Boj za kruh. — Med avstrijskim učiteljstvom vre. KAM PLOVEMO? Materialne razmere, ki so zavladale med avstrijskim učiteljstvom, so postale take, da so nevzdržne. Eden najvažnejših faktorjev v državi stoji na robu gmotnega propada. Končno služimo vsi državi. Ona ima nad nami vso oblast, a dolžnosti nasproti našemu stanu neče poznati. To je žalostno dejstvo! Organizovano učiteljstvo je storilo doslej vse mirne in dopustne korake, da bi z zmago izvojevalo že pred desetletji započeti boj za kruh. Pritiskalo je na dežele in na državo. Vse zaman! Država hoče vse — ne da pa ničesar! Dežele so finančno izčrpane, pa tudi nečejo pomagati. Zakaj posebno nekatere dežele ne, je vsem dobro znano. Tudi tam nečejo, kjer bi to lahko. S provizoriji ni nikomur stalno pomagano. Provizoriji se tudi ne krijejo z našimi zahtevami, oni le dražijo razpoloženje in duše v nas zavest, da bi naj bili enakovredni in enakopravni avstrijski državIjani. Na cesto našega boja nam mečejo tisoČ zaprek. Končno mora najpohlevnejša natura zakipeti od srda, tirana v obnp! In naše žene in naši otroci! Strašno! Da zvemo, kakšno je mnenje širom naše države in da pokažemo vsej javnosti jasno sliko položaja, smo si poskrbeli iz raznih krajev in od raznih strani izjave, ki jih v nastopnem priobčujemo. Kaj razvidimo iz njih? Položaj je tak, da ne more imeti za oosJeJico nič drugega, negu to, kar je prišlo še vedno in povsod, kadar in kjer je bila pravica vržena ob tla, kadar in kjer je bilo plačilo delu, izrabljanje sil, preganjanje sil, preganjanje in — glad! Mi nismo krivi, da se kažejo znamenja kulturnega in socialnega dogodka, kakršnega ne pomni zgodovina! Vre vsepovsod — ako bruhne na dan, bo to znak velike siIe, ki so jo doslej stiskali v mejah pohlevnosti in potrpežljivosti razni ozirl, ki so se pa končno morali umakniti zapovedi človeškega dostojanstva: »Hočemo živeti človeško življenje!« KRANJSKA DEZELA — NAJLEPŠA DEŽELA. L j u b I j a n a, 10. nov. 1913. Kranjci prvačimo tudi glede na materialno bedo nčiteljstva vsem drugim deželam Avstrije. Naše gmotno stanje je res že slavnoznano širom kulturnega sveta. Kam drži ta pot? V pogubo! Kulturni zgodovinar bo moral napisati nepristransko sodbo, ki se bo glasila tako, da so hoteli y prosvetlenem veku kranjsko učiteljstvo izstradati, uničiti. — V tem položaju ne vzdržimo več. To je absolutno nemogoče. Krivda je y vladajoči stranki, krivda je na vladi. Mi smo pod njenim nadzorstvom, alikaj je storila za nas? Nič! Prirejali smo shode in protestna zborovanja, stalo nas je mnogo denarja, da smo jnogli tudi javnosti pokazati svoje uboštvo. Poslužili smo se vseh dopustnih, recinio mirnih sredstev, da dosežemo svojo Pravico. Zasmehovali so nas, pritiskali so na nas še bolj. Sedaj so nas prepričali, da ^e drži mirna pot do uspeha. Treba bo drugačne poti in drugačnega boja! Novo mesto, 10. nov. 1913. V našem delu dežele prevladuje splošno mnenje, da je kriva našega polo- z-jja — nesloga. Zakrivili so jo oni, ki se Ki:iio s krščanskim imenom. Ako bi bilo učiteljstvo edino, kakor je bilo prej, dokler ni nesrečni dobrepoljski Jaklič zasejal med nas semena razpora, bi mi že davna