AKTUALNO VPRAŠANJE Na eni prvih sej po počitnicah, bo Okrajni ljudski odbor v Kranju razpravljal o polletnih obračunih gospodarskih organizacij. Pravkar pripravljajo na oddelku za plan podrobno analizo o uspehih, ki so jih posamezna podjetja dosegla v prvem polletju. Prvi rezultati kažejo, da so vsa podjetja polletne plane dosegla, ali pa celo presegla. Lahko torej upamo, da bo vsaj tak rezultat tudi ob koncu leta. Hkrati kaže analiza, da je nova uredba o delitvi dohodka za gospodarske organizacije ugodna in vzpodbudna. Večina gospodarskih organizacij je letos v boljšem položaju kot pretekla leta. Tiste gospodarske organizacije pa, ki so v preteklosti z nenormalno hitrim tempom večale svoje kapacitete, so letos spričo novih predpisov o odplačevanju anuitet, zašle v precejšnje težave. Največje težave imajo z odplačevanjem kredita za obratna sredstva, kjer je odplačilna doba kratka — od 5 do 10 let. Novi predpisi o delitvi dohodka prizadenejo tudi tista podjetja, v katerih je produktivnost dela nizka, nadalje tista, ki imajo veliko ročnega dela in pa tista, ki so v preteklosti visoko prekoračevala norme. S stališča vzpodbujanja k večji produktivnosti, so novi predpisi o delitvi dohodka vsekakor pozitivni. Prve izkušnje, ki se kažejo ob polletnih obračunih, kažejo, da bodo gospodarske organizacije v prihodnje morale paziti predvsem, da bo njihov razvoj v skladu z materialnimi možnostmi, da bo hkrati pripomogel k dviganju delovne storilnosti in da bo delovna storilnost tudi osnova za nagrajevanje. To je tudi ključ za izboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi! -ik AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto xl, št. 67 — cena din 10.— kranj, 1. septembra 1958 Mirno vodno gladino bajerja poleg opekarne Češnjevk pri Cerkljah krase beli cvetovi lokvanja Zadruge pred odločitvijo Trenutno je v občini Želez-niki 8 kmetijskih zadrug. Ker Se zadruge v naprej ne bodo ukvarjale več z nekmetijsko dejavnostjo, nastaja vprašanje, če 3e tolikšno število zadrug gospodarsko upravičeno. Po pre-s°ji nekaterih gospodarstvenikov, bi bilo potrebno nekatere zadruge združiti. Tako naj bi se združili KZ Bukovica in Luša, KZ Cešnjica in Dražgoše ter KZ Martinjvrh in Zali log. V upravah kmetijskih zadrug pa so ^udje, ki največ iz osebnih raz-!?9ov neradi načenjajo ta vpra-Sanja. Zato se tudi o volitvah ?°vih zadružnih svetov za sedaj Se bolj malo govori. _ -ik Kmetijska zadruga Trstenik pristopila h Kmetijski zadrugi Gorice Trstenik, 31. avgusta. — Tu -16 bil danes dopoldne izredni °bčni zbor Kmetijske zadruge Trstenik, na katerem so razpravljali predvsem o pripojitvi ^etijske zadruge Trstenik h Kmetijski zadrugi Gorice. Za-cJružniki so aktivno posegli v razpiravo in ugotovili, da zadru-§a ne bi mogla zadostiti novim Odpisom o zadrugah ter da je JJajboij smotrna rešitev v tem, ^ Pristopijo h Kmetijski zadru-Gorice. Trstoniška zadruga pa bržčas ^T6 bo ostala osamljen primer, jenemu vzgledu utegnejo sle- Pred volitvami zadružnih svetov Sem in tja po lovki občini ,nnL Kljub težavam pil napredujejo Kot smo že poročali, je drugah, katere pa bi bilo treba 25. oktobrom pa bodo imele za- Pomanjkanje gradbene Zmogljivosti . . . Okrajna zadružna zveza v Kra nju predložila upravnim odbo združiti, da bi tako postale spo- druge občne zbore, kjer bodo sobne za samostojno gospodar- sprejele nova pravila, hkrati pa Kot v vseh občinah na Go- Stanovanj bodo zgradili toli- rom kmetijskih zadrug, naj bi sko življenje. Pri tem bo treba bodo zadružniki razpravljali o renJskem> primanjkuje tudi v ko, kolikor so jih predvidevali, bile volitve v zadružne svete v premagati marsikatero težavo, volitvah zadružnih svetov in o l0Ški spričo ^vahne gradbene in Pri ostalih gradnjah pa bo teže. Wo« ~i ~ j i -i ~ .. komunalne dejavnosti. precej V »Predilnici« so na primer že se bo odražala v glavnem v gospodarskih načrtih i m * ^ ^ i i '• k H H* h "'tlr-h h-A u gradbenih kapacitet. Gradbeno kupih novo montažno skladišče, S pravočasnimi in temeljitimi Podjetje Tehnik ne more spre- ne dobijo pa podjetja, ki bi jim pripravami bomo zaaotovili da jeti vseh IiaIOČ51- Zato Ostaja zgradilo temelje. Podjetje »Mo- ' nevarnost, da letos ne bo zgra- tor« bi želelo dokončati lakirni- okraju 9. novembra letos. Časa je sicer še dovolj, vendar to ne sme zavesti političnih ko9a- uPravn* odbori kmetijskih organizacij v občinah in upravnih odborov zadrug, da ne bi zadrug bodo morali v pripravah na volitve med drugim tudi po- pravočasno začeli s temeljitimi izkusiti včlaniti v zadruge vse pripravami na volitve. Volitve tiste kmečke proizvajalce, ki so novih zadružnih svetov ne bodo dosleJ stali ob strani- bodo volitve zadružnih svetov kmetijskih zadrug uspele. j eno vse, kar so občina in po- co in pločevinarno, a prav tako samezna podjetja planirali. namreč samo vsakoletni, več ali manj