Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Štev. 23. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Ljubljana, dne 6. Junija. 1924. II. leto. Kri v Trbovljah. Moritev, ki se je zgodila v nedeljo dne 1. junija v Trbovljah, je dogodek, ki ga bo beležila naša domača zgodovina med najžalostnejše dogodke. Fra-zerska žurnalistika primerja trboveljsko bratsko morijo s pobojem leta 1908, kjer sta padla pod streli avstrijskega terorja Lunder in Adamič v Ljubljani in pa s tragedijo na Zaloški cesti, kjer so padle številne žrtve ob priliki železničarskega štrajka, ki so se borili za svoj kruh, vsled brezglavega terorizma takratne vladajoče gospode. Ako se torej primerja trboveljska nezgoda s takratnimi brutalnimi nasilstvi, je ta primera le hinavsko obeležje, ki naj bi javnosti prikrilo pravo lice trboveljskega pokola. Preden razmotrivamo o tragediji dalje, si dovoljujemo v naslednjem objaviti poročilo, ki smo ga prejeli iz Trbovelj, ne da bi hoteli prejudicirati preiskavo, ki je v teku. Poročilo nam podaja sliko razvoja, kakor ga proma-trajo v Trbovljah. Orjunaši so prišli v Trbovlje dobro oboroženi in so že med potjo streljali v zrak. Pri apnenicah, še daleč pred krajem glavnega spopada, je odgovorilo nekaj delavcev visoko s hriba na klice »Živio Orjunal« z vzklikom »Doli Or-juna k, na kar so odgovorili Orjunaši s streli, a so merili očividno v zrak. Ko so prišli v neposredno bližino socialističnega Delavskega doma in Rudarskega doma neodvsinih, so zašli med gostejše skupine delavstva. Klici so se ponavljali tudi tukaj in pred kinom Po-čivavšek je množica odgovarjala s proti-klici. Naenkrat je prišlo pri zastavah do meteža. Eden izmed voditeljev Orjune je dal povelje »Mirno!« in oddal strel, — očividci menijo, da v zrak. Nato je nastalo splošno streljanje, v katerem je padlo več sto strelov. Vmes so se pa čule tudi močne detonacije. To je trajalo kake tri minute. Ko se je odigral prvi korak tragedije, je bija Orjuna razpršena. Poveljniki so kmalu zopet spravili Orjuno v red. Enako so se tudi rudarji razpršili, del njih pa je ostal na mestu. V tem je oddala žandarmerija salvo, ki je gledalce končno razpršila na vse strani. Orjunaši so po tem dogodku lovili posamezne rudarje in jih pet odvedli v Trbovlje kot talce. Med potjo so streljali v okna, kjer je kdo gledal skozi okno. Med ustreljenimi rudarji je starček, ki je sedel pred hišo na klopi, ter jedel, nič slabega sluteč, kos kruha, ki ga je imel še mrtev v ustih. Drugi 60* letni starček je bil tudi gledalec, ki se ni nikdar brigal za politiko. Da je med mrtvimi tudi šestletni otrok, je tudi znano. Le eden od navzočih je bil ustreljen med bojem, peti pa, kakor navajamo spodaj, je bil — umorjen! Rudarski dom je prišlo pozneje zamigat šest mož iz Trbovelj. Eden, v civilni obleki, ja- razklal s sekiro vrata, drugi so streljali proti oknom okrog stoječih hiš, da bi jih ne mogel pri tem nihče opazovati. V domu ni bilo nikogar. Rudarja Fakina iz Zagorja so imeli pri razvitju zastave povezanega ter so ga ves čas suvali in se norčevali iz nje- ga. Pravijo, da so to storili zato, ker je bil med tistimi, ki so se hoteli polastiti orjunskih zastav. Neka govornica je rekla, da zasluži, da bi se z njega pri živem telesu jermena rezalo. V pol ure oddaljeni kamnolom sta ga gnala dva Orjunaša. Tam sta ga ustrelila v glavo ter odšla. V Trbovljah se imenujejo celo njiju imena. To so jako slabe klevete! Taka je slika, kakršno vidijo pred seboj Trbovlje, in ni čudno, če je zapustil tak nastop silen vtisk. Pri pogrebu padlih žrtev v Trbovljah je bilo navzočih okolo 8000 ljudi, ki so spremljali žrtve poboja do pokopališč-nih vrat. Na pokopališče udeleženci pogreba, razen sorodnikov, niso smeli. • Temu poročilu dodajemo, da oboroževanje delavstva ne odobravamo ter obžalujemo, da delavstvo ni šlo s prezirom preko vsakršnega izzivanja. * Neverjetno časopisno hujskanje pred pohodom v Trbovlje je razvnemalo strasti in sovraštvo, tako, da se je delavstvo kljub svarilu zbiralo ob poti v Trbovlje. Še grše pa je pisanje demokratskih listov sedaj po tragediji. Demokratska lista »Jutro« in »Slovenski Narod« naravnost na nesramen način in iz zgolj političnih motivov onečaščata spomin žrtev, vso tragedijo, ki sta jo pospešila s hujskanjem proti delavstvu, proti ljubljanski občini pa skušata sedaj izrabiti za politično intrigo, kličeta policijo in vlado na pomoč ne proti krivcem, ne proti nasilstvu, ne apelirata na moralni čut javnosti, ne proti terorju, ne izražata pijetete do žrtev, ampak umori v Trbovljah naj tem ljudem služijo