lahko dosegli to, kar nam gre in za kar se borimo. — Stojmo vsaj mi, kar nas je, trdno kot skala! K r a n j, 10. nov. 1913. Isto breme kakor nas tare tudi Slomškarje. Aii nečejo ali ne morejo vplivati na kruhodajalce, da bi že z ozirom nanje izboljsali naš materialni položaj. Znan mi je siučaj, ko je tudi odločen Slomškar obsojal pristransko postopanje deželnega odbora glede na razdelitev draginjskih doklad. Ali kaj pomaga beseda, izpregovorjena samo vpričo naprednega tovariša? P o s t o j n a, 10. nov. 1913. Draginja raste od dne do dne. Prejen-.ki ustajajo isii. torej je nc-soglasje med dohodki iu zahtevami vedno večje — eksistenca vsak dan težja. Bojim se trenutka, ko bom moral stopiti pred svojo ženo in pred otroke s strašno resnico: »Vse je pošlo! Glad stoji na pragu!« — Sezimo, bratje, po najradikalnejšem sredstvu! Prosnjc niso pomagaie nič — naj govorimo poslej drugače! NA ŠTAJERSKEM. Celje, 10. nov. 1913. Draginjska doklada je Ie kaplja hladečega oija v pekočo rano. Mi hočemo enodušno definitivne ureditve svojih službenih prejemkov! Viseti med dvomi in zmotami je nekaj strašnega za kulturnega človeka. Dolžnost zastopnikov ljudstva je, da store proti kulturnim delavcem svojo dolžnost. Trpeli smo dolgo — dalje ne moremo več. Temu se upira naš položaj in naša čast! GLAS IZ KROGOV NEMŠKIH TOVARIŠEV. Gradec, 10. nov. 1913. Nemški Nationalverband nas je vodil za nos. Igral je z našimi življenjskimi intercsi ostudno igro. Takemu položaju, ki se nahajamo v njem, mora priti konec. Sicer bomo primorani, da z najstrožjimi sredstvi sami provociramo rešitev! — Nisem sicer pooblaščen od nikogar — ali vem, da izrekam mnenje vseh somišljenikov, ako izjavijam, da se bomo v odločilnem trenotku dobili vsi avstrijski učitelji na eni poti! NA KOROŠKEM. Celovec, 10. nov. 1913. V borbi za kruh stojimo vsi avstrijski učitelji ramo ob rami! Vsako prosjačenje bi bilo za nas poniževalno, ker smo v pravici, ki jo zagovarja naše delo! Vzgajamo državljane — a kje si država?! — Med nami kipi nevolja, ki je ne potolažijo še tako lepe besede. Nisem prijatelj nobene si!e, ali ako mora priti — naj pride! Huje kakor sedaj ne more biti nikomur, nikdar in nikjer! UKRAJINCI. Stanislavov, 10. nov. 1913. Ukrajinsko učiteljstvo trpi dvojno bol: rnoralno in materialno. Prvo pustimo — v Zavezi slovanskega učiteljstva smo enaki med enakhni. Ta stanovska solidarnost nam daje upanje, da potom nje ublažimo, izlečimo materialne neznosne neprilike in pridemo z vsem avstrijskim učiteljstvom do svojih pravic. Kruha hočemo! Svoje ljudstvo Ijubimo, a živeti hočemo tudi sami. Mi ne bomo učiteljske solidarnosti kršili v nobenem primeru! NA MORAVSKEM. B r n o, 10. nov. 1913. Moravsko učiteljstvo proglaša s tem z vsem avstrijskim učiteljstvom glede na krušno vprašanje svojo popolno solidarnost. Med svojimi tovariši štejemo predsednika Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, neuraorno delavnega tovariša Hajneja. Vodi nas po dobri in pravi pot'. Nas snioter je ta, da dosežemo od države priznano enakopravnost z državnimi uradniki. Naše sredstvo pa, da dosežemo to, je vztrajno delo, skupnost in zaupnost v poštene