formalni, obračun oprav- Da bi volitve zadružnih svetov potekale v redu, bo treba ljenega dela, marveč bodo mo- pravočasno izvoliti tudi volilne rale predstavljati tudi nov ko- komisije in opraviti še vrsto — rak pri krepitvi kmetijskih za- sicer drobnih — a vendarle podrug, korak, ki bo le-te pribli- membnih organizacijskih nalog: Nov prispevek k razvoju turizma ne dobi gradbenega podjetja, ki bi ta dela prevzelo. Tudi trgovsko podjetje »Loka« bi rado zgradilo skladišče, a je pred istimi težavami. Kaže, da bo v prihodnje treba gradbene kapacitete povečati, predvsem z mehanizacijo obstoječega gradbenega podjetja. žal upravljanju v socialističnih imenovati volilne odbore, potr- gospodarskih podjetjih. diti sezname volivcev, sprejeti V pripravah na volitve bo kand'datne liste in jih potrditi Gradijo naj sliko vite j io turistično cesto na Gorenjskem ... in PREVEČ PEKOV Med gorenjskimi občinami, je menda loška izjema. Je verjetno edina, ki ima preveč pekov. 2e drugo leto delajo cesto od toliko pa ga je treba še urediti. Občinsko pekarsko podjetje ima Zalega loga skozi Davčo do No- Za letošnja dela je na razpola- namreč svoje kapacitete izkori-vakov in Cerkna. Z deli so za- go 7 milijonov dinarjev. ščene le 50 %, razen tega pa so katere zadruge bodo sposobne in 5. septembra imela po vseh coli lani in jih letos nadaljuje_ v ^ še trije peki _ privatniki. samostojno opravdat, naloge v občinah v okraju konference jo. Doslej so uredili približno S^SSSitSSTrisSLh Zato ™ tudi ™d kvali,^to - kmetijskih zadrug. Med 5. m t kilometrov cestišča, približno cest na Gorenjskem. Vila se bo ha Potrošniki ne morejo pritože- treba urediti več problemov. — Predvsem bo treba razmisliti, ter določiti število volišč. Okrajna zadružna zveza bo 4. smislu uredbe o kmetijskih za- r diti Se. še nekatere šibkejše zadru-in sicer Kmetijska zadruga rboje, ki se namerava priključi zadrugi Voklo, dalje kmetijska zadruga Srednja Dobrava in Se Nekatere. Mladina se pripravlja na volitve , Y kranjskem okraju so občin-komiteji LMS in aktivi mla-/*"b zadružnikov v tem tednu * 2vilj živahno dejavnost pri pri-rivah na volitve v zadružne Qte. V večini občin so bila ali a. se bodo posvetovanja občin-^fln komitejev LMS in vodstev j^ivov mladih zadružnikov, na r^terih so razpravljali o vlogi Vidine pri volitvah v zadružne ^ ete. v večjih občinah pa so ^ Predvideli mlade člane za-j^u£> ki jih bodo predlagali kot n°-'da'te za zadružne svete. ^Sali bodo volitvam dati tudi lj°Vc!fion izgled in že pripravno program praznovanja. V SELSKI DOLINI GOVORIJO SAMO O CESTI V. Zkomerkoli govoriš te dni v Se lik i dolini, vsak bo navezal pogovor na cesto. Povsod: na občinskem ljudskem odboru, v gostilni, pri brivcu in na cesti — govorijo samo o cesti. Kot smo že poročali, prav kar cesto od Železnikov proti Skofji Loki asfaltirajo. S prvo asfaltno prevleko so prišli že do Bukovščicc, z drugo pa do Selc. Najprej so nameravali asfaltirati cesto samo skozi strnjena naselja. Pobudo je dal delavski svet podjetja »Niko«, ki je že pozimi sprejel sklep, da bo z lastnimi sredstvi asfaltiral tisti del ceste, ki pelje mimo novega obrata. K temu so primaknila nato svoj delež še druga podjetja iz Selške doline, občinski ljudski odbor, Transturist iz Škofje Loke in Gozdno gospodarstvo iz Kranja. Tako zbrana sredstva bi zadostovala za asfaltiranje ceste od Železnikov do Dolenje vasi. S sredstvi, ki jih je primaknila loška občina in ki jih pričakujejo od OLO Kranj, pa bodo lahko asfaltirali cesto prav do Škofje Loke. Cesta bo asfaltirana predvidoma do konca septembra. Po mnenju prebivalcev iz doline, bo to ena največjih in- vesticij in največja pridobitev za dolino po vojni. Nova cesta bo pripomogla k večjemu razmahu turizma v cestnega prahu, bo izginila monotona sivina s hiš ob cesti in bodo kraji v dolini tudi s tega stališča postali pestrejši Selški dolini. Z dograditvijo cest preko Rovtarice, Selške planine in Petrovega brda, je Selška dolina postala izredno zanimivo turistično tranzitno področje. Ker pa je bila doslej cesta po dolini silno slaba, jo je uporabljalo zelo malo turistov. Ko ne bo več nevšečnega in prikupnejši. V Železnikih nameravajo zgraditi tudi nov hotel z restavracijo, novo kopališče, v najstarejši hiši — Palmadi, nameravajo urediti muzej itd. Skratka, agilno turistično društvo želi ustvariti vse pogoje za razvoj turizma v tem kraju in v dolini sploh. -ik po slikoviti soteski hudourniške- vat^ ga potoka Davščice in bo nova PRIPRAVE NA ODKUP vez med Selško dolino in Fri- ^ občini je sadje letQS morsko. Selska dolina bo po- obrodilo. Kmetijske zastala se pornembenjse turistično d go že 2ačele priprava. tranzitno področje. Se posebej mi na ^ Ker nimajo dovolj zato ker bo cesta od Škofje Lo- gušimic m stiskamiC; da bi ke do Železnikov asfaltirana. dje doma predelovali, ga bo tre-Nova cesta bo pomembna tudi