85 kg, kJaf-tra drv, pljug, ena v§lika boks koža, en sod in zraven tega še čez 400 drugjh lepih in dragocenih dobitkov. Priskrbite si pravočasno tom-bolske tablice, ki stanejo pmo 3 Din. Čisti dobiček je nanosqjen za nabavo nove motorne brizgalne. Odbor.
Spodnje ptujsko polfc, Ufejnjčcna je končne dolgoletna zahteva pretjival^v Sv. Marjeta, Po-lenfak in Sv, Tomaž, da se pjeurgdi v okrajno cesto v qokaterih delih zelo slaba občinska cesta, ki veže te fare s kolodvorom v Moškanjcih in < podržavljeno cestp Ptuj—Ormož. Ptujski okrajni zastojp je glavni del že prevzel in preuredil, ormoški pa je sklenil te doi, da preostali del še leto* uredi. Ko zgradi tudi oblastna samouprava most, kakor nam je to obljubila, bo prometna zveza za stalno dobro urejena. Največje veselje ni zadoščenje imata gotovo bivši 30 letni župan Donaj U Iv. Vesenjak, ki sta začela borbo za to zveza Regulacijska dela ob Pesnici lepo napredujejo. Povsod se opaža dobro strokovno delo inženerja
—	voditelja. Seveda pričakujejo prebivalci Pesni? ške doline od Dornave pa v lenarški okraj, da bi dejo šlo hitreje. Lahko rečeno: če bi imel oblastni komisar dr. Leskovar in gradbeni oddelek tolika denarja, kakor ima volje in sposobnosti, pa bi bil« to potrebno delo že končano. — Ob kolodvoru * Moškanjcih gradi vinski veletrgovec Bolaffio skladišče za vino, ki bo iz Spodnjih Haloz in iz sred-njega dela Slov. goric šlo takoj v svet. Pozdraviti je sicer ta napredek, toda vsak prijatelj vinogradnikov mora obžalovati, da se niso organizirali vinogradniki sami in ustvarili prepotrebne zadrug« s skupnim skladiščem. Zavrč in Sv. Barbara na haloški strani, Polenšak in Sv. Lovrenc v Slov. gor. že to nujno rabijo. — Skrbi tarejo obdravsk« občine Spod. ptujskega polja, ker je negotovo, ali se bodo obrambne nabrežne naprave vzdrževal« in dopolnjevale, ali pa jih bo Drava neovirana upropaščala kakor letos z ledom, ko je napravilji na napravah nad 1 miijon dinarjev škode. Upaj. mo, da fcomo z novo tozadevno akcijo imeli zopet uspeh. — Gospodarsko sicer počasi, toda vztraj; no napredujemo. K temu pripomoreta izdatno naSl delavni dve organizaciji: Kmetijska podružnica in Nakupovalna in prodajna zadruga. Tudi sicer j« organizatorično delovanje živahno. V farah Sv. Marko in Sv. Marjeta imamo dve posojilnici, šest delavnih gasilnih društev, organizacijo čebelarjev, ki so marljivi kakor njihove čebelice in izobraževalna društva ter mladinske organizacije. Pri teh je posebno »Orel« pri Sv. Marjeti in Mari; jina in dekliška družba posebno delavna. Ni torej čudno, ako se prireditve, ki služijo strokovni iri splošni izobrazbi, pa tudi razvedrilu in zabavi, kar vrstijo. Vse lepo vzajemno in vztrajno dela.
—	Letos imamo zelo veliko dobrega sena, posebej še oni, ki so smotreno oskrbovali travnike ter gnojili z domačim gnojem ali umetnimi gnojili. Tudi drugače letina ne obeta slabo. Žal nam je 1« žlahtnih jablan, ki nam jih je vzela zima. Sadjarfi imajo bridko razočaranje, obenem pa spoznani®! kaj v naših legah uspeva in kljubuje tudi najhujšim mrazovom.
Beltinci. V nedeljo dne 30. junija se je vršila v Beltincih redka slavnost, namreč blago slavljanje zvonov. Bil je to tak praznik, ka-koršnega ne pompi beltinška fara. Zjutraj zgo daj so jih odpeljali od kolodvora trije vozovi, v katere so bil vprežepi po 4 konji. V Braton-cih so jih okrasili, nato so jih pa tri obSine t slovesnem sprevodu p'eljale proti farni cerkvi v Beltince. V sprevodu je šlo 54 konjenikov, 200 kolesarjev z lepo okiftčanimi kolesi, «ftld Šolska deca, požarhe hrambe, moški, belo oblečene deklice in Marijina družba. V Želtifi-i cih Jim je pa šla cela ostal^ fara nasproti. Bilo je kakih 600 šolskih olrgk s slovenskim) zastavicami, trije cehi, črevljarski, mllnarski in kovaški, ki so lani obhajali svoje 150 in 100-letnice. Vsak s svojo zastavo In člani po osem vrstah. Nato so šli vsi drugi moški, tudi po 8, Marijina družba. Bil je tako veličasten spre* vod, kakršnega nihče ne pomni, saj je šlo v sprevodu kakih 5000 ljudi in to v najvzornej-§em redu. Po vrnitvi k cerkvi in po lepem
delov zemlje
in vseposod Palma
1 ¡Azija?! 1 lArrika! l i J !Anertka?! t« ! lEvroua'-i' ! t Amerika! i i lAostralija !!! i! «Evrowa!! feralia!! ¡Evropa! i! Asijai! J «Afrika!!'! AzU & l H Afrika!!!»«! Aserl ka!! l U^tSfi.	•• *
! i!! ! Afrika i m! KimerikajjS^fc* H !! i < s! Afrika!! ml^T tn « 12 at\ »^ir o«**
•	JfJsU-inffiirtral i j a!!!!!!! 5
•	U-rrT: Amerika!!!!»!!!•Aost?^.-.
>»-.,,, j ,	v.« i i » i . » «li^^SiS
630
.cerkv&n;	i ¡ro. >otla župnika so jih
yse srečno .. v stolp, kjer zclaj lepo pojejo v čast božjo in veselje faranov. — Popoldne je pa bila tombola Marijine družbe in Prosvetnega društva. Med dobro voljo in igranjem godbe se je dobro končala in ljudje so veseli nesli svoje dobitke domov.
Medvode pri Gornjemgradu. V okolici Nove Štifte so se med zimo naselili medvedje. Pozorni nanje so ljudje postali šele, ko so začeli trgati ovce. Do sedaj do raztrgali že šest do sedem ovac. Ako ne bi imeii dovolj živali, bi postali tudi ljudem bolj nevarni. Martinu Tesovnik se je približal na sto korakov. Nekaj časa sta drug drugega gledala, nakar je kosmatinec mirijo odšel. Videli so ga tudi vozniki. Ljudem povzročajo mnogo skrbi in strahu. Govorijo, da je medvedov pet, kar pa menda ni res. Gotovo pa je, da sta dva. Če jih je več, se ne ve.