za politični smoter, ki ga hočejo dcseči z obrekovanjem. V Ljubljani so bili dolžni pijeteto pač do žrtev, zlorabljajo pa to priliko tako, kakor je ne bi izrabljali z intrigantstvom nabolj kriminalni tipi. Strast, slast nad dogodkom, nad katerim se vsa javnost zgraža, izrablja ta klika v malenkostne zlobne intrige — in to naj bo pieteta, sočutje! V Trbovlje so poslali posebno preiskovalno komisijo, v kateri so tudi zastopniki iz Belgrada. Dolžnost te preiskovalne komisije pa je, da preišče zadevo objektivno ter da ugotovi, v čem je glavna krivda, da se je tragedija izvršila. Najodločneje pa moramo naglašati, da mora država razorožiti Orjuno in delavce, razorožiti vse mlade ljudi in one, ki ne vedo, kakšen namen ima orožje. Ni v našem interesu to , mi se krvi in trpljenja ne bojimo, tudi bojev nas ni strah, toda zločinskega prelivanja krvi ne odobravamo. V prvi vrsti v interesu buržuazije je, da varuje svojo avtoriteto, ne v našem; zakaj mi jo bomo znali varovati, kadar bo treba tudi primerno. In kdor danes kriči, da je ta država v nevarnosti, da je delavstvo oni element, ki hoče razbiti edinstvo države, ta — laže. To si naj zapomnijo vsi tisti, ki so pravi krivci trboveljske tragedije; nehajo naj hliniti pieteteto do žrtev, s katero žalijo čut vsakega poštenega in srčno inteligentnega človeka. Kri, ki si tekla v Trbovljah, bodi kričeč opomin! organizacij, so danes pozabljeni in kjer se še pojavlja črv razdiranja, tam ga delavstvo pričenja obsojati v svojih srcih, pa tudi že javno. To so prav dobro dokazali shodi, ki jih je priredila v nedeljo dne 1. junija pokrajinska strokovno komisija po vsej Sloveniji. Shodi na Jesenicah, Dobravi, v Leseah, Mežici, Crni, Velenju, Šoštanju, slavje v Zagorju, Zidanem mostu, v Radečah, v Mariboru, na Muti, v Ptuju, v Celju, v Zabukovci, v Libojah, v Medvodah, povsod so se shodi organiziranega delavstva izrekli z vso odločnostjo za zdravi pokret razredno zavednega proletariata ter obsodili najodlčoneje vse sovražnike enotnih strokovnih organizacij. Ta pojav mora razveseliti vsakega odkritosrčnega pristaša in prijatelja močnih organizacij. In kako naraven je ta preokret! Delavstvo je imelo pred štirimi in petimi leti močne strokovne in politične organizacije ter si je z njimi marsikaj priborilo, kar mu je danes zopet vzela kapitalistična buržuazija. Vrhutega pa trka na vrata proletarskih domov beda, lakota, brezposelnost, čemur je kriva neurejena gospodarska politika na eni strani, na drugi strani pa brezmejno izkoriščanje delovnih sil. Kdo danes še ne ve, da ima delavstvo v Sloveniji najslabše plače, ki so do 50 odstotkov nižje, kakor drugod v državi; ako pa pogledamo v bilance delniških družb in kapitalističnih podjetij, opazimo, da te družbe in podjetja dele velikanske dividende svojim delničarjem. Tako je na 'primer razdelila Trboveljska družba kar 50 odstotkov dividende. Zakaj je tako? Ali nismo sami krivi, da je tako! Ali nismo imeli lepe organizacije, ki so imel moč, ki so z lepimi uspehi zahtevale to, kar je bilo potrebno? In vse te organizacije smo pustili oslabiti; vse te organizacije so oškodovali meščanski agenti, komunisti in zmešani misijonarji. — Ali se ne zdi nam vsem, da so ti ljudje najeti od kapitalistov v ta namen, da sejejo razkol v delavskih vrstah? Kje je delavec na svetu, če je pameten, ki bi odobraval boje in klanje med proletarijatom samim? Vse dosedanje nesreče, ki jo je povzročil dosedanji razkol in klanje med delavstvom, se socialistični proletariat zaveda- Obrekovanje in opravljanje organizacij mu postaja smešno, neumno, podobno molitvi obrekljive tercijalke, ki moli vsak dan vse tri dele rožnega venca, med molitvijo pa misli na to, kako bo ogoljufala boga in svoje sosede, ki jih ima na piki. Ako bi obstojal socializem v psovkah in v lažeh, potem za socializem ne bi bilo treba poštenih zaupnikov, ampak bi to delo prepustili papigam, ki se psovke jako dobro na-uče, pa bi nam jih naštevae vsak dan, ne da bi zaradi tega pisali časopise. To vse so vzroki, ki tirajo delavstvo zopet k medsebojnemu zaupanju, ker je danes vsak delavec prepričan, da si more svoj položaj izboljšati le s skupnim delom, nikdar in nikoli pa ne z razbitimi organizacijami. Proletariat se je odločil za konsolidacijo pokreta; to naj služi v opomin vsem, ki so za boj proti kapitalističnemu izkoriščanju. Z roko v roki v boj za pravice! Ptsmo iz Prekmurja. Kdaj razpišete občinske volitve? Delavstva ne boste varali veti Vnebovpijoči greh je, če kdo še zadnjih let, ki so nekoliko zbegali jasne danes hodi med delavstvo ter skuša