narnene previdnega delovanja naše organizacije. Če pride iz nje poziv, vstane vsa Morava kakor en mož! Vsi nasi stanovski trpini širom države naj ve-< do, da smo z njimi enega duha! POLJSKO UČITELJSTVO. Krakov, 10. nov. 1913. Kar nas je organiziranih poljskih učiteljev, smo nasprotniki vsakemu šovinizniu, ker je poguben, kjerkoli se pojavi. — Nas vlada kapitalistična šlahta, ki je odtujila naš narod Slovanstvu in ki tudi za nas učitelje demokrate nima srca. Naša rešitev je v nas samih! Mi pazno motrimo gibanje vsega avstrijskega učiteljstva, in če ne bomo složni v teh resnih časih, zapoje tudi nad nami bič po kranjski melodiji! — Kdor v teh težkih dneh cepi skupne sile in išče malenkosti, ki razdvajajo, ta škoduje skupni stvari! Kolikor poznam stanovsko zavednost svojih tovarišev, smete zanesljivo računati na nas učitelje Poljake! UČITELJSTVO SEŽANSKEGA OKRAJA. Š t a n j e 1, 6. nov. 1913. Učiteljstvo sežanskega okraja, zbrano na svojem občnem zboru v Štanjelu — prisiljeno po žalostnih svojih gmotnih razmerah — opozarja visoki deželni zbor na njegovo dolžnost, definitivno urediti prejemke učiteljstva po prejemkih zadnjih štirih razredov državnega uradništva in pričakuje, da se gmotno vprašanje učiteljstva naše dežele uredi v tem smislu že v prvem prihodnjem zasedanju deželnega zbora. — Učiteljstvo sežanskega okraja konstatira sledeče: Zastopniki sežanskih davkoplačevalcev so v svoji seji dne 30. okt. t. 1. črtali že itak malenkostno draginjsko doklado petih odstotkov. V očigled naraščajoči draginji je ta sklep cinična pljuska učiteljstvu v obraz. — Učiteljstvo smatra to postopanje svojih kruhodajalcev kot skrajno sovražno in žaljivo. Vsem delavcem so se morali prejemki v zadnjem času povišati, edino učiteljstvu se že itak beraška doklada zopet črta. Učiteljstvo jemlje to sovraštvo zastopnikov davkoplačevalcev v znanje ter jim izreka svoje zaničevanje. GORIŠKO - GRADIŠČANSKO. G o r i c a , 10. novembra 1913. Naša poknežena grofija vztraja na znanih zahtevah vsega orgniziranega avstrijskega učiteljstva. Prej ne bo miru in prej ne bomo odnehali, dokler ne pridemo do tega, kar je sedaj naša glavna zahteva! Vsak provizorij znači le prehodno dobo, dokazuje le, da tudi že na merodajnih mestih priznavajo naše zahteve. Odnehati ne smemo niti za las! Vsi za enega — eden za vse ob vsakem času in ob vsakem slučaju! TRŽAŠKO OZEMLJE. Trst, 10. nov. 1913. Tržaško slovensko učiteljstvo je navzeto duha svobode in samostojnosti. V, eksistenčnem vprašanju se čutimo z vsem avstrijskim učiteljstvom eno! V tej veliki borbi stojimo z vsemi borci v eni vrsti. Kulturni škandal je, da nimajo kulturni! delavci kruha. Stran s tem madežem! T r s t, 10. nov. 1913. Učiteljstvo laške narodnosti se bori z vsem avstrijskim učiteljstvom za kruh in obstanek. Tudi v najhujših časih ne bomo kršili solidarnosti. Ne bojimo se niti dela niti žrtev. GLAS IZ ISTRE. P a z i n , 10. nov. 1913. O krivičnih razmerah učiteljskih plač v Istri se je že večkrat pisalo; toda ne bo odveč, ako dodamo k temu še nekaj, kar bo v nasprotju s trditvijo, da so vsi učitelji v Istri precej dobro plačani, t. j. razmeroma boljše kot v