Nazarje. Gasilno društvo Nazarje si je nabavilo društveno zastavo. Dan blagoslovljenja zastave bode 14. julija 1929 ob 3. uri popoldne. Ta dan vabimo vse darovalce žebljev, bratska društva in vse prijatelj gasilcev.
Celje. Izpit na orglarski šoli se bode vršil pod predsedstvom prečast. g. opata P. Juraka dne 8. julija t. 1. Izmed 25 gojencev je oglašenih 7 tretje-letnikov, ki bodo polagali zrelostni izpit. Izpraše-val bode tudi g. župan A. Mihelčič o poslovanju pri občinskih uradih. Novi učenci se sprejemajo do 15. septembra 1929.
Sv. Vid pri Grobelnem. V strahu in trepetu smo vedno, kadar se po vročem dnevu približuje nevihta. Najbolj nas pa srce boli, ker še nimamo ničesar, s čemur bi se lahko prihitelo na pomoč v elementarni nesreči. Naše prostovoljno gasilno društvo že dalje časa pridno zbira za novo briz-galno, pa žalibog je še vedno premalo. V ta namen se tudi priredi dne 7. julija 1929 velika veselica s srečolovom na prostem. Prosijo se gasilstvu naklonjeni ljudje, da bi pomagali k veselici z vsakovrstnimi dobitki, z delom, pa tudi z udeležbo. Naj vsak pripomore po svojih močeh, da pridemo prej do v veliki sili tako prepotrebnega orodja. Dobitke pobirajo naši pridni gasilci in tttdi gasil-llvu naklonjena dekleta.
Sv. Miklavž v Polju pri Podčetrtku. Pri nas se vrii dne 11. julija t. L ob 11. uri ofertna licitacija raznih popravil pri cerkvi in župnišču. Podrobnosti se izve pri župnijskem uradu. Cerkveno pred-stojništvo.
Koprivnica. Dne 2». junija t. 1. je priredila
tukajšnja šolska mladina prav dobro uspelo igro »Snegulčica« in »Kaznovana radovednost« s krasnim troglasnim petjem in ginljivo živo sliko naših neodrešenih bratov in sester v verigah. V prid podmladka Rdečega križa. Ča-stitamo učiteljskim močem, zlasti še gospej Sabini na tako lepem uspehu!
Velik kamen. V nedeljo 30. junija je priredila tukajšnja požarna bramba igrokaz »Pri sega o polnoči« s precej dobrim uspehom. Vsa čast našim fantom! Igra se je vršila na dvorišču g. Vehovarja, ki je dal na razpolago ves materijal za oder in vse drugo potrebno. Hvala mu zato! — Uso.jamo si pripomniti, da so kratka krila kmečkih deklet kazila dobro razpoloženje in da otroci-šolarji ne spadajo k ig-rokazu, ki je za odraslo mladino!
Svetina pri Celju. Lepa nedelja za cerkev sv. Križa se bo tu obhajala v nedeljo, dne 7. julija in sicer bo dvojno opravilo: prvo ob 6. uri, obenem prvo sv, obhajilo za svetinske^ šolarje, pozno pa ob 10. «ri.
Sv. Rupert nad Laškim, Dne 19. junija t. 1. je v Sv. Petru umrla vdova-sirota Mar. Pirnat, 80 let stara. Sedem let je bila v postelji, trpela pomanjkanje, zapuščenost in vse hudo na svetu: pa je vselej boguvdano prenašala svoj težki križ. Počivaj v miru, vrla žena! — Z velikimi upi smo letos v maju gledali na sadno drevje: vse je cvetelo kakor v raju. Dolgotrajno deževje pa je malodane popolnoma uničino vse nade; samo nekaj sliv in češpelj bo, lesnik in druge drobnjadi, žlahtno sadje je povečini odpadlo. In sedaj ob kresu dežuje neprenehoma že štiri dni, po jutrah imamo 8° R toplote, to se pravi: prav hladno je, in zopet smo začeli iskati zimsko obleko. Jesenska megla pokriva celo pokrajino, in samo iz koledarja vemo, da je pred par dnevi bil kres! — Žito je poleglo po tleh, seno gnije na travnikih; Bog se nas usmilil
Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo, dne 23. junija je umri v starosti 70 let v vasi Poučeno na svojem posestvu Anton Boštele, oče gospoda pesnika in kaplana v Trbovljah. Rajnega so dičile lepe lastnosti, globoka in neomajena vernost, delavnost in varčnost. Rajni ni bil tukajšnji rojak, ampak iz Motnika na Gorenjskem, kjer je bil sin ubogih staršev, v Trbovljah v premogokopu si je pripravil in privarčeval toliko denarja, da je pred 29 timi leti kupil v naši župniji manjše posestvo. Edinega sina je dal študirat, ki je postal duhovnik. Blagemu pokojniku svetila večna luč, preostalim pa iskreno sožaljel
Nekdo je imel papagaja, ki je imel
navado, da se je pred vsakim tujcem priklonil in uprašal: »Vi želite?« — Papiga je ušla iz kletke in se potikala po okolici. Na drevesu sedečo jo zagleda kmet, pristavi lestvo do ptiča, da bi si ga prilastil. Ko seže z roko po papigi* se ta prikloni in upraša: »Kaj želite?» Kmet se je tako prestrašil, da je pustil papagaja in se opravičil: »Oprostite, jaz sem mislil, da ste vi ptič!«
Domišljav londonski zdravnik dr. Hemirill je pripovedoval o svojem potovanju po tujini. Nekdo izmed prisotnih je čez nekaj časa pripomnil: »V časopisih sem čital, da ste bili izven Londona.« — »Tako?« se je začudil zdravnik. »In kaj so še pisali listi?« — »Da je v zadnjem času umrlo v Londonu in v predmestjih skoro 150 ljudi manj, kakor prejšnji mesec.«
Nemškega pesnika Henrika Heineja
(rojen leta 1799 v Dusseldorfu, umrl 1. 1856 v Parizu) je obiskal malo pred smrtjo prijatelj. Prišel je baš v trenutku, ko sta dve strežnici položili pesnika v postelj. — »Kako ti je, Henrik?« je uprašal prijatelj in Henrik je odvrnil: »Precej dobro. Kakor vidiš, me še zmiraj nosijo ženske p orokah.«
Zgodovinar in modrijan na Angleškem David Hume je šel nekoč v mestu Edinburgu preko mosta nad močvirjem, ki je delilo staro mesto od novega. Nesreča je hotela, da je padel v močvirje in ni mogel ven. Klical je na pomoč in konečno je priklical staro ženico, ki pa mu ni hotela pomagati, ko ja spoznala v njem modrijana Huma. Dol go sta se prepirala, a ni vse nič pomagalo. Ženšče je vstrajalo pri trditvi, da je brezverskega učenjaka zadela božja kazen. Končno pa je le uprašala: »Znate li vero?« — »Gotovo!« — »No, pa molite!« — Hume je nagto pričel moliti tedaj mu je šele ženica p&magala.