pojme med delavstvom in vedli marsi-med njim v kalnem ribariti. Dogodki kje do razpada strokovnih in političnih V mesecu juniju se bodo vršile v celi Sloveniji občinske volitve. Drugič po prevratu bo imelo ljudstvo drugod priliko poslati v občinske zastope može, ki jim zaupa, le mi Prekmurci, sinovi toliko opevane Slovenske Krajine, bomo. kot nekaki državljani druge vrste od daleč geldali, kako si naši državljani v ostali Sloveniji volijo občinske odbore in urejujejo občinsko upravo. Dočim občine drugod upravljajo od ljudstva izvoljeni možje, jih pri nas »upravljajo« od vlade postavljeni »ge-renti«. Iz tega sledi, da ljudstvo nima nikakršne ingerence in vpliva na občinsko gospodarstvo, ki deloma vsled brezbrižnosti, deloma vsled popolne neizkušenosti občinskih gerentov stalno nazaduje in propada. Razumljivo je, da davkoplačevalci nimajo in ne morejo imeti do take občinske »uprave« zaupanja, ki je temelj vsakemu oblastvu, posebno pa občinski samoupravi. Ako se upošteva, da je v celem Prekmurju 174 občin, to se pravi, da imamo enako število gerentov, si lahko mislimo, kako ogromna je škoda, ki nastaja iz tega stanja. In okolnost, da ima vsaka še tako majhna vas svojega gerenta, to škodo še povečuje. Država, ki je, ali bi vsaj morala biti, največ interesirana na tem, da občine poslujejo redno in točno, pusti, da se naše občine »upravljajo« še nadalje potoni gerentov. Odgovorni faktorji se ne zmenijo, da bi to neznosno stanje odpravili s tem, da razpišejo tudi v Prekmurju občinske volitve ter dajo tako širšim plastem naroda priliko, da se za občinsko upravo interesira in v občinskem gospodarstvu udejstvuje. Nešteto je zadev in vprašanj, radi katerih se mora ljudstvo zatekati k občini. KeV so pa občine po veliki večmi neurejene in do skrajnosti zanemaijene, so ljudje prisiljeni, hoditi ure in ure za vsako malenkost k drugim oblastem v Mursko Soboto ali Dolnjo Lendavo. Da je ljudstvo vsled nepotrebne izgube časa, trošenja denarja in večkrat tudi šikan od strani takih gerentov, nezadovoljno, se samoobsebi razume. Škoda, ki jo v očigled takega stanja ljudstvo trpi, je neprecenljiva. Zato je že skrajni čas, da se vlada, oziroma mariborska oblast zgane ter razpiše tudi v Prekmurju občinske volitve. S tem bo v prvi vrsti pripomogla do nujno potrebne ureditve občinske uprave, v drugem pogledu pa dala davkoplačevalcem priliko, da se pozanima za javna vprašanja in se v občinskem gospodarstvu udejstvuje. Preveč bi bilo, ako bi hoteli naštevati vse nedostatke in nepravilnosti v upravljanju prekmurskih občin po sistemu gerentstev, kar pa je tudi nepotrebno, ker vemo, da so merodajni faktorji o vsem dobro informirani. In ravno zato ne moremo razumeti, zakaj se razpis občinskih volitev zavlačuje do večnosti. Ker se občine ukvarjajo predvsem z gospodarskimi vprašanji, mislimo, da ne morejo biti nobeni razlogi, ki bi ovirali ali tvorili pomisleke preti razpisu občinskih volitev. In če taki pomisleki obstojajo, nimajo po naših mislih nobene podlage. Zatorej, ako je res, da smo Prekmurci enakovredni državljani in če ima načelo, da je podlaga svobodni državi svobodna in dobro upravljana občina, še kaj veljave, razpišite tudi v Prekmurju občinske volitve! Sedaj, ko se vršijo v celi Sloveniji, imate najlepšo priliko nam Prekmurcem pokazati, da nismo — državlj tni druge vrste! Ven z volitvami za prekmurske občine! Občinske volitve. Nahajamo se takorekoč v letu občinskih volitev po vsej Sloveniji. Vse stranke že pripravljajo teren za boljše volilne rezultate. Vsaka stranka želi in hrepeni, da dobi čim več mandatov in vsak kandidat želi biti sigurno izvoljen. Po volilnih shodih blatijo sem, blatijo tja, volilcem pa zatrjujejo, da so edino njih stranke zveličavne, da bodo ravno oni kandidatje osrečili občine. Sociali-stična stranka Jugoslavije tako ne mara in ne sniie delati. Ne sme se pehati za veliko število zastopstva v občinah, ampak gledati mora, da bodo kandidati, ki bodo izvoljeni res socialisti, ki se zavedajo naprej, kakšne dolžnosti in naloge jih čakajo, ter da bodo vedno in povsod imeli pred očmi, da morajo delati za blagor ljudstva v zmislu zahtev socialističnega programa. . Vsak kandidat, ki kandidira na programu socialistične stranke, naj poprej izpraša svojo vest, ali je dovolj utrjen v socializmu in ali je zmožen premagovati svoje osebne nagone in častihlepnosti', da ne bo pozneje kradel čast socialistični stranki in ljudstvu zaupanje v organizacijo. Častnejši in poštenejši je tisti, ki to popreje prizna kakor pa tisti, ki s svojim nerazumevanjem socialističnega