ba sproti prodajati drugam, da za gozdarstvo, saj bo omogočila ne bi propadlo, smotrno izkoriščanje in gojenje Kmetijski zadrugi Trata in preko 2.000 hektarov gozdnih Zminec sta letos dosegli prav površin. Iz teh gozdov so doslej lepe uspehe v kooperaciji za silno težko spravljali les v do- pridelavo novih sort pšenice. V lino. Največ so ga spravljali po loški zadrugi je bilo za koopera-Davščici, kadar je bilo dovolj cijo manj zanimanja in zato tu-vode. Precej so v teh gozdovih di uspehov ni. tudi ogljarih, ostali les pa je ne- Zadružniki so se začeli pri- izrabljen strohnel. Na Jesenicah izvolili prva stanovanjsko skupnost pravljati na volitve novih za--ik družnh svetov. Ko razpravljajo o novi organizaciji zadrug, predlagajo nekateri, naj bi se kmetijski zadrugi v Skofji Loki in na Trati združili v eno, prav tako pa tudi KZ Zminec in Log. J TEŽAVE Z ARONDACIJO Kmetijsko posestvo v Skofji Loki je hotelo združiti razdrob-Med prvimi desetimi v vsej ljeno zemljišče. Zato so se začeli Sloveniji so minulo sredo tudi pogajati s kmetovalci o zamena Jesenicah izvolili stanovanj- njavi zemljišč. Vse je šlo glad-sko skupnost, ki zajema stano- ko, samo nune so se uprle za-vanjske stavbe od Plavža do menjavi. Ponudili so jim, da bi središča Jesenic. Razen 29-član- zemljišče odkupih. Vendar tudi skega sveta in upravnega od- na to ne pristanejo. Vse kaže, da bora bodo izvolili še komisije za nalašč ovirajo arondacijo in de-finance, servisno službo, dalje lajo težave kmetijskemu pose-komisijo za izboljšanje gospo- stvu. Njihovemu zgledu je sledil dinjstva, komisijo za organizi- sedaj še del kmetov, ki so prej ranje otroških igrišč itd. Na se- že pristali na zamenjavo zem-stanku, ki ga je sklical terenski Ijišč. odbor Socialistične zveze delov- Kazalo je, da bo arondacija nega ljudstva, so pokazali pre- letos jeseni končana. Sedanje te- bivalci za novo ustanovljeno zave pa bodo verjetno rešitev stanovanjsko skupnost izredno tega perečega vprašanja precej zanimanje. zavlekle. Kdo bo kriv temu, je P. U. očitno! -ik 7575 MB 2 Gld* €arehj»ke KRANJ, 1. SEPTEMBRA 1958 LJ Novo UDJE IN DOGODKI žarišče vojne? ZA UGLED — VSE! »Pariz journal« je v eni zadnjih številk napisal tudi tole: »Anglo - ameriška odločitev o prenehanju nuklearnih eksplozij, bi postavila Francijo pred resno razpotje. Ali se bi Francija morala odreči lastni atomski bombi in bo tako izgubila možnost, da postane atomska sila, ali pa bi ostala pri svoji odločitvi in na ta način prišla v zelo težaven položaj pred svetovnim javnim mnenjem.« Kaže, da bi določenim krogom v Franciji, ki še vedno sanjajo o stari slavi, prišlo zelo prav, če do sporazuma o prekinitvi poizkusov z jedrskim orožjem ne bi prišlo! HITRA SPREMEMBA Še pred kratkim je jordanski kralj Husein gromoglasno obtoževal Združeno arabsko republiko in valil nanjo krivdo za položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Sedaj pa je že drugačnega mnenja! Novinarska agencija »Asocieted press«, je objavila, da kralj Husein želi dobre odnose z Združeno arabsko republiko in celo predlaga, naj bi se med obema deželama spet vzpostavili normalni diplomatski odnosi. Končno je torej tudi ta zaletavi mladenič spoznal, da si ne more zagotoviti niti lastne varnosti niti ne more zadovoljiti težnje ljudstva, brez pri-poznanja enotnosti arabskega sveta. ZAČUDENJE JE ODVEČ Američani so bili zelo začudeni, ko jim Danci niso dopustili, da bi se njihova atomska podmornica »Skate« vsidrala v kopenhagenskem pristanišču. Danska vlada je izjavila, da dovoljenja ne bo izdala vse dotlej, dokler ne bo imela vseh potrebnih zagotovil, da prisotnost atomske podmornice ne predstavlja nobene nevarnosti za ljudi. Ameriško mornariško ministrstvo je brž pohitelo z izjavo, da reaktorji v atomskih podmornicah ne povečujejo radioaktivnosti v zraku in zato torej niso nevarni človeškemu zdravju. Pri tem so verjetno pozabili, da je nevarnost že v tem, ker te podmornice gradijo izključno za vojaške namene! ČUDEN DOPUST 10. avgusta je 6 transportnih letal pripeljalo v Singapur — pristanišče v jugovzhodni Aziji — precej ameriških mornarjev. Ob prihodu so izdali uradno poročilo, da bodo mornarji ostali v mestu le nekaj dni. Kmalu pa je bilo objavljeno sporočilo, da »so mornarji zato v Singapuru, da bi pomagali nekaterim prijateljskim državam v Indijskem oceanu«. Seveda so uradni krogi v ZDA to vest takoj demantirali! Celo predsednik Eisenhovver se je potrudil popraviti to »zmotno informacijo« in je dejal, da so ameriški mornarji v Singapuru samo - na dopustu. Dokaj čuden dopust in povrhu še precej dolg — saj so mornarji še vedno v Singapuru! Neki zahodni novinar je letos spomladi zapisal, da ima Daljni vzhod predvsem tri nevarne speče vulkane — Korejo, Vietnam in Formozo. Kakor kaže, je blizu zadnjega zdaj izbruhnilo. Pred tednom dni je nebo več kakor dve uri žarelo — a ne