Irec si je ogledal nenarvadno visoko sobe v gradu v Kenaigtonu in stavil, da pozna človeka, ki se niti v taki sobi ne more zravnati. Ljudje so ga začudeno gledali, končno pa je stavil z njimi. Irec je stavo dobil, ker je pripeljal grb-ca v sobo.
Ko je meseca maja leta 1809 zavzel
francoski maršal Lannes mesto Regens burg, je pridirjal neki težko ranjeni štabni častnik na grič, kjer je stal Napoleon s svojimi častniki. Stopil je a konja ter bled, ves okrvavljen in komaj stoječ na nogah, navdušeno za-klical: »Gospod! Regensburg je naš! Glejte naše zastave na mestnem obzidju.« — »Gospod, vi ste ranjeni«, ga je prekinil Napoleon. — »Ne, gospod! Jaz sem ubit!« je šepnil junak in se zgrudil mrtev na tla.
Vojvoda virtemberški je naročil svojemu dvornemu pridigarju, da naj se spominja pri javni molitvi tudi vojvo-dove ljubice Grewenitzove. Toda pridigar tega ni storil in voivoda mu je oči-
tal: »Zakaj niste omenili tudi GraVve-nitzove, kakor sem vam naročil?« — »Saj sem se spomnil, svetlost«, je odgovoril pridigar. — »Kedaj pa?« — »Ko sem molil: ». . . ampak reši nas vsega hudega.«
Gonsalvo iz Cordobe, vojskovodja Ferdinanda V., aragonskega kralja, je baš napadel sovražnika, ko mu je zletela zaloga smodnika v zrak. Vendar ga ta nesreča ni potrla, pač pa je vzklik pil: »Naprej, otroci, zmaga je naša! Božja previdnost sama nam daje znamenje, da smodnika niti ne potrebujemo!« — Gonsalvo je tedaj res premagal «ovražnika
Ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Bogo! (rojen 1. 1810 v Sorečnicah v Poltav Bki guberniji in umrl 1. 1852 v Moskvi)
je obiskal julija meseca 1. 1835 Kijev, kjer je jp^ipravil veseloigro »Revizor« za oder. Igra	podkupljivost nek
danjega ruskega ura3ili8iY$? Kakor pri povedujejo, je car po prvi pre3staii poklical pesnika k sebi in mu med dhi-gim rekel: »Tako se Se nisem nikdar smejal!« — In Gogol je odvrnil: »Jaz sem pa pričakoval od te igre popolho-ma drug učinek.«
Za časa Ludvika VII. je živel v Parizu slaven profesor bogoslovja Pierre de Cordeil, učitelj poznejšega papeža Jno-cenca III. Inocenc ga je v znak hvaležnosti imenoval za škofa in pozneje za nadškofa. Nekoč mu je rekel: »Povišal sem te v nadškofa.« — In Pierre de Cordeil mu je odgovoril: »In jaz tebe za papeža!«
Slug« smrti.
• * „ (Pravljica.)
Pred davnina, davnim časom je potoval velikan po široki cesti. Naenkrat stopi predenj stara ženica in ga ustavi, rekoč: »Stoj, niti koraka naprej!« — »Kaj«, se je začudil velikan, »ti reva, ki jo morem zdrobiti med prsti, ti mi zastavljaš pot? Kdo si ti, da si upaš tako drzno nastopati?« »Jaz sem Smrt«, je odgovorila Žena, »meni se ne more nihče ustavljati in tudi ti se boš moral pokoriti mojemu povelju!« — Velikan p a se ni hotel udati. Dvignil je pest in je udaril ženo tako močno po glavi, da se je zgrudila poleg nekega kamna na cesto. Velikan je odšel po svojih potih, Smrt pa je ležala poražena na tleh in je bila tako slaba, da se ni mogia niti ganiti. »Kaj bo«, si je mislila, »če bom morala ostati tu? Nihče več ne bo na zemlji umrl in *tako polna bo ljudi, da ne bodo imeli več prostora stati drug poleg drugega.«
Med tem je prišel po cesti mladenič,
svež in zdrav, pel je veselo pesem in je bistro gledal okrog sebe. Kf> je zapazil onemoglo ženico, je brž pristopil, jo je dvignil, dal ji je iz popotne steklenice piti ter j§ čak^l, da bi prišla zgpet do moči. Tujka si je polagoma toliko opomogla, da ie mogla stati na nogah. — Vprašala je mladeniča: »Ali včš, kdo sem jaz in komu si zopet pomagal k življenju?« — »Ne«, je odvrnil mladenič, »ne poznam te.« »Jaz sem Smrt«, je rekla, »nikomur ne prizanesem in tudi pri ti>£i ne morem delati izjeme. Da pa vidiš, kako sem ti hvaležna, te ne bom napadla nenadpma. Poslala ti bom prej svoje sluge, ki ti bodo povedali, ltedaj pridem po tebe.« — »Prav«, je menil mladenič, »dobro bo zame, če bom vedel, kdaj nameravaš priti in bo-dem vsaj dotlej varen pred tabo.« Nato je veselo odkorakal ih je žlvei odslej brezskrbno tja v en dan.
Ali mladost in zdravje nista trajala večno. Prišle so boiezni In bolečine. — »timrl ne bom«, si je mislil, »kajti Smrt bo poslala prej svoje sluge. Da bi ti muke polni dnevi že vendar minuli!« — fio se je čutil zopet zdravega, je nadaljeval svoje prejšnje veselo življenje. Nekega dne mu je nekdo od zadaj potrkal po rami in ko se je obrnil, je zagledal za sabo Smrt, ki mu je govorica:
»Pojdi z mano! Ura je napočila, ko se moraš posloviti od sveta!« — »Kako«, se je razburil človek, »ali tako držiš dano mi besedo? Saj si mi vendar obljubila, da boš poslala svoje sluge, predaš tgš prišla s«na. Jaz nisem videl nikogaf\<r «^ ^Mojči«, ga je resno zavr-
ti ni vrtelo v glavi? Te ni li protin bo-" del v vs$h udih? Ali ti ni šumelo po U« šesih? Ni li zobobol glodal po tvojih! čeljustih? Se ti ni napravijala tem$ pred očmi? In vrh vsega tega, ali te nji moj ljubki bratec, spanec, spomnil vsak večer name? Nisi li ležal po noči, kakor da bi že bil mrtev?«
Človek ni vedel kaj odgovoriti. ydal se je v švojo usodo ih je nemo odšel s Smrtjo.
frli Hlapec.
Kipet Predan je iipel vrlega hlapca. Da je res vrl, to je izvedel Predah po majhnem dogodku.
Hlapec ni slutil, da ga opazuje gospodarjevo oko, ko je pokazal sv6jo veljavo, in dejanja, ki se izvrše tako, so najboljša.
Vročega pojdne je bilo, ko se je vrnil hlapec s sVojipia konjema z njive. Konja je izpregel in nakrmil, kajti vsakdo ki to hoče vedeti, ve, da živa.1 nima pravega miru, dokler je še v vpregi. Pa marsikdo tega noče vedeti, da ne bi 1 mel dela z izpreganjem in naprega-njem. Predanov hlapec ni bfl taksen ih zato mji je morda potem teknil ofoed tem bolj.