progrania ali samo radi častihlepnosti sprejme mandat, ter po izvolitvi takoj pozabi, da je bil izvoljen kot socialistični zastopnik. Proletariat, ki še ni dovolj utrjen, ne sodi namreč posamez- nike, temveč obsoja stranko in zgubi zaupanje v socializem, če opazi pogreške mandatarjev. Bolje je v občini manjše zastopstvo, pa v tistem zastopstvu sodrugi, ki resno mislijo in uelajo po našem programu. Ako bomo v občinskem zastopstvu delali pošteno in socialistično občinsko politiko, nam bo tisto delo ne le rodilo sadove, marveč dobili bomo s poštenim delom zaupanje tudi med tistimi, ki nas dosedaj niso smatrali za resne zastopnike delovnega sloja. Ko bodo enkrat taka vsa naša zastopstva, prenehalo bo osebno napadanje in blatenje posameznikov, prenehal bode bratomorni boj, na katerem danes proletariat toliko trpi in otvoril se bo načelni boj med razredno zavednim proletariatom in kapitalističnim razredom družbe. Boj bo takrat časten in se bo razširjal in utrjeval med industrijskim tja -do agrarnega delavstva proti edinemu sovražniku, ki nam danes pije kri in uničuje naše življenje — kapitalizmu. Dovolj imamo izkušenj, dovolj gorja, zatorej začnimo hoditi po pravi poti in sprijaznimo se s to mislijo, da je bolje, če nimamo dovolj resnih in poštenih sodrugov, nič, kakor pa ljudi, ki bi se imenovali socialistične zastopnike, ki bi le zlorabljali strankino ime, ter delali v občinah proti načelom stranke. — Besede so trde, a vredne upoštevanja. — R. Čebular. Benedikt Kautsky. i Gospodarski problemi sedanjosti. (Nadaljevanje.) II. Teorija o nadvrednosti. Za delavstvo je študij nacionalno-ekonomske teorije posebno težak, ker se meščanski, gospodarski in politični interesi močno razlikujejo od socialističnih nazorov. Poleg tega ne moremo utajiti, da meščansko naziranje močno vpliva na tem polju na proletarsko mišljenje. Posebno radi se sklicujejo »reformisti« marksističnih teorij na dejstvo, da Marks ni poznal modernega kapitalističnega razvoja in da smo mi otroci čisto drugačnega časa. Zato, da moramo motriti vprašanje sedanjosti, vpliv strokovnih organizacij, tarifnih dogovorov, gospodarskih monopolov na gospodarstvo drugačni luči, kakor je to videl in mogel videti Marks. Pa, mogli bomo še spoznati, koliko so vredna ta »nova spoznanja«, ki naj bi bila ostala Marksu prikrita. Vsako resno nacionalno-ekonomsko razmotrivanje mora začeti s teorijo o vrednosti. Pečati se moramo zato najprej z vpraašnjem, kaj je sploh vrednost blaga. Navadno napravljajo napako in smatrajo, da je vrednost blaga enaka blagovni ceni. To pa je zaključek, ki ga Marks nikoli ni storil in ki ga je nasprotno ponovno v svojih delih zavrnil. Če hočemo najpreje formulirati vprašanje, na katero moramo odgovoriti, moremo to storiti približno tako-le: Vidimo dejstvo, da ljudje v modernem gospodarstvu ne proizvajajo več tega, kar rabijo, marveč, da krije vsak vsled dalekosežne delitve dela samo gotov del svojih potrebščin. Zato je navezan na delo drugih, kakor so drugi navezani na njegovo delo. Da mora živeti, mora stremeti vsak, da si nabavi deloma produkte drugih. To pa se zgodi potom izmenjave blaga. Čim bolj pa je napredovala delitev dela, tem težje postane potom same izmenjave blaga dobiti one dobrine, ki jih potrebujemo. Karl Kautskv opisuje v svojih »Social nodeni okratičnih opazkah o prehodnem gospodarstvu« z delitvijo dela nastale prilike sledeče: Vzemimo na primer, mizar prinese na trg svojo mizo. Rabil bi platna. Tkalec pride, tudi na trg, toda on že ima mizo. On zahteva za platno moke, da bo utešil lakoto svojih otrok. Tudi mlinar pride z vrečo moke na trg, toda on je žejen. Za platno se ne zmeni, marveč si želi vina. Zapeljivo stojita pred njim dva vinska soda, toda viničar si hoče za vino nabaviti mizo, ne pa moke. Mizo pa more dobiti le za platno. Tako ne more uspeti nobena zamenjava, vsi morajo s svojimi produkti zopet domov. Redko se dogodi, da se srečata dva, katerih vsak išče produkt drugega. V resnici je začetek menjalnega gospodarstva le na ta način mogoč, da vsak obrat v poglavitnem pridela vse sam, kar rabi, izmenja le odvisno in nepotrebno blago, tako, da njegova eksistenca ne zavisi od tega, če se izmenjava posreči. { V takem prehodnem stadiju od po-trošnega gospodarstva do čiste blagovne produkcije se je nahajalo človeštvo že v začetku historične dobe, in vzdržal se je v mnogem celo pri kulturnih narodih do današnjega dne. V podeželskih mestih se bavi rokodelec še danes s kmetijstvom, in še danes producira kmet v zaostalih pokrajinah večji del industrijskih produktov, ki jih