od naravnega vulkanskega izbruha — marveč od topovskega ognja. Baje je na otoku Kvemoju in okolici eksplodiralo okoli 36.000 granat. Kitajski listi in agencije so ob tej priložnosti uradno* objavili, da so kitajske oborožene sile začele »akcijo kaznovanja«-! Cang-kajškovih postojank. Topništvo, letalstvo in mornariške enote od tedaj sodelujejo v nadaljevanju te kaznovalne akcije. Vprašanje je, zakaj je prišlo do tega in kaj se bo razpletlo iz »male vojne« v formoškem prelivu. Najbolje bomo odgovorili na to vprašanje, če najprej pogledamo na zemljevid. Mali in Ve-iiki Kvemoj ter otoki Macu so v neposredni bližini ozemlja Ljudske republike Kitajske, vendar pa ti otoki sodijo k Čang-kajškovi Formozi. Dejstvo je, da so kitajski nacionalisti spremenili Kvemoj v močno trdnjavo in da je tolikšna bližina med »dvema Kitajskima« nedvomno nenehno ustvarjala pogoje za spore in spopade. Številke iz zahodnih virov pravijo, da ima otok danes okoli 60.000 mož posadke poleg modernih utrdbenih naprav, letališč in skritih pomorskih oporišč. Pred 9 leti so Kitajci s celine poskušali s 16.000 možmi pre- gnati koumintangovce z otoka, vendar se je poskus ponesrečil. Od tedaj so bile izzivalne akcije z obeh strani na dnevnem redu, vendar do resnejših zaplet-Ijajev ni prišlo. Da pa se je v zadnjem času nekaj pripravljalo v bližini, je precej jasno povedalo zbiranje sedme ameriške flote okoli Formoze in »počitek« — kakor so uradno sporočili iz VVashingtona — ameriških mornariških bataljonov v Singapuru. Po prvih kitajskih napadih na Kvemoj je poveljnik VIL ameriškega ladjevja admiral Beak-ley pohitel z izjavo, da se bodo v začetku septembra začele ob južni strani Formoze vojaške vaje, kjer bodo sodelovale enote vojne mornarice in pehote ZDA ter Cangkajškove vojske. Mednarodno vzdušje — kakor kaže — zadnje čase nikakor ne pozna olajšanja. Komaj se je pomirilo na Bližnjem vzhodu, že je eksplodiralo na Daljnem vzhodu. Kljub temu pa položaj ni tak, »da bi vrgli puško v koruzo.« Tudi spor okoli teh otoči-čev je lahko urediti mirno, s sporazumevanjem, podobno, kakor so v organizaciji Združenih narodov rešili oziroma vsaj pomirili položaj okoli Libanona in Iraka. Nedvomno si ves svet želi, da bi tudi ta spor prišel na podobne tirnice, vendar pa je tu vprašanje, koliko to ustreza glavnim strankam v sporu, predvsem obema Kinama in Združenim državam Amreike. ki jih pogodbeno veže obramba Formoze. Sicer je Kvemoj oddaljen 220 km od tega otoka, toda ni izključeno, da za vojaške operacije ta razdalja ne bo ovira niti za to niti za drugo plat. Vprašanje bi lahko tudi obrnili na drugo stran: ali ima LR Kitajska namen zdaj rešiti svoj najvažnejši problem in očistiti Formozo Cangkajkovih enot? V tem primeru bi svetovni mir verjetno zašel v najhujšo nevarnost, a to ni v interesu niti kitajske niti ameriške vlade. JELO TURK v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZ-KIK t TELEFON UREDNIŠTVA ST. 307 — rELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •07-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH O* PETKIH / LETNA NAROČNINA 000 DIN, MESEČNA NAROČNINA M DIN ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA SEMINARJA Kranj, 31. avgusta. Danes dopoldne je bil v Dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju zaključen IV. mednarodni študentski seminar — kvekerjev, ki mu je prisostvovalo okrog 40 udeležencev iz ZDA, Indije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Pakistana, Kašmira, ZAR, Poljske, Nizozemske, Nigerije, Indonezije, Mehike, Francije, Britanske Gvajane, Cevlona, Libanona in Jugoslavije. I. V. S KRAJEVNEGA PRAZNOVANJA NA BLEJSKI DOBRAVI Blejska Dobrava, 31. avgusta. — Tudi na letošnje krajevne praznovanje v počastitev spomina prve žrtve fašističnega nasilja, so se na Blejski Dobravi Kratka zgodba iz dolge pravde a pravda teče, kar stoji svet. To je boj med krivico in pravico; neusmiljeno obračunavanje med tistimi, ki nekaj imajo in tistimi, ki nimajo nič — razen žuljev na svojih rokah. Nekdaj so jim rekli sužnji, potem tlačani, nazadnje proletarci. Danes? Mi smo ta boj dobojevali. Smo ga res? Ne bi bilo dobro, če bi bili preveč trdno prepričani o tem. Fantu je petnajst pomladi in čas je, da gre s svojo žlico zajemat v kako drugo skledo. Naj dela, kar zna: kida gnoj, poklada živini, cepi drva; tudi za košnjo je goden. Na kmetiji bo že nekaj odlegel. Tako sta menila oče in mati, pa sta ga poslala v svet. Pri hiši je manjkalo moških rok in fant je moral poprijeti za delo precej bolj, kot pa sta mislila oče in mati, da mu bo treba. Njegov dan se je začenjal ob štirih zjutraj in v mraku še nikdar ni bil končan. Pozabil je, čemu so nedelje; živine brez klaje pač ni smel pustiti. V snegu je s prezeblimi rokami nakladal težke hlode, pretežke za njegovo mladost; misli so mu uhajale na neštetokrat obljubljeno nagrado za njegovo