Moški baje morajo kaditi. Ni še do-gnano, katera pipa tobaka je boljša, ali ona v jutro, ali opoldne, ali pa na večer. Predanov hlapec je čislal vse enako. Prav udobno mu je torej bilo pri srcu, ko je sedel po obedu na kamen oi? vratih konjskega hleva in je z močno slamo snažil cev svoje pipe, med tem ko je položil okroglo glavo od pipe na hlevno okensko polico. Ko je zdaj se* ge| po pipi, jo je nehote sunil in zako« valila se je v hlev. Že se je hotel hlapec
tf
Mol v sivi siifcnfi.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
In prav tedaj se je napovedala komtesa de Romaine.
Poslala je glas, da želi nemudoma govoriti * gospodom komisarjem. Par minut pozneje je vstopila, bleda ko strah, oblečena v staro obno-Beno obleko, z ogrinjalom črez ramena, ki je bilo vse prelahko za mrzli novemberski dan.
Gospod Cognard ji je viteški in uslužno po-
fjudil stol. Silno razburjena je bila in solze so i silile v oči, ki jih je pa ponosno zadrževala.
»Prišla sem, gospod komisar,« je začela, v§a foripava od razburjenja, »ker sve, moja mati, grrofica de Romaine, in jaz — v groznem strahu ker — moj Bog!«
Trepetala», je, da je komaj govorila. Z veliko nežnostjo in potrpežljivostjo ji j? gospod Cog-riard ponudil kozarec vode. Pila je in ga hvaležno pogledala. Hladna voda ji je dobra dela.
»Prosim vas, gospodična, pomirite se!« jo je tolažil. »VfcŠ setia yam na razpolago!«
od groze, ni mogla več
»Kadi brata §em prišla, gospod komisar,« ie pravila, že precej bolj pomirjena. »Radi grofa Jack de Romaine. Izginil je —! Že c§le tri dni ga nisve videli in tudi ničesar čuli o njem. In mati se boji —. Štrašno se boji —.«
Ofci so se ji razširile < govoriti.
6ospod Cognard ie tolažljivo posegel vmes in prepričevalno pravil:
»Nikakor se vam še ni treba bati najhujšega, gospodična! Taki mladi ljudje večkrat odidejo z doma, ne da bi materi in sestram povedali, kam gredo.«
»Ah — ampak, gospod komisar,« je pravila komtesa Mariette s tožnim glasom. »V našem slučaju so razmere izjemne! Naša mati je bolna, priklenjena na dom, in čeprav je brat bolj veseljak ko resnoben človek, jo ima vendarle celo rad in pride že radi nje vsako noč domov. Včasi,« je nadaljevala in rahla rdečica jo je oblila, »včasi ga pripelje gospodična Filipi v svoji kočiji.
Tudi v torek je bilo tako. Čula sem, da je kočiia obstala pri vratih. Videla sem luč, čula sem tudi bratov glas, ko se je poslavljal od gospodične Filipe, in kako je kočija odropotala. Bila sem že v nostelji, polnoč je že minila in čisto
Res niste fte im<
KMinar* Nicf
Ne Čakajte, doktor se Se dobi. Nad 1000 knjig 2« razprodanih,osi bo kmat#! t Tl3karnl »v. ti t Mariboru.
'dvigniti, da bi stopil skozi vrata v hlev >fti si poiskal svojo pipo. Mahoma pa si ¡Je premislil. Vedel je, da sta konja legla, vedel pa je tudi, da bi takoj od potrebnega jima počitka vstala, če bi stopil kdo v hlev. Zato je mirno ostal- kjsf je bil in je držal samo cev Svoje pipe v ustih.
Predan je to videl skozi okno svoje SGoe. Stopil je k hlapcu in ga vprašal: »Zakaj ne kadiš? Ali se ti je pipa razdrobila?«
»Ne, v hlev mi je zdrknila. Nočem konjev vzdramiti. Rajši bom počakal, da bomo šli zopet na delo.«
»Ti si vrl človek«, je rekel Predan in je dal hlapcu svojo, s srebrom okovano pipo. »Vzemi jo in jo obdrži za zahvalo! Tebi se bode gotovo dobro godilo. Kdor spoštuje počitek živine, bo pravičen tudi napram ljudem. Midva ostaneva, kakor upam, vselej skupaj!«
In tako se je tudi zgodilo.
DVE NARODNI BASNI.
Lisica je pogostila ježa. Zvečer ga ni pustila oditi in mu je ponudila prenočišče v svojem domu. Jež je pa le silil, da bi rajši šel domov in naposled se je res poslovil ter odšel. Lisica mu je od daleč sledila, ker bi bila rada videla, kakšna je njegova hiša, da je rajši tam kakor pa v njenem lepem stanovanju pod skalo. Videla je, da se je jež zrinil v neko luknjo v starem drevesu. Ko je pristopila, je čula, kako se je udobno iztegnil bo bukovih listih in polglasno zdihnil: »Moja hiša, moja svoboda!«
Ovca sreča volka, pa mu reče: »Ali se hočeš porazgovoriti z mano?« — Volk: »Vedno, kadarkoli hočeš!« — »Zakaj si mi danes zadavil jagnje?« — »Vidiš, to je bilo tako: V jutro sem žejen pristopil k vodi, kjer je bilo že tvoje jagnje. Prosil sem ga kakor oče: Dete moje, ne kali mi vode. Ali kaj, ni hotelo slušati. Pograbila me je jeza, saj bi tebe tudi, in sem ga zadavil. Potem sem ga pa moral snesti, da se ne usmr-di ob vodi. Drugič tega ne bom več storil. Samo pridi mi ti povedat, da je tvoje in dobro bo!«
POMNI.
1.	Voda je najbolj zdrav?rpijača.
2.	Voda, mleko iTi "kruh so za zdravje velike vrsdnosti.
3.	Žganje je smrtna voda.
4.	V kupici utone več ljudi kakor v morju.
5.	Pijanec si sam grob koplje.
6.	Nihče še ni postal po pijančevanju1 moder.
7.	V vinskem sodu, v pivski Čaši in v žganjski steklenici izvira potok revščine.
8.	Skozi pivnico drži pot v*bolnico, v hiralnico in v ječo.
9.	Pijanec je grši od živali.
10.	Alkohol izžene pamet iz glave, de nar iz žepa, lakte skozi rokav, zdravje iz telesa, srečo in zadovoljnost iz hiše.
REŠITEV NALOG:
a)	Vprašanja:
1.	Solnčni žarek.
2.	Ne gre, temveč nesejo ga.
3.	Kadar si lačen.
4.	Če več izda, kakor pa zasluži.
5.	Dokler jo nosiš v obliki leda.
6.	Dokler se ne prebudi.
b)	Naloga: Položi vžigalice tako le: II V X.
NALOGE ZA PREMIŠLJEVANJE:
1.	Tovarnar je imel 100 delavcev in delavk. Delavce je lahko postavil v 7 vrstah, tako da je bila vsaka vrsta enako dolga, delavke pa v 11 vrstah in tudi tu je bila vsaka vrsta enako dolga. Koliko je bilo delavcev in koliko je bilo delavk?