sosednih kronovinah. Vzemimo enorazredne ljudske šole, na katerih službuje ena učna oseba. Na taki šoli službujoč učitelj je v III. plačilnem razredu in šele po 201etnem hvalevrednem službovanju ga c. kr. dež. šolska oblast sama premesti v II. plač. razred, katerega že morda uživa učitelj, ki ima šele 3 do 4 službena leta. Ironija! — Da se pospneš do II. plač. razreda — je li to težavno? Do tega se lahko pride v nekaterih šolskih okoliših. Treba je le, da se v dotičnem šolskem okrožju nahaja tri leta zaporedoma nad 100 šoloobiskujočih otrok (2. odstavek § 11. drž. z. od 2. maja 1885, št. 62) in dvorazrednica je gotova. Na stistemizirani dvorazredni ljudski šoli z dvema učnima osebaraa je nadučitelj v II. plač. razredu. Vprašamo sedaj, je li mogoče krivda učitelja, službujočega na enorazredni ljud. šoli, da ni v njegovem šolskem okolišu generacije v razširjenje šole, ali je pa zasluga koga drugega, da se je njegova šola razširila v dvorazrednico?! Ne! To je odvisno od števila šolskih otrok — in ravno tako plačilni razredi. Poleg tega pa mora učitelj na enorazrednici poučevati časih 80 in ceio 90 otrok, t. j. vsakokrat več kot (učitelj) nadučitelj na dvorazrednici. Priznatf pa mora vsak, kdor je le izkusil, da je najtežji pouk na enorazrednici. Nadučitelj ima po večini opraviti z otroki višjih šolskih let in se mu ni treba mučiti z elementarnim poukom. V resnici se tudi v Istri ne vpošteva gesla: »Za enako (še težavnejše) delo — enako plačilo.« Niso tedaj šale! Tudi ni vse eno za učitelja v današnjih kritičnih časih, ali je po štirih ali po 20 letih v II. plačilnem razredu. Ta zakon o učiteljskih plačah zlasti za enorazrednice je krivičen in kliče po odpomoči! Vsi vozli pridejo prej ali slej na česalnik — mogoče pride tudi ta! — To samo kot ilustracija naših razmer. Sicer pa stojimo vsi neizprosno na stališču vsega organizovanega učiteljstva v Avstriji! Vaši smo in z vami smo! V DALMACIJI. Z a d a r, 10. nov. 1913. Dalmatinsko napredno učiteljstvo se šele pripravlja, da stopi v krog jugoslo- vanske Zaveze in z njo v mogočno kolo Zveze slovanskega iičiteljstva v Avstriji. Preverjeni smo, da prej ne pride do miru, dokler ne dosežemo skupnega sniotra: popolne materialne samostojnosti in necdvisnosti. Zato je v interesu našega splošnega kulturnega napredka, da izide učiteljstvo zmagoslavno iz tega boja! Mi Daimatinci vemo, kaj nam veleva stanovska solidarnost v tem boju! PASIVNA RESISTENCA CEŠKEGA UCITELJSTVA. Plzenj, 10. nov. 1913. Shod učiteljstva tukajšnjega okraja je včeraj sklenil, z novim letom pričeti s pa- sivno resistenco, ako se do tedaj ne zvi- šajo učiteljske plače. SHODI CEŠKEGA UCITELJSTVA. P r a g a, 10. nov. 1913. V 30 čeških mestih so zborovali včeraj učitelji, ki so zahtevali, da se jim naj takoj plače urede. Zagrozili so s pasivnim odporom, če se to ne zgodi. Praga, 11. nov. 1913. Avtentično razglašajo, da je postavila upravna komisija za Češko že v proračun za ieto 1914 zvišanje učiteljskih plač. Praga, 13. nov. 1913. Predsednik češke upravne komisije grof Schonborn in finančni referent Ouech sta odpotovala dne 11. t. m. na Dunaj, da predložita vladi deželni proračun za 1. 