delo. Zato se je tudi pogumno spoprijemal z debelo smre-kovino. Končno je dobil nagrado: kos obleke in lahko obuvalo. Manj kot zasluži čisto navadna čistilka v kateri koli ustanovi v enem mesecu. Za garanje v mrzli zimi, za kratke noči v dolgem poletju — približno 8000 din. Ta »nagrada« je povzročila, da se je fant srečal s pametjo. Zapustil je svoje »dobrotnike« in si poiskal službo, kjer je za svoje delo plačan, kakor se spodobi in je v navadi med poštenimi ljudmi. Zdaj se pa začne tisto, kar človek komaj še razume. Na kmetiji, ki jo je mladi korenjak zapustil, se jim je nenadoma zazdelo, da so bili ogoljufani. Najprej ogoljufani nasploh. »Saj je vendar jedel in spal pri njih! Kaj pa mu je še manjkalo? Včasih so bili ljudje srečni, da so dobili delo pri tako skrbnem gospodarju. Današnji svet pa je začuda pokvarjen. Nič strahu božjega ni v ljudeh, to je tisto! Tile mladi ljudje so vsi nahujskani in mislijo, da jim gospodar ne sme nič več reči. Še več: če jim kaj ni všeč, kratko in malo odidejo. Sramota! Le kam gre svet! Ljudje, ljudje, le kaj bo z nami, ko imamo tako mladino? Ampak kar tako se pa ne bo izmazal, ne! Tak nehvaležneš! Zdaj, ko smo ga od glave do peta oblekli, nas je pa pustil na cedilu! Ne boš, moj dragi! Obuvalo boš lepo plačal, tisti kos obleke pa vrni! Zdaj tako in tako dobro zaslužiš; torej nam boš plačal, kar si dolžan!« o—o Leta In desetletja so pretekla, kar je Cankarjev hlapec Jernej povezal svojo culo in odšel po svetu iskat pravice. Ko je odhajal na pot, je izmolil svoj znameniti očenaš. Nikogar ni ganila njegova molitev in nihče ni poravnal storjene krivice. Jernej si je poiskal pravico sam: zažgal je hišo laži in hinavščine. Na ruševinah starega sveta je začel rasti nov, lepši, pravičnejši... Kaj res nikomur ni mar, če v tem novem svetu še vedno sreča gospodarja Sitarja in njegovega hlapca Jerneja — takega, kakršen je bil pred desetletji? Franci Bitenc lepo pripravili. Danes dopoldne je bila pred spomenikom padlih spominska svečanost, iiato pa telovadni nastop domačega Partizana in koncert godbe na pihala javorniške Svobode. Na proslavi, ki sta se je udeležila tudi predsednik ObLO Jesenice France Treven in sekretar Občinskega komiteja ZKS Ivo Sak-sida, je sodeloval domači pevski zbor. IJ. TABOR OBVEZNIKOV PRED-VOJAŠKE VZGOJE V MOJSTRANI ZAKLJUČEN Jesenice, 31. avgusta. — Odred predvojaške vzgoje občine Jesenice je organiziral za svoje obveznike od 20. do 31. avgusta taborjenje v Mojstrani. Udeležilo se ga je 118 pred vojaških obveznikov - mladincev iz Železarne Jesenice in kmečke mladine z jeseniške okolice. Na taborjenju, ki so ga zaključili danes, so predelali obvezni program predvojaške vzgoje, razen tega so nudili predvojaškim obveznikom tudi razna predavanja. Na programu so bila predavanja zastopnikov Zveze komunistov, Zveze borcev, Ljudske mladine, Planinskega društva. Gasilskega društva, Aero kluba itd. Mimo predstavnikov ObLO Jesenice, JLA, Železarne Jesenice in drugih so obiskali tabor tudi jeseniški zdravniki in posredovali obveznikom nekaj predavanj z zdravstvenega področja. Udeleženci tabora so se udeležili tudi številnih izletov. Komandant taborišča tov. Plat-ner je izjavil, da je s taborjenjem, ki je bilo organizirano s pomočjo občinskega ljudskega odbora in Železarne Jesenice, zelo zadovoljen. U. SEMINAR V BOHINJU KONČAN Bohinj, 31. avgusta. — Sinoči je bil v Mladinskem domu v Bohinju končan desetdnevni republiški seminar za občinska, okrajna in tovarniška vodstva LMS. Seminarja se je udeležilo okrog 90 članov LM iz vse Slovenije Na seminarju so udeleženci proučili gradivo VIL kongresa ZKJ. dalje mednarodno delavsko gibanje in snov o gradnji komunalnega in gospodarskega sistema. L V. 11111 MOTI VASI ZMRIDI Dl Končno bodo po več letih čakanja, v Gorenji vasi prebivalci le dobili svoj Zdravstveni dom. ni dom, slika prikazuje tudi brv, kakršnih je v Poljanah in Gorenji vasi precej. Te brvi so po Nova, pomembna pridobitev za vso Poljansko dolino bo v pritličju stanovanjskega bloka (na sliki). Predvidevajo, da bo otvoritev Zdravstvena doma oktobra letos. Razen novega stanovanjskega bloka, v katerem bo zdravstve- večini že izrabljene in so ?a Gorenjevaščane že dlje kam »n spotike. Zato so prebivalci v obeh krajih zbrali okoli 40 prostor-ninskih metrov lesa za popravilo brvi, v prihodnjih dneh pa bodo dobili še kotno železo in bodo takoj lahko pričeli z delom. Okrog 3. in 4. septembra možnost kratkotrajnih padavin. Konec tedna močnejša ohladitev s padavinami. V GORJAH SO PRAZNOVALI VEC DNI Gorje, 31. avgusta. Praznovanje letošnjega krajevnega praznika v Gorjah pri Bledu so pričeli že v sredo s slavnostno sejo krajevnega ljudskega odbora. V četrtek zvečer so bile spominske svečanosti s polaganjem vencev pred spomeniki padlih v Sp. Gorjah in Zg. Gorjah. V petek so počastili krajevni praznik ^domači gasilci z