2.	Pastir žene krave na pašo. Ena krava hodi pred dvema, ena med dvema in ena za dvema kravama. Koliko je bilo krav?
3.	Oče je dal Tonetu določeno svoto dinarjev in prav toliko Tinetu. Če pomnoži Tone število svojih dinarjev s 6 in še 9 prišteje, Tine pa pomnoži svojo svoto z 9 in 6 odšteje, imata zopet oba enako število. Koliko dinarjev ima vsak ?
1.frije	dečki počivajo na izletu. Dva imata s seboj čokolado in sicer prvi 5 kosov, drugi pa 3 kose. Tretji nima nič in prosi, naj bi mu dala prva dva tretjino vse čokolade za 8 Din. Delitev sa je res izvršila in sedaj je nastalo vprašanje, kako naj si prva dva dečka porazdelita 8 dinarjev, da bo po pravici. Drugi deček je rekel: »Jaz dobim 3 dinarje, ker sem na razdelitev 3 kose^ moj tovariš pa dobi 5 dinarjev, ker jai; dal na razdelitev 5 kosov»« Ali je bil«! ta razdelitev pravična?
SMEŠNIGE.
Vseeno. Tinčeka pošljejo po vino. —* Gostilničar ga vpraša, ali želi belega ali rdečega. — Tinček: »To je vseeno, ker je za slepca.«
2.	Otroško pojmovanje. Otrok (materi): »Ljubi Bog mora biti zelo bolan.« — Mati: »Kako to?« — Otrok: »Ker je včeraj oče rekel, da je Bog poklical našega dobrega starega zdravnika k se< bi!«
Drugače mišljeno. Mati je večkrat o< pomnila deco, naj na večer prav lepo molijo, da bodo lahko spali. Nekega va čera je menil Tonček: »Mati, jaz ne bo« dem več zvečer molil. Jaz sem poskusil in sem spal lahko tudi brez večerne mo litve.«
Vredno premišljevanja. Triletni Fran ček, ko ga mati oblači: »Mama, kako ja to pri konjih? Ali si v jutro sami obu-jejo podkve, ali pa to dela konjar?«
Modera otrok. Mati: »Kaj pa delaš 9 svojo punčko?« — Otrok: »Spat jo de-vam, mama. Lasi sem ji že spravila i glave, samo zob ji ne morem vzeti ia ust.«
Sokrivec. Gospod vidi, kako se izte« guje mala deklica, da bi dosegla zvo< nec pri vratih neke hiše. Gospod ji ho< če pomagati in pritisne na gumb zvon* ca. Kako se začudi, ko mu deklica re< če: »Zdaj pa morava teči, vratar je ze< lo hud.«
Slaba razdelitev. Sinčka vprašajo da ma, kako mu ugaja v šoli. »Oh«, vzdih« ne, »ure so tako dolge, odmori pa tako kratki.«
dobro se še spominjam, da sem se čudila, kako tiho je prišel brat v hišo. Kajti nisem ga čula, kedaj ba bi bil odklenil vrata in stopil v vežo.
In druo jutro sem našla njegovo posteljo nedotaknjeno. Vobče da ni prišel domov, s§m si mislila, in da se je spet odpeljal z gospodično Filipo. In od tistega jutra ga nisve več videli.«
»In — hm — ali ste — hm — govorili z gospodično Filipo?« je poprašal komisar obotavljaj e se.
»Ne, gospod!« je resnobno odgovorila kom-tesa Mariette. »Vi ste prvi, ki z njim govorim o tej zadevi. Mislila sem si, da je tako najbolje. In da mi boedet že vi dali navodila, kaj naj storim.«
»Tako je, tako je!« je hitel pritrjevati gospod Cognar, ves srečen, da komtesa Marfcite zaupa v njegovo duhovitost in policijsko sposobnost. »Čisto prav ste storili! Name se lahko zanesete! Z največjo obzirnostjo bomo stvar preiskovali.
Ali bi mi morebiti hoteli podati par podrobnosti o tem — eh — hm — obžalovanja vrednem dodoku?«
Komisar je začel izpraševati in križem po-praševati in je na mah postal silno služben. Za gospodična de Romaine mu ni vedela nič posebnega več povedati, s prav zgledno potrpežlji-
vostjo mu je venomer in zopet pripovedovala svojo zgodbo, kljub temu da ji je utrujenost govorila iz ^sake besede.
Mož v sivi suknji je sedel v oddaljenem kotu sobe, ves čas se ni vtaknil vmes, le h koncu je nenadoma vprašal:
»Ali ste, komtesa, prepričani, da mladi gospod grof ni morebiti prišel domov, še preden ste čuli voz?«
Mariette de Romaine se je vidno prestrašila. Gotovo si ji niti sanjalo ni, da je razen nje in komisarja vobče še kdo drug v sobi. Ko je suhljati človek, v sivo oblečen, stopil iz svojega kota, so njena bleda lica še bolj prebledela.
Kljub temu je še precej mirno odgovorila: »O tem pa nisem prepričana, gospod! Spala sem že napol ob tistem času. Ropot voza me je zdramil. Le to vem, da brat isto noč ni spal v svoji postelji.«
Mož v sivi suknji ni več vprašal, umaknil se je nazaj v svoj kot. Pa kadarkoli je gospodična Mariette odslej pogledala v tisto smer, je srečala dvoje bledih, globokih, pa ostrih oči, ki so jo neprestano opazovale.
Končno je bilo popraševanje pri kraju, gospodična Mariette se je smela posloviti.
tevoUj<
lizarakt ¡__
INFORMACIJE DAJE.
434
HI ATO4P4* h 'coniem' Pošten,
IlSflfPtšl* zdrav, vajen tudi poljskega in vinogradnega dela se sprejme s 15. julijem. Ponudbe na: Mihael Lapuh, trgovec, Dobova pri Brežicah.	797
Konjarja assy;
grajščina na Pragerskem. 786
SjT»>2aM>A murodolske pasme, SM UlU brejo, drugega ali tretjega teleta okrog 8 mesecev, in prvovrstna ratekarica kupim takoj Franjo Zdolšek, Sv. Jurij ob juž. žel.	788
Trgovskega učenca s primerno Šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme trgovina z mešanim blagom Mira Penič, Maribor, Vet-rinjska ulica 9.	793
Trgovski vajenec se sprejme v trgovini Ivan Ve-selič v Ormožu z dobro šolsko izobrazbo. Re-flektanti z vsaj dvema razredoma meščanske
z vsaj Sole imajo prednost.