potrebuje. V početku se je vršila ižmenjava prilično in slučajno. Kakor hitro pa se je redoma ponavljala in se večala, se je lahko dogodilo, da so po nekaterih stvareh bolj povpraševali in da so jih laglje izmenjavali. —' Kakor hitro pa so gotovo blago laglje izmenjavali, je bilo naravno, da je lastnik blaga, katero je težko izmenjal, svoje blago izmenjal za tako bl&go, za katero je bilo večje povpraševanje. Za blago, ki se je laglje izmenjavalo, je vsak upal preje dobiti ono dobro, katero je potreboval. To menjalno sredstvo je denar. Ko se je pojavil denar, se blago ni več izmenjavalo, marveč vrši se nakup in prodaja. V petek, dne 30. maja je sklical župan sodr. Grčar izredno plenarno sejo občinskega sveta v svrho sprejetja 5 milijonskega posojila, ki ga stavi državna hipotekarna banka mestni občini v stanovanjsko gradbene namene na razpolago. Predno je prišla ta edina točka v razpravo, je župan poročal, da je od zadnje redne občinske seje sem, tisk nemških šolskih knjig večji znesek, kakor ga je prvotno dovolil občinski svet. Baš radi te zadeve je sodr. Dru-zovič .kot podžupan v županovi odsotnosti dne 20. maja sklical klubove načelnike, ker je preiskava, ki se je vršila na iniciativo sodr. Druzoviča, dognala, da je neki pouradnik mestnega šolskega sveta poneveril 17000 Din iz fonda za izdajo omenjenih knjig. Podžupan ni hotel sam ukrepati, kaj se naj ukrene in je to stvar prepustil klubo-vim načelnikom v odločitev. Klubovi načelniki so soglasno sklenili, da se do-tičnemu poduradniku nalaga, da tekom štirih dni pokrije nastali pomanjkljaj, sicer bi se ga izročilo državnemu prav-dništvu; dalje je seja pčverila enžga mestnih juristov, da nadalje ugotovi, kdo je imel posla s prodajo šolskih knjig in ali je res kriv samo aotični paduraanik ali še kdo drugi; kočm, se nalaga finančno gospodarskemu odseku, da ugotovi, v kakšni izmeri in komu so se izplačale nagrade za spiso vanje izdanih knjig. Ko se vse to ugotovi, se naj o rezultatu občinskemu svetu poroča. Klerikalci iri g. Roglič pa niso hoteli čakati preiskave, marveč so to zadevo pograbili kot lačen pes kost, da napravijo »senzacijo«, češ, kako skrbni so oni in da bo njim občinstvo hvaležno, da so nekaj »odkrili«. Zato se je dr. Leskovar požvižgal na sklepe, ki jih je sam podpisal, enako je tudi g. Roglič desanviral g. prof. dr. Roškarja, ki je fungiral kot klubov načelnik. Intimna družba Jerovšek - Roglič si je dala v polni meri duška in stavimo, da še Roglič nikoli ni tako široko ust odpiral kot takrat. Ko se je reakcionarna koalicija dodobra izkričala, se je oglasil sodr. Bahun, ki je grajal ilojalno postopanje čmorumenih tovarišev, zlasti pa ena Jerovška, ki si ej dal tvesti, da so io »strašno« reč klerikalci iznašli. Upravičeno je sodr. Bahun zaklical Jerov-šku, da se šemi s pavovim perjem ter si lasti zaslugo nekega odkritja. Sodr. Bahun je med drugim izvajal sledeče: Gospodje, ni lepo, če vi babato nastopate, kakor da ste nekaj odkrili, za kar še nikdo vedel ni. Že več kot mesec dni prej je sodr. Druzovič začel zadevo preiskovati in je že v seji občinskega sveta kot referent o njej poročal in predlagal, da se nalaga mestnemu knjigovodstvu, da stvar preišče, čim prej in predloži račune. To se je tudi zgodilo in isti s. Druzovič je dne 20. maja sklical sejo klubovih načelnikov, katerim je predložil rezultat preiskave glede računov v knjigah, iz katerega izhaja da manjka 17.000 Din, za katero vsoto je odgovoren mestni šolski svet, oziroma njegov uradnik. Da se podvzame proti temu uradniku primerne korake, je Druzovič sklical klubove načelnike. Od tu imajo tedaj klerikalci podatke. Torej za odkritje ima k večjemu sodr. Druzovič zaslugo, ne pa Jerovšek ali kdo drugi. Mi socialisti nismo proti temu, da se o tem razpravlja, marveč smo stali na stališču, naj se vse ugotovi, ne le to, da je župan prekoračil svoj delokrog, da je izplačal previsok avtorski honorar in da je uradnik poneveril toliko in toliko občinskega denarja, vi pa hočete senzacijo, predno je zadeva v vsakem oziru iu temeljito preiskana. V tem vidim močno tendenco, ki gre za tem, da bi se takorekoč v zadnjem trenotku preprečilo razpravo c pravzaprav edini točki, ki je danes na dnevnem redu, o stvari mr katero mi polagamo največjo važnost, (črno-rumena koalicija ugovarja). Z vašimi predlogi hočete onemogočiti sejo. Mi ne bomo glasovali proti'predlogom. Če-je župan kaj zagrešil, kar je proti občinskemu štatutu, tedaj bo pač sam odgovarjal.