1914. V tem proračunu se nahajajo štirje milijoni za zvišanje učiteljskih plač, ki naj se pokrijejo iz davka na pivo. Ministrski predsednik grof Stiirkgh je obljubil že pretekli teden deputaciji češkega učiteljstva, da je določenih za zvišanje plač 5eškega učiteljstva 11 milijonov. Potemtakem pride za to zvišanje iz državnih preodkazov 7 milijonov kron. KAJ PRAVI DUNAJ. D u n a j, 10. nov. 1913. Naša skupna najvažnejša zadeva mora priti kmalu do takega ali takega zaključka. Kar smo v zadnjem času najboljšega storili v korist skupnih interesov, je stalni odbor avstrijskih učiteljskih zvez. Njemu moramo brezpogojno zaupati. Kadar pride dan, bo gotovo sklenil to, kar bo nam vsem v korist. Tedaj se bo moralo vse avstrijsko učiteljstvo vdati temu sklepu — potem mu je tudi uspeh zagotovljen. Kdor bi kršil disciplino, ta ni učitelj! — Mi nemški učitelji odkritosrčno priznavamo in odobravamo smotrno delovanje svojih slovanskih tovarišev in smo ponosni na take zaveznike v boju za kruh. Tudi mi vas ne pozabimo! 2e dvajset let smo edini v tem boju — edini ostanemo do zmage! Razpoloženje je med nami sila bojevito, ne strašimo se niti skrajnega sredstva! DUNAJSKI PARLAMENT IN MI. D u n a j, 6. nov. 1913. Na današnji seji državnega zbora je poslanec Pacher predlagal, da se naj dovoli za izboljšanje učiteljskih plač 20 milijonov. Njegov govor je bil precej oster, posebno hudo je prijemal vlado. Pa so ga kmalu poučili Čehi in drugi, da je predlog le pesek v oči učiteljem, da }e pa njegova stranka (Nationalverband) v prvi vrsti kriva, če učitelji že toliko časa zanian prosijo za izboljšanje plač. Dunaj, 12. nov. 1913. V zbornici je bila včeraj razdeljena brošura kranjskega učiteljstva »Dejanja govore« v nemškem jeziku. Ker je bilo navzočih le malo poslancev, brošura še ni prišla mnogim parlamentarcem v roke, zbuja pa v vseh parlamentarnih krogih veliko pozornost. O brošuri se bo tudi v parlamentu še govorilo. Poročilo »Slovenca«, da so brošuro metali poslanci v koše za papir, ni resnično. Poslanci so jo brali z zanimanjem. Dunaj, 12. nov. 1913. V državni zbornici so prebirali poslanci brošuro — obtožnico kranjskega učiteljstva proti klerikalizmu »Die Taten reden«. Ze svojčas je bil izšel iz te knjige groznih dejanj v »Sudslavische Rundschau« izvleček, ki je zbudil v parlamentu splošno pozornost. Veliko večji vtisk je napravila šele celotna brošura s svojimi naravnost neverjetnimi in vendar tako resničnimi navedbami. Prišla je poslancem v roke ravno ob pravem času, ko se nahaja v zbornici v razpravi takozvani učiteljski predlog. Nekateri poslanci, ki smo imeli z njimi priliko govoriti o brošuri, so izjavili, da bi tako žalostnega gradiva ne moglo zbrati učiteljstvo niti ene druge dežele. Največji vtisk napravljajo slike o preganjanju učiteljskih rodovin. REGULACIJA NA KRANJSKEM? L j u b 1 j a n a, 13. nov. 1913. Čujemo, da izdelujejo na deželnem odboru zakonski načrt o regulaciji učitelj- skih plač, ki pride baje v razpravo v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. — V pokritje so namenieni državni preodkazi, ki jih prejme tudi Kranjska v prvi vrsti sa;no v ta namen.