798
Mizarski učenec se sprejme. Izuči se natančnega dela za stavbe, pohištva in panjev. Franc Kancler, Sp. Hajdina 12, pri Ptuju.	784
čevljarski pomočnik in vajenec se sprejme. Polič Konrad, Partinje, Sv. Jurij v Slov. gor. 7%
Hlapca h konjem, pridnega, poštenega in zanesljivega sprejme takoj A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	800
M
<9
¿IRIIIUIilUj
V .Malih ozHahMh" stana vsaka 1 beseda Din 1'20. NajmanJSa. c4na I ha oglas jej) Din. ManjSi znesjd se I lahko vpoSljejo todl . v znamkah. [
^HMimilllir"-"" '
Ž€ )2 ICt f službi bolnih in zdravih
stoji Fellerjev pravi prijetnodišeči »Elsafluid».
Za Domena
je Fellerjev Elsafluid zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za umirjenje bolečin, katerega delovanje se hvali z neštetimi zahvalni-cami tudi iz vjsokih krogov ter iz dalekih krajev pri hudih bolečinah na obrazu ter na celem telesu, pri trganju v sklepih, zobobolu, glavobolu, natiranju pri revmatičnih bolečinah, kot obkladek na rane ter pri mnogih drugih slučajih, kjer je nujna pomoč potrebna.
Nekoliko kapljic na sladkorju uteži notranje bolečine in vplivajo povoljno ! Dobiva se v lekarnah in sorodnih trgovinah, poizkusna stekleničica za 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, ali pa velika špecjalna »teklenica 26 Din. Po pošti vsaj en zavoj, kateri vsebuje 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecjalni steklenici 62 Din. 6 takih zavojev sama Din 250. Vse že s poštnino in zavojnino pri
Za zdravega
zanesljivo obrambno sredstvo pri
čezmerni občutlji-__
vosti za bladen zrak, za jačenje mišic in Jivcev, za osveženje upadle moči, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihala, kot obramba proti prehladu, kihanju in gripi, za razpuščanje sluze pri grgranju, proti kašlju, hripavosti i. t d. Za nego glave kot dodatek dnevni vodi za pranje i. t d.
Digcn v. Fcsser,
lekarnar, Slubica Donja, t,---Elzatrg 341. Hrvatska. Eas
Ako pa potrebujete kaj dobrega za Vašo prebavo, naročite obenem Fellerjflve blago delujoče Elsa-krogljice, 6 škatelj 12 Din,	1471
Mala oznanila
Najcencjše in najboljše usnje se kupi pri Arnost Kohnstein, Maribor, Vetrinjska ulica 5. 801
-¡IStvo odgovarja * ña razn^
.......ijasamotákrat, ako.jejpri,
ložena 'inamka "za -2 0in _za'od< govor. U PRAVNI STVO,
Lastin za čevlje dobite v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	804
Dve svinji za pleme stari po 8 mesecev ima na prodaj Vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
789
Potrebujem več mizarskih pomočnikov za trajno delo. Cela oskrba v hiši. Plačilo po dogovoru. Splošno mizarstvo, Matija Podgorelec, Lešnica pri Ormožu.	790
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu: Franc Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Vajenec, ki je že vešč nekoliko tega dela, se sprejme istotam. 805
Vabilo k rednemu občnemu zboru Slomškove tiskovne zadruge, r. z. z o. z., v Celju, ki se vrši v Prosvetnem tajništvu v poslopju Ljud ske posojilnice ob tri četrt na 11. uro dne 18. julija 1929. Spored: a) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, b) Potrditev letnih računov, c) Volitev načelstva. d) Slučajnosti. Ako ni ob določeni uri navzoče zadostno število zadružnikov, se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim sporedom in na istem mestu ob vsaki udeležbi zadružnikov. 803
Stanovanje blizu mesta za dve osebi, ki bi eno kravo imele na skrbi: Marbor, Gosposka ulica 46 II.	802
Sedlarskega vajenca, zdravega, poštenega, takoj sprejme Jožef Jug, sedlar, Žalec. 639
Hodža Nasr-ed-din efendi je uprašal svojo ženo, kakšen dar naj da cesarju Timuru. »Kaj praviš, bi mu dal fige ali jabolka?« — »Jabolka! Fig na noben način ne!« je svetovala žena. Hodža pa ni poslušal tega nasveta, misleč, da ženska mnenja niso prida; daroval je cesarju koš svežih, sočnatih fig. Timur pa je ukazal slugam, naj mu vržejo fige v glavo. — »Hvaljen bodi Allah!« je vzkliknil hodža pri vsakem udarcu. — »Kako pametno sem storil, da nisem poslušal nasveta svoje žene. Če bila to jabolka, bi imel že vso glavo razbito.«
Napol v zadregi se je komisar obrnil k detektivu.
»Zdi se, da vkljub vsemu nekaj ni v redu pri teh ljudeh —.«
»Na srečo,« je suho povedal mož v sivi suknji, »ste se vestno držali mojega naročila in niste niti za minuto pustili iz oči komtese in njene matere.«
Gospod Cognard ni odgovoril. Njegov polni obraz pa je zardel prav do ušes.
»Ali bi ne bilo najbolje, da koj pošljete po tisto gledališko igralko, po Filipo?«
»Seveda, seveda!« je hitel komisar in si olaj-8an oddahnil, ker ga sitni človek ni več popra-Seval, kako je izvrševal tista njegova naročila.
3.
Gospodična Filipa je točno ob naročeni uri tistega popoldne prispela v lastni kočiji, v katero je bilo vpreženih dvoje čistokrvnih angleških dirkačev. Oblečena je bila po najnovejši pariški modi in gospod Cognard jo je pozdravil, kakor se spodobi za galantnega moža, ki pozna oliko d onežnega spola in ve ceniti žensko lepoto.
»Poslali ste po mene, gospod komisar —?« Je vprašala bodeče, notem ko se je namstila ko-
likor se je pač dalo udobno v trdem, nerodnem stolu uradne komisarjeve sobe.
»O gospodična,« se je opravičeval komisar, »kako zelo mi je žal, da sem vas moral nadlegovati —!«
»Torej —? Kaj je —?«
»Prav nič druga ko to, da bi vas rad vprašal, ali ste kje videli te dni mladega grofa de Romaine?«
Nasmejala se je in skomignila z mičnimi okroglimi rameni.
»O — tistega mladega malopridneža?« je dejala malomarno. »Ne, že dva dni ga nisem videla. Zakaj vprašate?«
»Zato ker je ta mladi malopridnež, kakor ste ga čisto pravilno označili, izginil. Ne mati in ne sestra ne vesta, kaj se je z njim zgodilo.«
»Izginil —?« je viknila gospodična Filipa. »Z mojimi smaragdi —?«
Njena veselost in ljubka malomarnost sta jo hipoma minili. Vzravnala se je, njeni drobni prsteki so krčevito grabili za naslonjač, njen obraz je prebledel in prepadel.
»Z vašimi smaragdi —?« se je prestrašil gospod Cognard.
»Z mojimi smaragdi —!« 1e hlastnila. »Z ogr-
Cenjena
gospodinja!
Moka najfinejša 00 D 4-Sladkor kocke . . „ 14' Sladkor kristal . „ 12 Bučno Olje . . „ 27-
Kava pražena dobra '/,........ 12--
Kava pražena boljša '/«........ 1*"
Kava pražena zelo
dobra '/<.....„ H -
Kava pražena fina
7,...........18-
Kava pražena srebrna (zavitek) . . „ 16--Kava pražena zlata (zavitek) . . . „ 20-Kava mleta „ME-DIN" zmešana 7« „ 8'-
MEDO
Maribor
Glavni ira SI.