mokro gasilsko vajo, danes pa domača godba na pihala s koncertom in TVD Partizan s telovadnim nastopom. Dopoldanskemu koncertu godbe na pihala gasilskega društva Gorje, ki je bil lepo obiskan, je sledil popoldan nastop na telovadišču Partizana v Gorjah. Nastopilo je nad 80 domačih telovadcev, cicibanov, pionirjev, mladincev in članov. V VRATIH SO ZAKLJUČILI ALPINISTIČNI TEČAJ Jesenice, 31. avgusta. — Danes je bil zaključen v Vratih enomesečni alpinistični tečaj Alpinistične zveze Slovenije. Nekaj sto mladih planincev in gornikov je preizkusilo svoje sposobnosti v Triglavskem pogorju. Tečaj je vodil tov. Dolfe Krem-žar, s svojimi bogatimi izkušnjami pa je priskočil na pomoč tudi znani gornik, Jože Čop. Ko je naš sodelavec ob zaključku tečaja obiskal Kremžarja in Čopa v Vratih, sta bila oba z uspelim tečajem zadovoljna. Krem-žar je dejal: »Domačim turam smo kos. Morah bomo pa v tujino, da se pomerimo tudi s tujimi skalami.« Joža, ki za tujino ni posebno navdušen, pa pravi, da je najbolj srečen takrat, kadar plezalca prvikrat pripelje na vrh našega očaka — na Triglav. U. »ZLATOPOLJSKA« BRIGADA IZ KRANJA TRIKRAT UDARNA Kranj, 31. avgusta. — Sinoči so se sestali na družabnem večeru v domu JLA brigadirji V. kranjske MDB Andreja Zvana -Borisa, s čemer je bila hkrati zaključena enomesečna delovna akcija — urejevanje naselja na Zlatem polju. Brigadna kronika je zabeležila zavidljive uspehe. Brigada je bila proglašena trikrat za udarno, med brigadirji pa je petnajst udarnikov in dvajset pohvaljenih. Brigada, ki jo tvorijo kranjski dijaki, je bila na delu od 1. avgusta do 1. septembra. S. PREŠERNOV PEVSKI ZBOR OPRAVIČIL SVOJ SLOVES Bled, 30. avg. — Sinoči je bil v veliki dvorani Kazine na Bledu vokalni koncert jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi v izvedbi pevskega zbora »rFan-ce Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja. To pot so gostje iz Kranja nastopili drugič v letošnji poletni sezoni — prvikrat 15. maja, medtem pa so slušatelji Glasbene šole iz Kranja 6. junija priredili v Kazini pester večer vokalne ter instrumentalne glasbe in plesov. Zadnji petkov nastop Prešer-novcev iz Kranja je pred blejskim občinstvom, med katerim je bilo spet opaziti v pretežni večini tuje goste, ponovno potrdil svoj umetniški sloves in visoko kvaliteto. Gledalci so pozdravili kranjske pevce z velikim navdušenjem. Ko so člani pevskega zbora po končanem sporedu odhajali, jih je publika še enkrat stoje viharno pozdravila, zlasti pa še dirigenta Petra Liparja. Lahko trdimo, da tako toplo in prisrčno doslej še ni bila sprejeta nobena umetniška skupina; morda samo še slovenski oktet in operni solisti. — 2al pa so bili nastopi pevcev Prešernovega zbora uvrščeni le na zaJetek in konec sezone, namesto na čas, ko je obisk tujih in domačih gostov na Bledu največji. -jb Glas Gorenjske 3 PABERKI z Gorenjske ŽARNICE NE BODO VEČ BRLELE V Poljanah novo električno omrežje — Prebivalci so zbrali 16 milijonov dinarjev — V So-vodnjem nič več petrolejk Leta in leta so v Poljanah nejevoljni — imajo elektriko, vendar le takšno, da žarnice komaj brlijo. Lokalna električna cen treh novih skupnosti. Prva naj bi zajemala stanovanjske stavbe od banke do stare bolnice, druga Javomik in Koroško Belo, tretja pa Podmežakljo in staro Savo. Spričo zanimanja, ki so ga pokazali volivci do stanovanjske skupnosti na Plavžu, upamo, da bo dovolj zanimanja tudi za ustanovitev ostalih stanovanjskih skupnosti. Pozneje bodo p'g Andrej Kerštanj trala je premajhna, da bi lahko organizirali stanovanjske skup-Proizvajala toliko električne nostl tudl 113 P°<^elJu-energije, kolikor jo potrebujejo P. U. NOVA ŠOLA NA MALENSKEM VRHU Na Malenskem vrhu v Poljan- poljanci. Sedaj bo temu konecl Prebivalci so zbrali 16 milijo-n°v dinarjev za obnovo električnega omrežja v Poljanah, razen tega pa bo njihovo omrežje skidolini obiskujejo otroci šolo Pnkljuceno k Elektro - Ljub- kar y kmegki hiši_ N- treba po_ »lana okolica. Zaključna _ dela sebej poudarjati> da takšen probode kmalu končana in pricako- stor za k ne more biti pri_ vati je. da bodo v Poljanah do- meren Dokaz temu je tudi od_ W« v najkrajšem času dovolj ločitev tamkajšnjih vaščanov, Potrebne električne energije. da zgradijo šolo_ Sami so se_ Tudi v Sovodnjem, kjer še žgali opeko, zbrali les in nako-vedno uporabljajo petrolejke., pali gramoz. Vrednost gradbe-bo kmalu zasvetila elektrika. — nega materiala, ki so ga pri-Sredstva, ki so bila potrebna za spevali prebivalci, je ocenjena elektrifikacijo Sovodnja in bliž- na približno 4 milijone dinarjev. nJe okolice so, kot v Poljanah, Šola bo oktobra letos že pod zbrali prebivalci sami. Da bodo streho, medtem ko bo pouk v v Sovodnjem dobili električno njej začel prihodnje leto. energij0> je bilo potrebnih pet ■Mijonov dinarjev: 4 milijone 80 zbrali prebivalci, milijon din Pa jim je dal