« Na to se je koalicija vstrašila in je pred glasovanjem modificirala svoje predloge ter izpustil zahtevo nezaupnice, aer bi bila sicer onemogočila sejo ter bi tako vsa odgovornost padla očividno nanjo; ker bi župan, ki je dobil nezaupnico, moral konsekvence izvajati in tedaj se sploh ne bi mogla nadaljevati seja. Pri glasovanju o graji, so glasovali klerikalci in cici ter par demokratov, med tem ko so se trije demokrati in socialisti vzdržali glasovanja. Posojilo: 5 milijonov dinarjev se sprejme nato soglasno. Za podpis se določijo župan, podžupan in obč. svetnik dr. Leskovar. Klerikalci in zlasti njih vodja imajo najmanj pravice komurkoli predba-civati slabo občinsko gospodarstvo. Naj bi raje pred lastnim pragom pomeli. Kdo je več škode povzročil kot Leskovar, zlasti v zadevah 40 prašičev in pa v slučaju Hinterlechner? Pri nas socialistih ne bi bil Leskovar mogoč. S tem nikakor nočemo s. Grčarja zagovarjati, če je izdal denar za izdajo knjig, ne da bi bil zahteval odobrenja, če tudi ni s tem občine oškodoval. Vprašamo pa: kdo pa je dr. Leskovarju' dovolil leta 1920 porabiti nad dvesto tisoč občinskega denarja za nakup prašičev, ]>ri katerih je utrpela občina 127.000 kron škode? Če tudi je bil vladni komisar, je škoda ravno taka, kot če bi jo bil napravil kot župan. Sicer pa je treba še to pribiti, da imajo klerikalni občinski svetniki tudi prokleto dolžnost, se brigati, kako se občina upravlja, toda se ne brigajo. Mnogi so že tri leta v občinskem svetu, pa še do danes niso videli nobenega mestnega podjetja. Jerovšek se n. pr. ni celo leto skoraj udeležil nobene seje finančno gospodarskega odseka, šele ko je bil po sodr. Bahunu energično v to pozvan ali hoče k sejam hoditi, ali pa izstopiti iz odseka, se je gospod malo poboljšal. Takšni so kle-rosi v praksi. Sicer so po svojima pristašema v mestnem šolskem svetu napravili slabo uslugo. Toda o tem več drugič! , Politični pregled. Izredna seja mariborskega občinskega sveta. moral za nekatere nujne slučaje sklicati sejo klubovih načelnikov in je prosil občinski svet, da naknadno odobri sklepe klubovih načelnikov. Med tem pa je vložila črno-rumena koalicija nekako interpelacijo na župana s predlogi, ki so šli za tem, da se županu izreče graja in nezaupnica, ker je prekorači svoj delokrog s tem, da je izdal, za Stališče belgrajske vlade še ni prav posebno trdno. Vrše se konference in pogajanja še dalje med Pribičevičanei in radikalci ,pa tudi z drugimi strankami. Opozicionalni blok grozi, češ, da vlada, ki nima večine, ne more vladati, niti ne izdajati, odkar je narodna skupščina razpuščena, nobenih pravnoveljav-nih odredb, ter da bi opozicija take ukrepe sedanje vlade sabotirala. Jasno je, da bo sedanja vlada, če bo delala nasilnosti ali jih dopuščala, zabredla v jako neprijeten položaj, ki bo notorično vedel do rekonstrukcije vlade. Iz poročil, ki prihajajo iz Belgrada, je posneti, da se Pašič zaveda položaja, zato pa je tako nezaupljiv napram sedanji vladni konstelaciji. Tajne pogodbe. V vladnih krogih se kujejo znova razne tajne pogodbe, ki naj zasigurajo »mir«, če pa izbruhne vojna, pa naj zasigurajo dobro in pošteno klanje. Rumunski kralj je že bil v Parizu. Tam se je dogovoril in skle1 nil neko tajno pogodbo. Sedaj hočejo pritegniti Jugoslavijo. V nemirni Albaniji imajo zopet vstajo. Vstaši so baje zasedli glavno mesto Tirano. Za Albanijo se zanima Italija, ki se je že pogajala s sosedi, da bi smela napraviti tam — red. Revolucija v Rumuniji. Že dalje Časa krožijo vesti o revoluciji v Rumuniji. Kolikor je mogoče povzeti iz poročil, gre za nacionalistično revolucijo, ki jo je povzročil Avarescu proti sedanjemu ministrskemu predsedniku Bratianu po zgledu Mussolinija v Italiji. Sedaj pa poročajo, da revolucije sploh ni. V italijanski zbornici so se godili na seji v poudeljek burni prizori. Opozicio-nalci sploh, zlasti pa socialisti so z vso odločnostjo nastopili proti sedanjemu režimu. Po seji je pričakovala na trgu Montecittorio večja množica fašistov, ki je opozicionalne poslance izzivale in preganjala. Atentat na kancelarja prelata Seip- la. Na avstrijskega kanclerja Seipelna je izvršil neki Karl Javvorek atentat. Kancelar je težko ranjen skozi pljuča. Z ozirom na ta atentat je izjavil dr. Oton Bauer na mednarodnem kongresu: Tudi delavstvo je danes globoko pod vtiskom atentata, ki je bil izvršen na enega najuglednejših političnih nasprotnikov. Socialna demokracija je znala ceniti politični umor kot zgodovinsko in moralno dejstvo, toda v času, ko je krvi željni absolutizem vladal nad narodom. V republiki pa za današnji umor ne moremo najti nobenega opravičila. — Kancler ozdravi. t Reparacijsko vprašanje. Novo