Koliko dni ima loto, toliko postaj križevega pota ima nervozen človek, ker slabi izčrpani živci mu grenijo življenje in povzročujejo nebrojno boli. Trganje, zbadanjo, omotica, mučna boja«oa, glavobol delni ali v vsej glavi, šumenje v ušesili, blesketanje pred očmi, motenje prebave, nespanje, preobilno potenje, trganje v mišičevju, nezmožnost za dvk) in še mnogi drugi pojavi so npsledki slabih, izčrpanih bolariih živcev.
Kako se hočete rešiti te nevoije?
Moja ravnokar izišla knjiga razpravlja o enem sredstvu hi je postal izvor dobrote za čiovefian-
sivo. Ono pospušnje na čudežni način vse telesne funkcije, krepi hrbtišče in možgane, dela močne mišice in kosti, daje svežost in veselje do življenja.
V borbi za zdrave živce
dela ono sredstvo dostikrat čudečo; dovaja redilne snovi do najskrajnejših mest za proizvajanje krvi, oživlja, drami, ohranja mladost in svežost. Vi se morate sami prepričati, da Vam ne obljubljam nič neresničnega, ker jaz bom poslal v teku 14 dni vsakemu kateri nam piše, popolnoma brszplssno in franko eno škatljico za poskus in knjigo zdravnika, ki ima vsestransko dolgo preizkušnjo; boril so je tudi on s to boleznijo.
rišite mi svoj natančen naslov in pošljem Vam takoj brezplačno kar sem Vam obljubil.	792
ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O. MICHAELKIRCHPLATZ Nr. 13. Abt. 324.
Koval
vajcnec so sprejme pri Matej Bregant, Orehovavas-Slivnica rri Mariboru.	774
S
l
■ S&BBBSagJ
£3
veljaven cd 15. maja, je izšel. Gobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane gj
a ©ta -mm |
o
saaEssaBsasaasaissaESiaeaeaiiža
proseno kakor ječmenovo, izdeluj» in izmon-java po l najugodnejšimi pogoji paromlin Ehriich, Pesnica. 754 Poštne znamke, stare, kupuje Veljko 8i-košek, Kladanj v Bosni. ____J__759
firainiHe
in vsakovrstne deske odda po najnižji ceni paromlin in žaga Ehriich,
Pesnica.	755
Velik promet - mi pen itMcef*!
O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din (ine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dobž tudi najrazličnejši štofi za molk« in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi veS sto drugih predmetov! Vse po najnižjih cenah! Za obilen nakup se priporoča tvrdka
IVAN MASTNAK, CELIC
Kralja Petra cesta Št 15	3a)
^4<Ijltitl1illfiHiItHmiiIUllHl!tlllt1lilIf11tHHtimimHlUlttH»ttllfUIHIIHtllHtliMi
Dobro, zdravo in po coni domačo pijačo si sami napravite z esenco
fstotako dober rum z
rsinao¥iiMW€fom
obojo dobite Ie v Oroge-rijiWoi!ram, Maribor
Slovenska ulica. 394
WI BI novo, studenco, telovadnice ter za gospodarsko potrebo itd. iz najboljšega blaga in dobro izdelano, dobite pri R. Španer vrvarju, Ptuj, Panonska nI. 5 (prej F. Vajdič). Vzame se tudi domače predivo v delo.
770
Dobro
776
za zidanje, tlakovanje in strešnik se vedno takoj dobi. Opekarna Andr. Tschernitschek nasled., Kamnica pri Maribora.
I)'Avernas v Brester-nici tik Kamnice ob oblastni cesti proti Selnici otvor-jen in ostane odprt do 16. septembra. Pina, sortirana vina. Senčnati veliki zeleni vrt Lep sprehod iz Maribora po novi okrajni cesti mimo kamniške cerkve. Prijateljem žlahtne tinske kapljice, osobito marroorča-nom se toplo priporoča. 783
fionilnejennene
najboljše vrste kakor tudi šivalne jermene in jermene krupons kupite cenejše kakor povsod pri 794
WI t H. B ADL
trg. z usnjem in Sevlj. potrebščin
Maribor^ Glavni trg
50 iS A K
<v .
.a-g-s ■s!?
ci
a a« 8*
O
o c3 T3 ¿zi
m liiCd. fl POBLtSMM
sreski sanitetskl referent in okrožni zdravnik, Maribor, Vinarska ulica 13 (nasproti Vinarski šoli), ordinira dnevno od 9. do 10. in od 3. da i. ure; ob nedeljah in praznikih od 10. do 11.
are. Telefon štev. 2184.	778
•9"o ¿g
Q ® ~ <5 c! o
H V ^
I V
aoBaaaoc«
v -=5 •
I	'7?
i
O 3 &
o o M
es — '3 5
l||a
it**
Ž. -t'.z? ^
e .3 .s s
Jemčeae gnojnične pumpe 500 do 600 D, brzo*
parilnike (Alfe) 500 do 1600 Din dobite samo pri Matiji Mulec, stavbeno galanterijsko kle-parstvo, Ljutomer. Sprejmem vajenca. 779
Suhe gobe, jajca, surovo in kuhano maslo, zabelo, mast kupuje vedno po najvišji dnevni ceni: Fr. Senčar, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer. — Velika izbira raznovrstnega blaga.	6Si
Enodružinska hiša se proda. Naslov pove: gostilna Štok, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje.	771
lico, lasnim nakitom in uhani —! Daroval mi je je ruski car, ko sem nekoč gostovala v Petro-gradu. Več milijonov frankov so vredni, gospod komisar! O —! Grof de Romaine ni mogel izginiti —, ni smel —! Da bi takole izginil — in še z mojimi smaragdi —!«
Zajokala je, solze so ji zalile oči.
Gospod komisar je imel veliko mujo z njo, miril jo je, kakor je le vedel in znal. Da ni mogel kar takole izginiti, je zatrjeval, in še z njenimi smaragdi povrh. Da sploh ne more izginiti, saj je policija zato tu, da najde sled za takimi ljudmi —. Da ga bodo že našli in ji vrnili njene smaragde. Čisto gotovo!
»Morebiti jih je že med potom kje prodal —!« •je ihtela gospodična Filipa in se ni dala utola-Žiti. »Morebiti je sedajle z njimi že daleč kje zunaj na morju — ta odurni mladi lopov!«
»Toda povejte mi, gospodična, kako so neki prišli tisti neprecenljivo dragoeeni smaragdi v roke temu odurnemu ulademu lopovu?« se je tedaj oglasil miren, ravnodušen glas odnekod iz sobe.
Gospodična Filipa je šinila okoli ko mlad tiger, ki si ga podražil. Dvoje temnih oči se je zabliskalo v možu. oblečenega v sivo.
»Kaj to briga vas —?«
Mož v sivi suknji se je nasmehnil.