Občinski ljudski ^bor Gorenja vas. Vsekakor so prebivalci omejenih krajev lep primer, kako Se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Na Gorenjskem je še ye5 krajev, kjer si prebivalci Ze|e, da bi dobili električno ener-9^0. Najlaže bi uresničili to že-'30, tako, kot v Poljanah in Sovodnjem FaBo TRIGLAV - MARIBOR 3 : 4 (3 : 2) Slab začetek, dober konec? TRIGLAV BREZ OBRAMBE, V NAPADU PA LE STATISTI — Najberg, Kek, Rajniger, Ferš. BREZAR I. ZASTRELJAL ENAJSTMETROVKO - ZASLUŽE- ^^T**> ***** VidlC' NA ZMAGA GOSTOV Prve minute so obetale uspe- Kranj, 31. avgusta. dalci, sta se moštvi predstavili gen start Kranjčanov. Napadal- domovino pred okupatorjem. Po- V prvem kolu nogometnega z naslednjimi igralci: ci so nevarno ogrožali vrata go- sledice naporov so se lansko le- prvenstva za leto 1958/59 sta se Triglav — Galič, Stular II, Do- stov in Mihelčič je kmalu po- to pokazale. Začel je bolehati in v slovenski conski ligi danes po- lene, Martinovič, Brezar II, Sra- vedel domače v vodstvo. Po tem letošnja pomiad ga je prikovala poldne v Kranju srečala domači kar, Horvat, Krašovec, Mihelčič, uspehu se je položaj na igrišču . ,. „ . . , .. .. : .na posteljo. Smrt nam je iztrgala V ponedeljek, 25. t. m., je umrl v Ratečah v 43. letu starosti Andrej Kerštanj. Kdo od smučarjev ga ne pozna? Saj je bil pred vojno med smučarsko tekaško elito (Knap, Petrič, Mrak, Kerštanj), ki je ponesla glas jugoslovanskega smučarskega športa izven naših meja. Od ranih let pa do druge svetovne vojne se je aktivno bavil s smučanjem, v času okupacije pa je smuči zamenjal s puško in branil našo Triglav in enajstorica Maribora. Brezar I, Stular I. Pred nekaj manj kot tisoč gle- Maribor — Kraljic, Degen, MOST POPRAVLJAJO JUŽNI DEL KOKRICE GRADI VODOVOD V južnem delu Kokrice nad Kranjem, v katerem je po osvoboditvi zraslo nad 60 hiš, niso do sedaj imeli vodovoda. — Na skupnih sestankih so se odločili, da si zgradijo vodovod. — Pred dnevi so pričeli z deli In do srede že opravili s prostovoljnim delom vse izkope, tako da so vodovodni instalaterji v sredo že lahko pričeli z deli na novem omrežju. V glavni vod V četrtek zvečer je šla skozi Kranj proti Ljubljani vrsta avtomobilov, ki so bili oštevilčeni. Tekmovali so, kdo bo letošnji zmagovalec znamenitega belgijskega avto-rellya. V petek zvečer pa so se vračali proti Jesenicam in dalje do Liega v Belgiji. povsem spremenil. Mariborčani so uredili svoje vrste in po Kre- ve«tnega in požrtvovalnega de- jaču hitro izenačili. Tudi gostje lavca. so po doseženem golu nekaj mi- Andrej Kerštanj je takoj po nut popustili in nevarni napadi osvoboditvi začel z delom v or- Triglava so se vrstili drug za : _ . .. ... , . „. , ., . _ _ v ganrzacijah. Tako je bil pred- drugim. Ni bilo treba dolgo ca- . ., , , kati in Stular je dosegel naj- SZDL' dol*a leta * bil lepši gol v tem srečanju ter po- tudl Predsednik ali tajnik orga- višal rezultat. Domačini niso po- "—H* ZB NOV> bil Je dalJe pustih. V kazenskem prostoru viden funkcionar pri smučar- Maribora je bil nepravilno ovi- skem društvu, pri sindikatu ku- ran Krašovec. Sodnik ing. Ska- rilnice Jesenice itd. lar iz Ljubljane je pravilno do- Političnim in smučarskim funk- sodil enajstmetrovko, toda Bre- , . , . „ J ' , cionarjem bo ostal Andrej Ker- zar I je zgrešil vrata. Do konca ■ ,, . j„_ stanj v trajnem spominu, mladi- prvega polčasa sta padla se dva J gola. Najprej je Vidic izkorLstil ™ Pa naJ **> požrtvovalno-napako obrambe in rezultat iz enačil, nato pa je Brezar I spet povedel domačine v vodstvo. V drugem delu igre domačinov ni bilo prepoznati na igrišču. Obramba, ki je bila že v prvem delu nesigurna, je v drugem delu povsem odpovedala. Napadalci so stali kot okameneli; videti j. sti, vestnosti in zavednosti, KAVI Plavanje ALI BO TRIGLAV SODELOVAL NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V PLAVANJU? U it i j Mladostjo. Prve minute igre so je bilo le mahanje z rokami in I vKvfflvt potekale v popolni enakovred- slišati kako drug drugega kriti- omrežja bodo vgradili zelo moč- spET LEp USPEH KRANJSKIH nosti obeh moštev, nato pa so zirajo Mariborčanom ob takš-"epubliška Uprava za ceste je ne cevi 50 do 80 mm, ker se bo ROKOMETAŠIC P^d kratkim začela popravljati na to omrežje priključilo v kas- Ljubijana, 30. avgusta. - V jPodnji most čez Soro v Skofji nejših letih še več odcepov. - pripravah za blizIlje prvenstvo 6^1. ta *Lle^Jej! Brezje bodo položili v dolžini v enoLni republis]d ligi? v kalori bo sodelovalo letos 6 najboljših slovenskih ekip, so danes roko- dotrajal in ga bodo le za silo Popravili. "Pri tem ga bodo mo-taU občutno zožiti. Ker je tik 23 mostom ovinek, bo s tem ^°čno oviran promet. Zato bo i^ba kmalu misliti na nov, Ustrezno žiro,k betoaiski most. -ik V TUHINJSKI DOLINI POPRAVLJAJO CESTO 4 kilometre. DO STO TURISTOV DNEVNO V GORENJEVAŠKI OBČINI metašice Mladosti