izvoljeni nemški parlement bo moral takoj sklepati o sprejemu reparacijskega predloga, ki ga je izdelala posebna komisija. Nemški socialisti so sklenili, da bodo v parlamentu predlagali, da se izvede o vprašanju reparacijskih predlogov po osli državi plebiscit in naj se nemški narod tem potom odloči za vprašanje, ki bo imelo za Nmčijo velikanski pomen. Poincarejeva vlada odstopila. Ena največjih ovir za rešitev reparacijskega vprašanja in za upostavitev pravega miru v Evropi je bila šovinistična Po-incarejeva vlada v Franciji. Pod vtiskom volilne zmage bloka levice je podal Poincare demisijo. Stranke levice zahtevajo, da odstopi tudi predsednik republike Millerand, kateremu očitajo, da se vmešava preveč v politiko. Vlado prevzame voditelj radikalnih sociali- stov Herriot. Socialisti bodo vlado podpirali, ne bodo pa vstopili sami v vlado, ker mislijo, da bi to za popolno bilo koristno. Nova vlada bo podpirala ujedinjenje francoskega delavstva ne Macdonaldovo politiko, ki gre za splošnim pomirjenjem Evrope, in ki je tudi za naše delavstvo odločilne važnosti. Zakaj vse krize, ki jih preživlja danes naša industrija in naše delavstvo, so v ozki zvezi s splošno neurejenim položajem v Evropi. Macdonald je poslal Herriotu že predno je ta sestavil vlado pismo, v katerem mu častita k volilnim uspehom in izraža željo, da bi se mogel ž njim čim najprej osebno sestati. Volilno pravica dobe žene na Angleškem od 21. lela dalje. Stalni odbor angleške zbornice je že sprejel tak TTedldjf--«' 38 glasovi preti 11. Razpoloženje'za volilno pravico žen je torej usodnih. 5", ’ Tedenske vesti. Umor v kamnolomu. Zverinski umor rudarja Fakina, ki so ga našli ustreljenega v trboveljskem kamnolomu, še ni pojasnjen. »Slovenski Narod« je dopoldne na dan pogreba na svoji deski razobesil obvestilo, da se v prihodnji številki priobči uradni preklic te vesti. Tega preklica pa do danes zastonj pričakujemo. Zato pa »Jutro« danes trdi, da je Fakinov umor zelo misteriozen. Trboveljčanom, ki so opazovali kritične dogodke, pa se umor ne zdi prav nič misteriozen. — Zato se »Jutro« zaman trudi, da bi razjasnilo ta »misterij« s tem, da so komunisti sami Fakina zvezali in ustrelili. Ta Jutrov poskus zagovora se nam zdi zelo nespameten. Da se ne pozabi. V torek so v Ljubljani pokopali v Trbovljah ustreljene Orjunaše. Žrtvam (trem) so priredili jako lep -pogreb. Pogreba se je udeležil tudi celotni demokratski štab in sicer je korakal takoj za generaliteto. V stanovanju dr. Lemeža v Ljubljani so neki »poslanci« razbili in polomili v nedeljo zvečer vse pohištvo vpričo Lemeževe žene in male hčerke. Kdo je to naročil? Kukavičja jajca. V Napreju od 1. junija 1924 se nahaja članek Kukavičja jajca, ki se ga pisec ni upal podpisati, čeprav je za načelo javnosti. Ta članek je izbruh nenormalnih in gotovo tudi pijanih inožgan. Konštatiramo, da je ta članek dosegel rekord v žumalističnem psovanju. Samo to smo hoteli zapisati! Če ima pisec članka pogum podpisati se, ga prosimo, ’ naj gre objednem k zdravniku za duševne bolezni in se da preiskati. Ce zdravnik izjavi, da je pisec članka normalen človek, smo pripravljeni priznati, da je Bemotov socializem edino zveličan in da smo veliki grešniki! Nova velika župana dobita ljubljanska in mariborska oblast, in sicer ljubi ljanska dr. Baltiča in mariborska dr. Pirkmajerja- Tako poročajo vladni krogi. Prav, toda dobro bi bilo, če bi se nova velika župana izogibala tujim vplivom. Radikalci baje nameravajo dodati obema po enega pobočnika, če ustrežejo v tem pogledu demokratom, da obdrže ingerenco na politiko novih velikih županov. Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču zaključi radi razstave mešč. šol v Beogradu in kongresa učiteljstva v Novem Sadu tekoče šolsko leto v torek, dne 17. junija 1924. — Vpisovanje v 1. in vse druge razrede se vrši 28. junija in i. septembra t. 1. Ponavljalni izpiti bodo 29. in 30. VIII. V 1. razred se sprejmejo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Učenci iz okolice Tržiča in drugod bodo lahko dobili hrano v nanovo ustanovljeni šolski kuhinji, ki je nastanjena v novem šolskem poslopju, premožnejši proti malenkosti v denarju ali živilih, revnejši brezplačno. Zato priporočamo sta-rišem, da pošljejo svoje otroke v Tržič, česar do sedaj mnogi ravno vadi težav prehranjevanja niso mogli storiti.