»Saj bi vam vendar vsi radi pomagali in našli vaše smaragde —«
Gospodična Filipa se je pomirila.
»Gospod de Romaine je hotel pokazati moje smaragde svoji materi,« je dejala in zardela. »Obljubila sem mu namreč zakon — grofica je privolila — kakor hčerko me je sprejela —. Bila sem pri njej n aobisku — rada bi bila videla moj nakit — in zato sem ga tisti torek dala mlademu grofu — in — in.«
Glas ji je popolnoma zastal, spet je zajokala.
Doživela je žalostno, pomilovanja vredno zgodbo, zgodbo o trapasti pasti, kakršne nastavljajo mladim dekletom prebrisani zločinci, gladkega vedenja in prikupljive zunanjosti, zgodbo, ki se ponavlja in ponavlja že kar svet stoji, in se bo ponavljala, dokler se ženske — ne bodo spametovale.
»In ko ste v svoji kočiji vozili grofa de Romaine tisti torek zvečer domov,« je nadaljeval mož v sivi suknji, »ali je imel smaragde ©n pri sebi?«
»ali« »1#4J«)
I S
1 Z ■ <
i>co 1 <
^ od £ ™
c
•a s
9 -M
3 i Pl, ►
I
Zadruliia gospodarska Danka d. d.
Podružnico Maribor, Aleksandrova cesta Si. 6
V lastni, novozgrajeni paSaCi
R!!!!l!!!ll!l!inillll]Jllifi!!li
Pred tranšiiliaasfs® eeríáwijo
izvršuje vse Dante posle najManlneje. - Najwišje obressovoiaje ¥l©8 na nnjlisce nn f fekotem računu. - w Pooblaščeni prodajalec sreCi* državne razredne loterije. ^
l7
Pohištvo — FreprC^e posteljnina, vlošfti, modpac!, sestopi, posteljne odeje, gohlstuiM fHanina!. 1.1 nal&niliejn najceneje dpi
HURlU FnEIS, MrHIBOH» Bosposha ZO
Brezplačni ceniki. m Brezplačni ceniki.
»¿... . . . .; ,	:, s
JAVA" pšeitfCna Mm
e izvrstna, telo redilna In okusna!
Zahtevajte jo pri vseh trgoreih!
Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din Če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je C Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 k J zavoju „JAVA" ičenične kave je kot darilo pridjana ena lepa skodelica za kavo. Kdor polije 3 Din v znamkah dobi vzorec 100 gr „JAVA" pše-iične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika.
Pražarna kave JAVA" K. 5>. 714	Beograd, Lamina ulica 11 e
FRAN STRUPI, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzetna teklarska dela. w Najsclidnejše cene ln točna postrežba.
S
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo>
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbqbbflb^
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Usian. L 1801.
PASE
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim
ledvicam in zniženju že-
igrica, gumijeve nogavice in 5DV-5ZS ¿a	žile.
Umetne noge in roke, korsete, bergle, pGSioiš S® ploske noge, suspenšorije in vse aparate proti "telesi? nim poSkodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.	121
Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA,
bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljaj« po povzetju.
javna zahvala.
Podpisana Bva bla šo komaj pol leta za večjo svoto pri Jugoslovanski zavarovalni banki

SE.AVIJI
(S
zoper požar zavarovana. Ker nama je pa i rolo nima je banka po svojem zastopniku Leopoldu Horvat iz Vurberga vso zavarovalnino 80.000 Din brez vsakega odbitka v najino popolno zadovoljnost in točno izplačala.
Zato se pa čutiva dolžna banki „Slaviji" kakor ftje zastopniku za njih kulanco, katero je pri nama
ker je v resnici zanesljiv naš domač zavod, ki s svojimi člani pošteno postopa.
Alojz in Marija Flcgarl?
posestnika na Drstelji. Potrjuje občinski urad Drstelja, 28. junija 1929.	788


M
najboljše m rt ajvarnejše pri
Spodnještajepshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
F« Z, Z D, ti
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -Tpfl
Sjo0a^1!Xpei5 nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti bre?z kakega odtegljaja.

Oblastna Hranilnica mariborske oblasti
Centrala: PiMlnnn, Trg Svofeofle S. Podružnica: £.1111, Cankarjeva 11, nasproti pošte.
(Preje: Juznosiajerska hranilnica, Celje).
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računa, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije.
Sprejema VlOifC na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ObreSlUje naJU(|Odn€)S4). Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JamCl marlbOrSKa OblOSt a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo,
———-——---■—----zalo ie zavod na ¡varne jfi v cesi oblasti.	. . -, " i
Rentni davek plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne odteguje. 662 Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlji na zahtevo položnice.
Velika izbira
Pozor!
Pozor!
J»9Pli!i£, svilo ie od
naprej se dobi
pri	106
L TRPIM-u
Maribor, Glavni trg 17
Namizne Seäfcf
Kakor vsako leto, potrebujem tudi letos veliko množino sadja za izvoz v inozemstvo, zategadelj potrebujem na celem Štajerskem, kjer je dosti sadja, zastopnike, oziroma nakupovalče sadja, kateri morajo biti samostojni posestniki ali silil istih. Pišite vsi tudi posestniki, kateri hočejo svojo sadje proti točnemu plačilu dobro prodati samo tuzem-ski največji tvrdki Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 126—128.	712
PUiiCa! lezni ozdravi
strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lun-genheilanstalt) Sečovo, želez, postaja Rogaška Slatina. 731

¡5EEES?
S
f fem so §1 vsi edini
■a
a
g m
■*éf
■	//.V
[ * Franc Kolerit
■
samo Ii
išče zaf
Krojeyne zastopnike
prepotrabne množinske predmete ob sijajnem zaslužku. ^RAN V O R SIC, Maribor, Vrbanova. 787
®vc| e, kozllCle, ftozle lVZ
kože od domačih in divjih živali kupuje po najvišjih cenah I. RATEJ, trgovec, SLOV. BISTRICA. 402
trnovske Hiše
Apace
«86
Prodam večjo množino
sadjevca
Jam zor, Zg. Sv. Kungota.
785
Parni stroj z mla-tilnico prodam. Naslov pove upravništvo.
791
Veletrgovina z Zelezntiio PINTER d UÑADO, HADIDOR
ALEKSANDROVA CESTA 32—34
459
Traverze, cement, železo, poljedelsko orodje, kova* nje za stavbe, orodje za kovače, mizarje Itd., Sledil« nikl, kuhinjska posoda, v veliki Izbiri in po na|niž> jih cenah.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo 1 1 .................. 1,1 ■■»
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stanje hranilnih vlog zna* Sa nad Din 75,000.000'—. Posojila na vknjižbo, po« roSlvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ^Illlllllllllll!llllllll!l!lllllllll!ll!l!lllllllilllllllllllllllllllllir
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-poseslnikov z vsem svojim premoženjem,
«iiiiijiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
WMrnmmmmmmmmmmmMMmm
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predsinvnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar, s Maribor«. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč X Mariboru.