igrale prija- W streljanju na gol. Tokrat se vodilno sloven- Je Pri Mladosti - Pri PK »Triglav« so močno v skrbeh, če se bodo lahko udeležili državnega prvenstva v odredovci vzeli pobudo v svoje plavanju. Niti klub niti športno roke in zmedli Vrste Mladosti nem nasprotniku ni bilo težko društvo Triglav nimata sred-ter tako pridobili prednost 6 doseči še .dveh golov, čeprav bi stev, ki bi omogočila najbolj-gol\ov. Igralci Mladosti 'so se jih po priložnostih, ki so jih š!m Plavalccm nastop med jugo-borili do konca tekme z vsemi imeli *. Drecei ve* slovansko elito 11 12 in 13. silami, bili pa so neučinkoviti ' P J septembra v Sphtu. Lani so Z današnjo igro je Triglav raz- Kranjčani zasedli 4. mesto, letos tako rešil teljsko tekmo sko ekipo Svobodo iz Ljubljane. Turizem je v Poljanski dolini Po lepi in zanimivi tekmi ko nevarnih strelov m iz leta v leto živahnejši. Vseka- kranjske rokometašice dosegle Mladost pred še težjim pora kor pa so v Gorenji vasi in Po- spet lep uspeh, saj so povsem ljanah letos zabeležili rekorden zasluženo premagale eno najbolj-obisk turistov in izletnikov. — ših slovenskih ekip z rezulta-V poletni sezoni je bilo v ome- tom 9:5 (4:1). Za Mladost so bile fekazal vratar očaral gledalce in če bo rudi v Pa bi se utegnili uvrstiti na izKazal vratar s cel<> na d q mGgt Janez Zavrl, ki je ubranil precej prihodnje igral tako raztrgano, ee fa. nastopUa tud- Konciljeva. potem lahko pričakujemo, da bo Ta pa je prenehala s trenin-po zadnjem kolu prvenstva za gom in verjetno ne bo več plavala. Prav bi bilo, da ta nadar- boljši Janez Globokar s 7 zadet ki. Z. M. Kranjčane tudi slab konec. FaBo ^.^konslrukcijska dela v Tu- njenih krajih "dnevno po 80 do uspešne: Majda Ankele in Majda dolini so še v teku. Av- 100 gostov. Obisk pa bi bil še pbus iz Ljubij<*me vozi .samo do toka. Na cesti ojačujejo mo-Ifjj^8._m širijo cestišče na ovin- vsak ^odo Ko bo cesta skozi Crni gra-zaradi velikih cestnih del Prelaz Trojane zaprta za promet vsaj za eno leto ^ - Po ceaftl skozi Tuhinjsko lino usmerili ves promet med Priborom in I>jubijano. JJSTANOVILI BODO ŠTIRI ANoVANJSKE SKUPNOSTI «ein- Pctck zvečer je bil na Jc-<}n JJ*^ sestanek komisije za g^be.no upravljanje pri Občin-2*^ »Klboru SZDL in predsed-. °v ttr tajnikov terenskih od-SZDL. Na sestanku so g^Pravljali o ustanovitvi več večji, če bi imeli v Poljanah in Gorenji vasi na razpolago več prenočišč. Želeti bi bilo, da bi v Gorenji vasi čimprej prišlo do uresničitve predvidenega načrta — gradnja hotela — žal pa četrt finalni tekmi za pokal Ju-so vsa dela v zvezi s tem ob- goslavije v rokometu je danes stala, ker ni bilo moč doslej do- dopoldne slavil ljubljanski Od biti zemljišča. Pire po 3, Marija Štefe 2 in Francka Jankovič 1. »ODRED« LJUBLJANA »MLADOST« KRANJ 21:13 (12:5) Ljubljana, 31. avgusta. - V BRUNO PARMA IMA DVE KOLI PRED KONCEM TURNIRJA TOČKO PREDNOSTI — »SOBOTNI DERBY« PARMA-DEZE JE KONČAL Z REMIJEM V petkovem dvanajstem kolu tije, ne bo zdrknil pod 8. meje Parma v zanimivi partiji pre- sto. N E SREČE Z MOTORJEM V VPREŽNI VOZ morali prepeljati v bolnišnico. M , ----- , . Zakaj je prišlo do karambola, Na knziscu pred traovino na - J . . . T. C. se ni pojasnjeno. Klancu pri Kranju sta se v petek zaletela z motorjem v vprež- SAMA JE SLA V SMRT ni yoz Jože Tišler iz Kranja in Nad življenjem je obupala 56-sovozač Ciril Knafelj s Klanca, letna posestnica Frančiška Zo- red lepo zmago nad kranjsko ma£a* J^eka Slednji je pri (otvoritvi spregledal kmeta, na- —-- kar se je vse teže in teže upiral napadom belih figur. Partija med Stručičem in Rajkovičem je bila prava miniatura. Rajkovič je Rezultati: 12. kolo: Janžek — Parma 0:1, Deže — Ilijevski prekinjeno, Velimirovič — Messing 0:1, Radonjič — Ristovič remi, Stručič — Rajkovič 1:0, Jadrije-vič — Lozič 1:0, Stojkovič — Sa- jena plavalka nastopi na državnem prvenstvu, pa čeprav zadnjič in tako čim častneje zastopa svoj plavalni klub. Udeležba Triglava ne bi smela biti problem. Klubu bi morah pomagati iz težav, zlasti zato, ker ima letos možnosti za najugodnejši plasman. PRVI — TODA V II. RAZREDU Kranj, 31. avgusta. — Včeraj je bilo na kopališču v Kranju waterpolo prvenstvo Slovenije za II. razred. Nastopih so trije klubi, in sicer: Celuloza, Neptun II. in Triglav. Kranjčani so nastopih v tem tekmovanju zato, ker jih je PZS kaznovala v zvezi s tekmovanjem waterpolistov zmago Sobotni derby Parma ^vanjskih skupnosti na Jc-st^1C°b. Polog že ustanovljene ^vanjske skupnosti na Plav- Oba sta pri karambolu dobila b^^,^^^6^^^^^ veliki menjavi figur sporazume -Deže se je končal z remijem. Mladinca sta igrala špansko igro in se po «o se omočili za ustanovitev hujše telesne poškodbe in so ju v kamniški občini. Sosedje so jo ]a ^ rem- y parUji Ristovie_ našh mrtvo v gozdu, potem ko stručič> ki je bila prekLnjena, Ali ste že naročeni na »Jljjiutekfr fLi