^ Šolsko leto zaključi slavnostna IX. šolar-ska akademija dne 14. in 15- junija tl., na katero vljudno vabi ravnateljstvo. Del. izobraževalno društvo »Svoboda«, Planinski odsek v Celju priredi vsako nedeljo celodnevne izlete. Vse prijatelje narave vabimo k obilni ude- ležbi. , Natančnejša navodila i*e dobft y društveni sobi Gaberje št. 20. — Odbor. Občinske volitve v Trbovljah so bile zaradi krvavega dogodka v TrbovijalJ odgodene. Pobuna v celjskih naporih okrožnega sodišča. V celjskih zaporih se nahaja nad 200 jetnikov. Mnogo izmed njih je v preiskovalnem zaporu. Razmere v teh zaporih so pod vsako kritiko. Zapori so skrajno nehigijenični in vrhu-tega nabito polni. Za jetnike ni na razpolago obleke, ne obuvala, ne perila. Jetniki, ki so že obsojeni, hodijo na delo s svojo obleko in z lastnim obuvalom. Ko so svoj čas odsedeli, se jih spušča na svobodo po navadi z raztrganim obuvalom in raztrgano obleko. Prehrana teh ljudi je skrajno slaba. Za dvesto zaprtih ljudi imajo samo 50 jedilnih skledic, tako, da mora drug na druzega čakati, predno pride na vrsto, da dobi svoje jedilo. Skledice se menjavajo, ne da bi se jih poprej umilo. Da je to nevarno za nalezljive bolezni, nam ni treba posebej povdarjati. Omeniti moramo, da hodijo po veliki večini jetniki po raznovrstnem delu. Uprava zahteva za vsakega moža na dan 18 Din. S tem se dela ostalemu delavstvu velikanska konkurenca, kar se občuti posebno v sedanji krizi. Ali ni mogoče, da bi uprava za delovno moč zahtevala več in bi si s prebitkom nabavila obleko, perilo, obuvalo in jedilne skledčke? Pri taki zanemarjenosti jetnikov ni čuda, da se začnejo jetniki buniti. V nedeljo, dne 1. junija okrog 7. ure zvečer sta prišla jetoišk« paznika Rudolf Macarol, in Ivan Ban. k celici štev. 86, da jo pregledata in prevzameta od jetnikov civilno obleko. V isti celici sta se nahajala dva jetnika v preiskovalnih zaporih, Košane in Ciril Koprivc. Macarol je odklenil celico in, šel vanjo, Ban pa je ostal pred vratmi. Koprivc je prinesel svojo obleko pred vrata na hodnik. V tem hipu pa je skočil na paznika Bana in ga z nekim topim orožjem udaril proti sencu ter ga pobil na tla. Istočasno je naskočil drugi jetnik paznika Macarola in ga pobil na tla. Upornika sta si vzela od paznikov ključe in šla v pazniško sobo ter vzela tri puške. Paznika Bana, ki je med tem časom prišel k zavesti in je vstal, sta vnovič podrla s puško na tla in nato pobegnila. Košanca je policija vjela, Koprivc pa je pobegnil s puško in ga sedaj rarlediijejo. V torek zjutraj ob sedmi uri sta pobegnila nadaljna dva jetnika. Upamo, da bodo ti slučaji zadostovali, da bo uprava iskala vzroke v zgoraj navedenih razmerah in jih poskušala odstraniti, ker sicer se bodo taki slučaji ponovili in mogoče celo v večjem obsegu. »Straža« se boji kulturnega boja. Ko sem čital v bratskem glasilu »Volks-stimme« notico, v kateri zahteva nekdo odstranitev kamenitih svetnikov s solio na mariborskem glavnem trgu, sem takoj mislil, kakšno razburjenje bo ta zahteva vzbudila pri »Stražinih« kristjanih. In resi »Straža« je »ausruka-la« z največjim kanonom, da straži kup starih razvalin. Gospodje v uredništvu »Straže« so se vneli »svete« jeze ter pozeleneli od nje. Mi pa kljub temu ne verjamemo, da bi bili vsi »Stražini« uredniki res tako razburjeni kakor se kažejo. Vsaj eden ni in ta je: Tone Gmeiuer. Gospod Gmeiner prav dobro ve, da so v Rusiji temeljito pomedli s takimi stvarmi in on kot nekdanji nepomirljivi boljševik, ki je prodal za lju-oi kruhek svoje moči klerikalni reakciji, gotovo ni prodal svojega prepričanja, če prav mora pisati proti »social-patriotom« — radi kruha. To bi bilo vendar proti Moskvi in še slabše kot socialpatriotsko. Glede podrtije sredi Glavnega trga, pa smemo imeti mi že tudi svoje mnenje, to je, da je že čas, ua se ta dekoracija trga od tam spravi, ker je škoda za prostor. Ali je spomenik umetniško delo ali ne, se s »Stražo« ne bomo prepirali. Mi vemo samo to, da spomenik kvari trg. Na svetu je pač vse minljivo, zato mora ta spomenik proč, kakor bo tudi »Straža« odšla v \i^nrrv>Ari_ruvu‘^jJvyyvTrouYxjvu_r Razširjajte in naročajte »SOCIALISTA"! ■ I. II .. ..,r_-|.,V||.ri_ni_-n_u Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Gaspari & Fanninger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 4» n 3 0TQ •t O ti e ZASTONJ ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija L Telefon štev. 729. Prva mariborska produktivna zadruga CevljarSklh Izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno izvrše. - ii ulil ia. Dobiva se v vseh podružnicah Konnzumega društva za Slov. pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. . DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6. brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke O.BernMi!,UablJ